Zadeva C-227/01

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Kraljevini Španiji

 

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 85/337/EGS – Presoja vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje – Nepravilna uporaba – Projekt železniške proge Valencia–Tarragona, del proge Las Palmas–Oropesa“

Povzetek sodbe

1.        Pravo Skupnosti – Razlaga – Besedilo v več jezikih – Enotna razlaga – Razlike med jezikovnimi različicami – Splošna struktura in namen zadevne ureditve kot referenčna podlaga

2.        Okolje – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Direktiva 85/337 – Področje veljavnosti – Podvojitev že obstoječe železniške proge, ki obsega novo traso prog – Vključitev

(Direktiva Sveta 85/337, Priloga I, točka 7, in Priloga II, točka 12)

3.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Objektivnost – Upoštevanje nepravilne razlage besedila Skupnosti – Izključitev

(Člen 226 ES)

4.        Okolje – Presoja vplivov nekaterih projektov na okolje – Direktiva 85/337 – Veljavnost – Upoštevno merilo

(Direktiva Sveta 85/337)

1.        Nujnost enotne razlage prava Skupnosti v primeru razlike med različnimi jezikovnimi različicami določbe zahteva, da naj bi se ta razlagala glede na splošno strukturo in namen ureditve, katere del je.

(Glej točko 45.)

2.        Projekt, kot je podvojitev že obstoječe železniške proge, lahko pomembno vpliva na okolje v smislu Direktive 85/337 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, ker lahko trajno prizadene na primer živalstvo in rastlinstvo, sestavo tal ali celo pokrajino, lahko pa ima med drugim velik zvočni učinek, tako da mora biti vključen na področje uporabe te direktive. Zato se tak projekt ne sme obravnavati kot preprosta sprememba prejšnjega projekta v smislu točke 12 Priloge II k Direktivi 85/337, ampak je zajet s točko 7 Priloge I k le-tej, v kateri so našteti projekti, za katere se mora opraviti presoja vplivov na okolje.

Ta sklep je še toliko očitnejši, če tako kot v obravnavani zadevi uresničitev zadevnega projekta obsega novo traso prog, čeprav se ta nanaša zgolj na del tega projekta. Tak projekt gradnje namreč lahko pomembno vpliva na okolje v smislu Direktive 85/337.

(Glej točke od 48 do 50.)

3.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti, vložena na podlagi člena 226 ES, je objektivna in dejstvo, da naj bi bila očitana neizpolnitev obveznosti države članice posledica nepravilne razlage določb Skupnosti, Sodišču ne preprečuje, da bi jo ugotovilo.

(Glej točko 58.)

4.        Upoštevno merilo za uporabo Direktive 85/337 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje temelji na pomembnih vplivih, ki jih ima „lahko“ določen projekt na okolje. V teh okoliščinah naloga Komisije ni določiti konkretne negativne učinke, ki jih ima projekt dejansko na okolje.

(Glej točko 59.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 16. septembra 2004(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 85/337/EGS – Presoja vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje – Nepravilna uporaba – Projekt železniške proge Valencia–Tarragona, del proge Las Palmas–Oropesa“

V zadevi C-227/01,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES,

vložene na Sodišču 7. junija 2001,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa G. Valero Jordana, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Kraljevini Španiji, ki jo zastopa S. Ortiz Vaamonde, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, C. Gulmann, J. N. Cunha Rodrigues in R. Schintgen (poročevalec), sodniki, in F. Macken, sodnica,

generalni pravobranilec: L. M. Poiares Maduro,

sodna tajnica: M. Múgica Arzamendi, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 19. februarja 2004,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložile stranke,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi z dne 24. marca 2004

izreka naslednjo

Sodbo  

1        Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Kraljevina Španija s tem, da ni izvedla presoje vplivov na okolje „Projekta železniške proge Valencia–Tarragona, del proge Las Palmas–Oropesa. Ploščad“, ki je del projekta „Sredozemski koridor“, ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 3, 5(2) in 6(2) Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 175, str. 40).

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

2        Cilj Direktive 85/337 je, v skladu z njenima prvo in šesto uvodno izjavo, preprečiti povzročanje onesnaževanja ali motenj v okolju, tako da so nekateri javni in zasebni projekti predmet predhodne presoje njihovih vplivov na okolje.

