SOC/662

Delo na daljavo in enakost spolov

MNENJE

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Delo na daljavo in enakost spolov – pogoji, pod katerimi delo na daljavo ne poslabša že tako neenakomerne porazdelitve neplačane oskrbe in gospodinjskega dela med ženskami in moškimi, temveč je gonilo za spodbujanje enakosti spolov
[raziskovalno mnenje na zaprosilo portugalskega predsedstva]

Poročevalka: Milena ANGELOVA

Soporočevalka: Erika KOLLER

1.Sklepi in priporočila

1.1Čeprav je delo na daljavo dobro znana oblika dela, se je njegova uporaba znatno povečala zaradi pandemije COVID-19, ko je več kot tretjina zaposlenih delala od doma, pri čemer je bil delež žensk večji od deleža moških 1 . Ker ženske običajno prevzamejo večino oskrbe in gospodinjskega dela, so v delu na daljavo našle edini način za združevanje neplačanega dela in plačane zaposlitve. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) želi opozoriti na tveganje, da bi zaradi dela na daljavo prišlo do prevzema dvojnega bremena plačanega in neplačanega dela. Zato pozdravlja kampanjo Evropske komisije za boj proti spolnim stereotipom 2 , ponovno poudarja, da bo za bolj enakomerno porazdelitev neplačanega gospodinjskega dela treba spremeniti kulturo in odstraniti morebitne strukturne ovire, in poziva države članice, naj nemudoma in učinkovito uresničijo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.

1.2Ker so pandemične razmere izjemne, je treba povezave med delom na daljavo in enakostjo spolov oceniti s splošnejšega in dolgoročnejšega vidika. Med pandemijo je bilo delo na daljavo – kadar je bilo možno – obvezno kot ukrep za varovanje zdravja, ki je imel številne druge izjemne in omejevalne značilnosti. V običajnih pogojih se delo na daljavo sicer opravlja prostovoljno, pri čemer je cilj, da se delo lahko organizira na način, ki najbolj ustreza splošnim ciljem in potrebam podjetij in organizacij, ob upoštevanju želja tako delodajalcev in delojemalcev ter v skladu s pravnim in normativnim okvirom 3 EU in držav članic, pa tudi dosežki socialnega dialoga, obenem pa so vse praktične ureditve določene s pogodbami o zaposlitvi in kolektivnimi pogodbami.

1.3Z delom na daljavo se ustvarjajo številne priložnosti za krepitev enakosti spolov, kot so: večja udeležba na trgu dela; večja prožnost pri organizacij delovnega časa in pri združevanju neplačanih obveznosti oskrbe s plačano zaposlitvijo, kar lahko privede do boljše udeležbe na trgu dela; večja produktivnost zaradi večje uspešnosti; boljše prostorsko ujemanje med povpraševanjem po delovni sili in njeno ponudbo brez potrebe po selitvi; prihranek pri času in stroških, ker ni potrebe po prevozu na delo oziroma je ta manj potreben, itd. Delo na daljavo pa prinaša tudi nekatera tveganja, kot so morebitni izzivi, povezani s tem, da delavec postane neviden v delovni skupnosti, nima formalnih in neformalnih oblik podpore, osebnih stikov s sodelavci ter dostopa do informacij, napredovanja in usposabljanja, prav tako se utegnejo povečati razlike med spoloma in tveganje za nasilje in nadlegovanje. Za ženske lahko to pomeni, da se siceršnja neenakost med spoloma še poveča. Za uspešno zmanjšanje teh tveganj je potrebna ustrezna analiza z vidika spola, saj so lahko tudi politike, ki so videti spolno nevtralne, v resnici neobčutljive za ta vidik in negativno vplivajo na ženske. Zato si je treba po najboljših močeh prizadevati za pozitiven učinek.

1.4EESO je seznanjen z obstoječim pravnim in dodatnim okvirom na področju dela na daljavo, ki vključuje direktivo o delovnem času, direktivo o varnosti in zdravju pri delu, direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter samostojna okvirna sporazuma evropskih socialnih partnerjev o delu na daljavo iz leta 2002 in o digitalizaciji iz leta 2020. Ugotavlja tudi, da ni konsolidiranega evropskega okvira za delo na daljavo. Evropski parlament je navedel, „da je za zagotovitev dostojnih delovnih in zaposlitvenih pogojev v digitalnem gospodarstvu potreben zakonodajni okvir za ureditev pogojev za delo na daljavo po vsej EU, kar bo prispevalo k zmanjšanju neenakosti in reševanju vprašanja revščine zaposlenih“. EESO zato priporoča oceno obstoječih pravil, da se glede na razmah dela na daljavo, poznavanje novih tveganj in pridobljena spoznanja ugotovi njihova učinkovitost. Zlasti spodbuja socialne partnerje, naj pregledajo okvirni sporazum o delu na daljavo iz leta 2002 in mu dajo nov zagon.