3        Kot izhaja iz njene pete uvodne izjave, navedena Direktiva uvaja v ta namen splošna načela za presojo vplivov na okolje z namenom dopolnjevanja in usklajevanja postopkov soglasij za izvedbo, s katerimi se urejajo javni in zasebni projekti, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

4        Iz osme in enajste uvodne izjave Direktive 85/337 izhaja, da nekatere vrste projektov znatno vplivajo na okolje in je treba za te projekte praviloma sistematično presoditi vplive na okolje, da bi upoštevali prizadevanja za varovanje zdravja ljudi, povečevali kakovost življenja z boljšim okoljem, zagotovili ohranjanje raznolikosti bioloških vrst in ohranjanje reproduktivne zmogljivosti ekosistema kot osnovnega življenjskega vira.

5        Določbe Direktive 85/337, ki pridejo v poštev v tej zadevi, kakršne so bile pred spremembami z Direktivo Sveta 97/11/ES z dne 3. marca 1997 (UL L 73, str. 5), so naslednje.

6        Člen 1 Direktive 85/337 določa:

„1. Ta direktiva se uporablja pri presoji vplivov na okolje tistih javnih in zasebnih projektov, ki bodo verjetno pomembno vplivali na okolje.

2.      V tej direktivi:

„projekt“ pomeni:

–        izvedbo gradbenih ali drugih instalacijskih del ali projektov,

–        druge posege v naravno okolje in krajino […]“

7        Člen 2 te direktive določa:

„1.      Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pred izdajo soglasja za izvedbo presodijo vplivi projektov, ki bodo, med drugim zaradi svoje narave, velikosti ali lokacije, verjetno pomembno vplivali na okolje.

Ti projekti so opredeljeni v členu 4.

[…]

3.      Države članice lahko v izjemnih primerih določen projekt v celoti ali delno izvzamejo iz določb, ki jih določa ta direktiva.

V tem primeru države članice:

(a)      ugotovijo, ali bi bila primerna druga oblika presoje in ali bi morale biti tako zbrane informacije na voljo javnosti;

(b)      dajo na razpolago zadevni javnosti informacije, ki se nanašajo na izvzetje, in razloge za njegovo odobritev;

(c)      pred izdajo soglasja obvestijo Komisijo o razlogih, ki opravičujejo odobreno izvzetje, in ji zagotovijo informacije, ki so, kjer je primerno, na razpolago njihovim državljanom.

Komisija nemudoma posreduje prejete dokumente drugim državam članicam.

[…]“

8        Člen 3 te direktive določa:

„V presoji vplivov na okolje bodo glede vsakega posameznega primera in skladno s členi 4 do 11 na primeren način opredeljeni, opisani in ocenjeni neposredni in posredni vplivi posameznega projekta na naslednje dejavnike:

–        ljudi, živalstvo in rastlinstvo,

–        tla, vodo, zrak, podnebje in krajino,

–        medsebojnih vplivov dejavnikov, navedenih v prvi in drugi alineji,

–        materialno lastnino in kulturno dediščino.“

9        Člen 4 Direktive 85/337, na katerega napotuje zgoraj navedeni člen 2(1), drugi pododstavek, določa:

„1.       Ob upoštevanju člena 2(3) so projekti skupin, naštetih v Prilogi I, predmet presoje v skladu s členi 5 do 10.

2.      Projekti skupin, naštetih v Prilogi II, se presodijo v skladu s členi 5 do 10, če države članice menijo, da njihove značilnosti tako zahtevajo.

[…]“

10      Priloga I k tej direktivi v točki 7 med drugimi projekti navaja „gradnjo daljinskih železniških prog“.

11      Točka 12 Priloge II k navedeni direktivi se med drugim sklicuje na „spremembe projektov, vključenih v Prilogo I“.

12      Člen 5(1) in (2) Direktive 85/337 določa:

„1.      V primeru projektov, pri katerih se mora po členu 4 presoditi vpliv na okolje v skladu s členi 5 do 10, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotovijo, da nosilec projekta v primerni obliki priskrbi informacije, določene v Prilogi III, v kolikor:

(a)      države članice menijo, da so te informacije pomembne za dano stopnjo postopka izdaje soglasja in za specifične značilnosti določenega projekta ali vrste projekta in za lastnosti okolja, na katere bo projekt verjetno vplival;

(b)      države članice menijo, da lahko od nosilca projekta upravičeno zahtevajo, da zbere te informacije, med drugim ob upoštevanju tekočega poznavanja in metod presoje.

2.      Informacije, ki jih mora nosilec projekta zagotoviti skladno z odstavkom 1, vključujejo vsaj:

–        opis projekta, ki obsega informacije o lokaciji, zasnovi in velikosti projekta,

–        opis predvidenih ukrepov, da bi se izognili pomembnim škodljivim vplivom, jih zmanjšali in po možnosti odpravili,

–        podatke za potrebe opredelitve in presojo glavnih verjetnih vplivov projekta na okolje,

–        netehnični povzetek informacij, navedenih v alinejah 1 do 3.“

13      Člen 6(2) iste direktive določa:

„Države članice zagotovijo, da:

–        bodo vse prošnje za soglasje za izvedbo in vse informacije, zbrane skladno s členom 5, dane na razpolago javnosti,

–        bo imela zadevna javnost možnost izraziti mnenje pred začetkom izvedbe projekta.“

14      Člen 12 Direktive 85/337 določa:

„1.      Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo, v treh letih od njene notifikacije.

2.      Države članice Komisiji sporočijo besedila določb nacionalne zakonodaje, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.“

15      Navedena direktiva je bila 3. julija 1985 notificirana državam članicam.

 Nacionalna zakonodaja

16      Španska ureditev, ki je prenesla točko 7 iz Priloge I k Direktivi 85/337, med projekti, za katere je treba obvezno opraviti postopek presoje vpliva na okolje, navaja „daljinske železniške povezave, ki obsegajo novo traso“.

 Predhodni postopek

17      Komisija je po prejemu prijave maja 1999 in po izmenjavi dopisov s španskimi organi, ocenjujoč, da so navedeni organi s tem, da niso opravili predhodne študije za presojo vplivov na okolje „Projekta železniške proge Valencia–Tarragona, del proge Las Palmas–Oropesa. Ploščad“, ki je del projekta „Sredozemski koridor“, nepravilno uporabili Direktivo 85/337, z dopisom z dne 13. aprila 2000 pozvala Kraljevino Španijo, naj v roku dveh mesecev predloži pripombe.

18      Ker Komisija ni bila zadovoljna z obrazložitvami, ki jih je predložila španska vlada, je 26. septembra 2000 naslovila obrazloženo mnenje na Kraljevino Španijo, s katerim jo je pozvala, naj v roku dveh mesecev od njegove vročitve sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev z obveznostmi iz členov 2, 3, 5(2) in 6(2) Direktive 85/337.

19      Ker je španska vlada na to obrazloženo mnenje odgovorila s dopisom z dne 2. januarja 2001, v katerem je ponovila svoje predhodne trditve, se je Komisija odločila vložiti to tožbo.

 Tožba

20      Komisija očita Kraljevini Španiji, da s tem, da ni napravila presoje vplivov na okolje „Projekta železniške proge Valencia–Tarragona, del proge Las Palmas–Oropesa. Ploščad“, ki je del projekta z naslovom „Sredozemski koridor“, ki povezuje špansko regijo Levante s Katalonijo in francosko mejo, ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 3, 5(2) in 6(2) Direktive 85/337.

 Dopustnost

21      Na obravnavi je španska vlada izpodbijala dopustnost tožbe z obrazložitvijo, da naj bi vloga temeljila na drugačnem očitku od tistega, ki je bil zatrjevan v predhodnem postopku.

22      Ta vlada namreč zatrjuje, da je bil v predhodnem postopku predmet spora jasno omejen na 13,2 kilometra dolg del železniške povezave, ki loči Las Palmas od kraja Oropesa. V tej fazi postopka naj bi Komisija predvsem očitala španski vladi, da ni spoštovala zahtev Direktive 85/337 glede dela navedenega odseka proge, dolgega 7,64 kilometra, na katerem je trasa premaknjena za največ 800 metrov proti zahodu, zato da se obide kraj Benicasim. Vendar pa naj Komisija ne bi niti v pisnem opominu niti v obrazloženem mnenju navajala podvojitve železniških prog na preostalem delu odseka proge, dolgem 13,2 kilometra, in zlasti naj ne bi nikoli zatrjevala, da podvojitev obstoječe železniške proge spada na področje veljavnosti te direktive.