1.5Socialni partnerji lahko na primer s kolektivnimi pogajanji pomembno spodbujajo delo na daljavo na način, ki prispeva k enakosti spolov, s čimer se spodbujata dobro počutje na delovnem mestu in produktivnost. Glede na veliko raznolikost delovnih mest je mogoče najboljše rezultate doseči s prilagojenimi ukrepi na ravni podjetij in delovnih mest. Čeprav o organizaciji dela odločajo delodajalci, je na delovnih mestih socialni dialog ključno sredstvo za urejanje vprašanj, kot so plače, delovni čas, praksa glede povezljivosti, zdravje in varnost ter usposabljanje in razvoj znanj in spretnosti v okviru dela na daljavo.

1.6Osnovni pogoji za spolno nevtralno delo na daljavo vključujejo dostopnost potrebnih tehnologij, prostora ter znanj in spretnosti. EESO ponovno poziva k naložbam v digitalno infrastrukturo in povezave za vse, vključno z lokalnimi skupnimi prostori za delo na daljavo zunaj doma, ter h krepitvi digitalnih znanj in spretnosti, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ženskam, da bi jim omogočili polno udeležbo na trgu dela in obravnavali digitalni razkorak v vseh oblikah 4 .

1.7Razpoložljivost, dostopnost in cenovna ugodnost infrastrukture za otroško varstvo, oskrbo oseb s posebnimi potrebami in starejših ter povezanih storitev so prav tako ključni pogoj za enakopravnost spolov pri delu na daljavo in delu nasploh. EESO poziva k dogovoru o oskrbi za Evropo, s katerim bi izboljšali kakovost storitev za vse v vseh življenjskih obdobjih. Prav tako poziva, naj države članice zagotovijo visokokakovostne, cenovno ugodne, dostopne in raznolike storitve oskrbe ter vlagajo vanje, da bi se lahko odzvali na različne zahteve in razmere.

1.8Zaradi dela na daljavo utegnejo delavci postati nevidni v delovni skupnosti ter izgubiti formalne in neformalne oblike podpore, osebne stike s sodelavci in dostop do informacij. To utegne povzročiti, da bodo prezrti pri napredovanju in možnostih za usposabljanje ter ne bodo imeli pomembnih informacij glede plačila in veljavnih pravic delavcev. Za ženske lahko to pomeni, da se bo siceršnja neenakost med spoloma, npr. razlika v plačilu, še povečala. Predlog direktive o preglednosti plačil, ki ga je Evropska komisija objavila 4. marca 2021, bi lahko bil eden od pomembnih načinov, kako odpraviti pomanjkanje informacij, ki je posledica nevidnosti.

1.9Da bi zasebnemu sektorju omogočili inovacije in naložbe v nove metode in ga k njim spodbudili ter da bi ustvarili nova delovna mesta za vključujoče zaposlovanje, je bistveno, da EU ustvari ugodne pogoje za podjetništvo in poslovanje ter spodbuja digitalizacijo, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja. Pomemben delodajalec je tudi javni sektor, zato so potrebne ustrezne naložbe, da bi se zagotovili dostojni delovni pogoji in posodobila infrastruktura, s čimer bi lahko dosegli cilje digitalne preobrazbe. Tesno in nemoteno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem je potrebno tudi na praktični ravni na področju digitalne infrastrukture, izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenih in socialnih storitev ter raziskav in inovacij.

1.10EESO poziva k raziskavam o posledicah dela na daljavo za enakost spolov in o osnovnih pogojih zanj v razmerah, ki jih ne obvladuje pandemija, ter ob upoštevanju dolgoročnega razvoja v različnih gospodarskih in družbenih sektorjih, pa tudi k zbiranju in razširjanju obstoječe dobre prakse po vsej EU. S tem bi lahko k tehnološkim in socialnim inovacijam pristopili na način, ki upošteva vidik spola, in poskrbeli, da delo na daljavo spodbuja enakost spolov. 5

1.11Ker so posledice dela na daljavo za enakost spolov odvisne od družbenih tradicij in odnosa posameznikov, EESO poziva k ciljno usmerjenim ukrepom in kampanjam za zmanjšanje in odpravo stereotipnega razmišljanja. Socialne partnerje in organizacije civilne družbe na ravni EU in nacionalni ravni spodbuja, naj prevzamejo dejavno vlogo pri zagovarjanju nestereotipnih družinskih vlog ter odločitev žensk in moških v zvezi s študijem, poklicem in delovnim mestom.