23      V svoji tožbi pa naj bi Komisija vztrajala, da za tako podvojitev prog predhodno obstoječih železniških povezav veljajo zahteve navedene direktive. Poleg tega naj bi Komisija navajala celotno povezavo Valencia–Tarragona, dolgo 251 kilometrov.

24      V teh okoliščinah naj bi bil predmet postopka očitno razširjen.

25      Takoj je treba poudariti, da v obravnavani zadevi pravilnost obrazloženega mneneja in postopka pred njim nista sporna. Vendar španska vlada zatrjuje, da se očitek, naveden v tožbi, razlikuje od tistega iz pisnega opomina in obrazloženega mnenja.

26      V zvezi s tem iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je predmet tožbe, vložene na podlagi člena 226 ES, omejen s predhodnim postopkom, ki ga določa ta določba, in da morata obrazloženo mnenje Komisije in tožba temeljiti na istih očitkih (glej predvsem sodbo z dne 11. julija 2002 v zadevi Komisija proti Španiji, C-139/00, Recueil, str. I-6407, točka 18).

27      V obravnavani zadevi pa vendar ni mogoče trditi, da naj bi bil predmet spora, kot je bil določen v predhodnem postopku, razširjen ali spremenjen.

28      Po eni strani je namreč Komisija v odgovor na vprašanje Sodišča potrdila, da je predmet te tožbe omejen na 13,2 kilometra dolg del proge med Las Palmasom in Oropeso in da se, v nasprotju s trditvami španske vlade, nikakor ne razširja na celotno traso povezave Valencia–Tarragona, dolgo 251 kilometrov.

29      Po drugi strani pa tako pisni opomin kot obrazloženo mnenje, ki ju je Komisija naslovila na Kraljevino Španijo, navajata, prav tako kot tožba, „del proge Las Palmas–Oropesa“, za katerega vlada, ki je tožena stranka, ne izpodbija, da je dolg 13,2 kilometra. Poleg tega odgovor na tožbo, ki ga je predložila španska vlada, nedvomno dokazuje, da se ta v ničemer ni zmotila glede obsega spora, saj v tem odgovoru sama ugotavlja, da se sporni projekt nanaša na 13,2 kilometra dolg del proge, ki loči kraja Las Palmas in Oropesa, na katerem so tiri obstoječe železniške povezave podvojeni in prilagojeni za hitrost do 220 km/h in katere 7,64 kilometra dolg del pomeni novo traso za obvoz kraja Benicasim.

30      Posledično je ta tožba dopustna.

 Temelj

 Trditve strank

31      Komisija v podporo svoji tožbi poudarja, da ni sporno, da za „Projekt železniške proge Valencia–Taragona, del proge Las Palmas–Oropesa. Ploščad“, ki je del projekta „Sredozemski koridor“, ni bil opravljen postopek presoje vplivov na okolje, ki je predviden z Direktivo 85/337.

32      Po mnenju Komisije pa je bila taka presoja v obravnavani zadevi obvezna, ker je šlo za enega od projektov, navedenih v točki 7 Priloge I k navedeni Direktivi, na katero napotuje njen člen 4(1).

33      Komisija iz tega sklepa, da je bila Direktiva 85/337, kar zadeva sporni projekt, nepravilno uporabljena in da je s tem Kraljevina Španija kršila člene 2, 3, 5(2) in 6(2) navedene Direktive.

34      Po mnenju Komisije ni mogoče sprejeti nobenega od razlogov, na katere se sklicuje španska vlada za upravičenje svojega ravnanja v obravnavani zadevi.

35      Tako naj bi bile trditve vlade v nasprotju z besedilom Direktive 85/337 in zlasti z besedilom točke 7 njene Priloge I. Poleg tega naj ne bi bila v skladu z duhom in ciljem te direktive.

36      Španska vlada prizna, da za zadevni projekt ni bil formalno opravljen postopek presoje vplivov na okolje, ki je predviden z Direktivo 85/337, vendar ugotavlja, da ta postopek v obravnavani zadevi ni bil potreben.

37      Ta Direktiva naj namreč ne bi bila uporabna, ker naj bi začeta dela pomenila zgolj izboljšanje obstoječe železniške povezave s podvojitvijo prvotno enojne proge, ne da bi šlo za gradnjo nove železniške povezave in ne da bi bila potrebna nova trasa na dolgi razdalji.

38      To stališče naj bi bilo podkrepljeno z besedilom, ki se nanaša na prenos točke 7 Priloge I k Direktivi 85/337 v špansko pravo, nacionalno ureditvijo, katere skladnosti z zahtevami navedene direktive naj Komisija nikoli ne bi izpodbijala. Poleg tega naj angleška jezikovna različica besedila te točke 7 uporabljala tudi izraz „povezave“ („lines“) in ne izraza „proge“.

39      Poleg tega naj zadevni projekt ne bi bil namenjen daljinskemu prometu v smislu navedene točke 7, ker povezuje dva kraja, ki sta oddaljena zgolj 13,2 kilometra.

40      Poleg tega naj podvojitev prog dejansko ne bi imela dodatnih vplivov na okolje, poleg tistih, ki jih je povzročila gradnja prvotne proge, v vsakem primeru pa naj Komisija ne bi predložila dokaza o obstoju takih vplivov.

41      Španska vlada podredno dodaja, da so bile zahteve Direktive v obravnavani zadevi v svojem bistvu upoštevane, saj je bila pred revizijo splošnega urbanističnega načrta Benicasim iz leta 1992 opravljena študija o vplivu, ki je bil predmet ugotavljanja javnega mnenja, in podana izjava o vplivu na okolje. Ker je bil predmet navedene revizije ravno pridržanje pasu za gradnjo obvoznice kraja Benicasim, naj nova študija o vplivu del, začetih v ta namen, ne bi bila potrebna.

42      Nazadnje, pristojni nacionalni organi naj bi v obravnavani zadevi ravnali v dobri veri in naj bi pokazali pripravljenost za sodelovanje, in sicer s sprejetjem stališča Komisije glede dela projekta, kjer je bilo to še mogoče, saj so „spremembo št. 3“ navedenega projekta, ki se nanaša predvsem na gradnjo 754,5 metra dolgega viadukta, vključili v ugotavljanje javnega mnenja.

 Presoja Sodišča

43      Za presojo utemeljenosti tožbe Komisije je zaradi trditev vlade, ki je tožena stranka, treba najprej določiti, ali Direktiva 85/337 in še posebej obveznost opraviti presojo okoljskih vplivov, ki jo določa, veljata za sporni projekt in, ob pritrdilnem odgovoru, ali je bil navedeni projekt opravljen ob upoštevanju pravil, ki jih navaja ta direktiva.

44      Glede prve točke ni mogoče sprejeti trditev španske vlade, da se točka 7 Priloge I k tej direktivi nanaša zgolj na gradnjo nove povezave v smislu nove železniške trase med dvema krajema in zato ne velja za podvojitev prej obstoječih prog.

45      Dejansko, ne da bi bilo v okviru te tožbe treba presojati vprašanje, ali vse jezikovne različice točke 7 Priloge I k Direktivi 85/337 uporabljajo izraz, ki ustreza izrazu „proge“ („vías“ v španskem prevodu), niti skladnosti španske ureditve, ki je bila sprejeta za izvajanje navedene določbe, s to direktivo, ker uporablja izraz „povezave“ („líneas“), iz sodne prakse Sodišča izhaja, da nujnost enotne razlage prava Skupnosti v primeru razlike med različnimi jezikovnimi različicami določbe zahteva, da naj bi se ta razlagala glede na splošno strukturo in namen ureditve, katere del je (glej predvsem sodbo z dne 24. oktobra 1996 v zadevi Kraaijeveld in drugi, C-72/95, Recueil, str. I 5403, točka 28).

46      Glede Direktive 85/337 pa je Sodišče že presodilo, da se iz besedila te direktive lahko sklepa, da je njeno področje veljavnosti obsežno in njen namen zelo širok (zgoraj navedena sodba Kraaijeveld in drugi, točki 31 in 39).

47      Kot izhaja zlasti iz členov 1(1) in 2(1), kot tudi iz njenih prve, pete, osme in enajste uvodne izjave navedene direktive, je njen bistveni namen, da se pred podelitvijo dovoljenja glede projektov, ki lahko pomembno vplivajo na okolje, predvsem zaradi svoje narave, razsežnosti ali lokacije, obvezno presodijo njihovi vplivi (v tem smislu glej sodbo z dne 19. septembra 2000 v zadevi Linster, C‑287/98, Recueil, str. I-6917, točka 52).

48      Te ugotovitve zadostujejo same po sebi za to, da je treba točko 7 Priloge I k Direktivi 85/337 razumeti tako, da vključuje podvojitev že obstoječe železniške proge.

49      Tak projekt lahko namreč pomembno vpliva na okolje v smislu navedene direktive, ker lahko trajno prizadene na primer živalstvo in rastlinstvo, sestavo tal ali celo pokrajino, lahko pa ima med drugim velik zvočni učinek, tako da mora biti vključen na področje uporabe te direktive. Cilj Direktive 85/337 bi bil resno ogrožen, če bi se za tak projekt gradnje nove železniške proge, četudi vzporedne obstoječi progi, lahko izključila obveznost, da se opravi presoja. Zato se tak projekt ne sme obravnavati kot preprosta sprememba prejšnjega projekta v smislu točke 12 Priloge II k tej direktivi.

50      Poleg tega je ta sklep še toliko očitnejši, če tako kot v obravnavani zadevi uresničitev zadevnega projekta obsega novo traso prog, čeprav se ta nanaša zgolj na del tega projekta. Tak projekt gradnje namreč lahko pomembno vpliva na okolje v smislu Direktive 85/337.

51      Trditev španske vlade, da pogoji za uporabo točke 7 Priloge I k navedeni direktivi niso izpolnjeni, ker se zadevni projekt ne nanaša na daljinski promet v smislu te določbe, ampak, nasprotno, samo na 13,2 kilometra dolg del proge med sosednjima krajema, ravno tako ni utemeljena.

52      Kot pravilno navaja Komisija, je sporni projekt del 251 kilometrov dolge železniške povezave med Valencio in Tarragono, ki sodi v „sredozemski koridor“, ki povezuje špansko regijo Levante s Katalonijo in francosko mejo.

53      Če bi bila trditev španske vlade sprejeta, bi bil polni učinek Direktive 85/337 lahko resno ogrožen, ker bi zadevni nacionalni organi lahko projekt, ki se nanaša na dolgo razdaljo, razdelili na manj pomembne zaporedne dele proge in bi to zadostovalo za to, da zahteve te direktive ne veljajo tako za zadevni projekt v celoti kot za dele proge, ki izhajajo iz te razdelitve.

54      Glede na vse te ugotovitve projekt, naveden v tožbi Komisije, ki se nanaša na gradnjo dodatnega železniškega tira, dolgega 13,2 kilometra, katerega trasa je nova na 7,47 kilometra dolgem delu proge, da se obide kraj Benicasim, in ki je del 251 kilometrov dolge železniške povezave, ki spada v eno od skupin, naštetih v Prilogi I k Direktivi 85/337, za katere je na podlagi členov 4(1) in 5(1) te direktive načeloma obvezna sistematična presoja.

55      Glede vprašanja, ali je bil navedeni projekt izveden ob spoštovanju pravil, naštetih v Direktivi 85/337, je treba najprej opozoriti, da španska vlada priznava, da ta projekt kot tak ni bil podvržen zahtevam na področju presoje vplivov na okolje. Poleg tega ta vlada ne zatrjuje, da bi bili pogoji, določeni v členu 2(3) navedene direktive, v obravnavani zadevi izpolnjeni.

56      Glede trditve španske vlade, da je bila pred revizijo splošnega urbanističnega načrta kraja Benicasima iz leta 1992 opravljena študija učinka, glede katere je bilo opravljeno ugotavljanje javnega mnenja in podana izjava o vplivih na okolje, je treba poudariti, da tudi ob domnevi, da je navedeni načrt obsegal vse potrebne podatke za izpolnitev minimalnih pogojev, ki jih določa Direktiva 85/337, v nobenem primeru načrta ni mogoče šteti za zadostnega, saj se, kot je to navedla tudi Komisija, ne da bi ji tožena vlada glede tega resno ugovarjala, nanaša zgolj na ozemlje Benicasima in zlasti na obvoz tega kraja, medtem ko ni sporno, da je sporni projekt obsežnejši. Iz tega sledi, da vsaj za preostali del tega projekta določbe te direktive niso bili pravilno uporabljene.

57      Poleg tega trditev španske vlade, da so pristojni organi glede spremembe št. 3 projekta upoštevali zahteve navedene direktive, tudi ni utemeljena. Po eni strani je bila po mnenju tožene vlade informacija, namenjena javnosti, objavljena šele po začetku izvajanja projekta. Tako ravnanje pa je očitno v nasprotju s predpisi člena 6(2) Direktive 85/337, na podlagi katerega mora imeti zadevna javnost možnost izraziti svoje mnenje, preden naj bi se projekt začel. Dejstvo, ki ga zatrjuje španska vlada, da je bilo ugotavljanje javnega mnenja opravljeno pred koncem del, je zato brezpredmetno. Po drugi strani pa se je ta postopek nanašal zgolj na 13,2 kilometra dolg del zadevnega projekta, namreč na „spremembo št. 3“, predvsem v zvezi z gradnjo približno 750 metrov dolgega viadukta.

58      Poleg tega je tudi okoliščina, da naj bi bili nacionalni organi v dobri veri, brezpredmetna. V skladu s sodno prakso je namreč tožba zaradi neizpolnitve obveznosti objektivna in dejstvo, da naj bi bila očitana neizpolnitev obveznosti države članice posledica nepravilne razlage določb Skupnosti, ne preprečuje Sodišču, da bi jo ugotovilo (glej sodbo z dne 17. novembra 1993 v zadevi Komisija proti Španiji, C-73/92, Recueil, str. I 5997, točka 19).

59      Nazadnje, glede trditve španske vlade, da naj Komisija ne bi primerno obrazložila očitane neizpolnitve obveznosti, ker naj ne bi predložila dokaza, da podvojitev obstoječe proge dejansko vpliva na okolje, ki presegajo vplive, ki jih je povzročila gradnja prvotne povezave, zadostuje opozorilo, da upoštevno merilo za uporabo Direktive 85/337 temelji na pomembnih vplivih, ki jih ima „lahko“ določen projekt na okolje (v tem smislu glej člen 1(1) in peto in šesto uvodno izjavo te direktive). V teh okoliščinah ni naloga Komisije določiti konkretne negativne učinke, ki jih ima projekt dejansko na okolje. Ravno nasprotno, Komisija je v obravnavanem primeru dokazala v pravno zadostno, da zadevni projekt sodi na področje uporabe ene od določb Priloge I k Direktivi, tako da mora biti obvezno opravljena presoja njegovih vplivov na okolje. Poleg tega ni sporno, da tak projekt povzroča nove pomembne motnje, čeprav zgolj zaradi prilagoditve železniške povezave prometu s hitrostjo do 220 km/h.

60      Ob upoštevanju vseh navedenih ugotovitev je treba tožbo Komisije šteti za utemeljeno.

61      Zato je treba ugotoviti, da Kraljevina Španija s tem, da ni presodila vplivov na okolje „Projekta železniške proge Valencia–Tarragona, del proge Las Palmas–Oropesa. Ploščad“, ki je del projekta „Sredozemski koridor“, ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 3, 5(2) in 6(2) Direktive 85/337.

 Stroški

62      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Kraljevini Španiji naloži plačilo stroškov, in ker ta s tožbenimi razlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1)      Kraljevina Španija s tem, da ni izvedla presoje vplivov na okolje „Projekta železniške proge Valencia–Tarragona, del proge Las Palmas–Oropesa. Ploščad“, ki je del projekta „Sredozemski koridor“, ni izpolnila obveznosti iz členov 2, 3, 5(2) in 6(2) Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje.

2)      Kraljevini Španiji se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

---

* Jezik postopka: španščina.