1.12EESO poziva nosilce odločanja na ravni EU in nacionalni ravni, naj si v dialogu in sodelovanju s socialnimi partnerji po najboljših močeh prizadevajo za boj proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, tudi na delovnem mestu, v domačem okolju in na spletu, ter poziva države članice, naj hitro ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju iz leta 2019 (št. 190).

2.Splošne ugotovitve

2.1EESO pozdravlja zaprosili portugalskega predsedstva za raziskovalni mnenji, ki se bosta dopolnjevali in bosta namenjeni poglobljeni analizi dela na daljavo ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih med pandemijo. Tako bi lahko tudi bolje usmerjali izvajanje direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter na podlagi dobrih praks spodbujali pogoje za večji obseg dela na daljavo. Mnenji bosta prispevali k oblikovanju prihodnjega osnutka sklepov Sveta v prvi polovici leta 2021.

2.2Hitra digitalizacija gospodarstva in družbe, ki jo je znatno pospešila pandemija COVID-19, je spodbudila prehod na delo na daljavo, tako da je julija 2020 34 % zaposlenih delalo izključno od doma, 14 % pa delno od doma 6 . Pandemija nam sicer daje vpogled v razmah dela na daljavo, vendar je treba pozornost nameniti tudi običajnim pogojem za delo na daljavo, tj. brez vpliva pandemije.

2.3Čeprav je enakost spolov odvisna od številnih dejavnikov, delo na daljavo pa ima različne gospodarske in družbene učinke, ne zgolj učinkov na enakost spolov, je v tem raziskovalnem mnenju posebej obravnavana povezava med delom na daljavo in enakostjo spolov, kot je zahtevalo portugalsko predsedstvo. Cilj je ugotoviti, kako lahko delo na daljavo postane gonilo za spodbujanje enakosti spolov, in preprečiti poslabšanje neenakomerne porazdelitve neplačane oskrbe in gospodinjskega dela med ženskami in moškimi, saj lahko delo na daljavo za enakost spolov prinaša koristi in tveganja. EESO poudarja, da je treba v oblikovanje politik vključiti vidik spola, če želimo prispevati k zmanjšanju tveganj in izkoriščanju priložnosti.

2.4Izkoriščanje potenciala dela na daljavo ob hkratnem zmanjševanju s tem povezanih tveganj prispeva k ohranjanju globalnih dosežkov na področju enakosti spolov 7 . Čeprav je verjetnost mobilnega dela, ki se izvaja izven prostorov delodajalca, večja pri moških kot pri ženskah, ženske pogosteje kot moški opravljajo redno delo na daljavo od doma. To je do neke mere mogoče pojasniti z vlogami spolov in modeli poklicnega in družinskega življenja, ki so značilni za posamezne države in kulture 8 . Ženske navadno opravijo večino neplačane oskrbe v gospodinjstvih 9 in čeprav je to ključni del družbeno-gospodarskega življenja, ni priznan kot tak. Delo na daljavo sicer lahko prispeva k boljšemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, vendar utegne še bolj obremeniti ženske, ker bi opravljale še več neplačanega gospodinjskega dela, hkrati pa bi bile izpostavljene drugim tveganjem, kot je nasilje v družini in na spletu, ali tveganje, da bodo zamudile poklicne priložnosti.

2.5Družba kot celota in podjetja morajo storiti vse, da bodo odpravili spolne stereotipe in da bodo ženske priznane kot polnopravne delavke ob njihovih številnih drugih vlogah in kvalitetah. Gospodarski in socialni stroški teh predsodkov so za družbo zelo visoki. Socialni partnerji in organizacije civilne družbe v vseh sektorjih bi morali imeti vodilno vlogo pri tem vprašanju, ki je bistvenega pomena za človekove pravice in pravice žensk, pa tudi za evropsko gospodarstvo. 10

2.6Pri ocenjevanju učinkov dela na daljavo je treba upoštevati, da so lahko njegove posledice med pandemijo bistveno drugačne kot v običajnih razmerah. Verjetno je, da so prednosti in slabosti dela na daljavo izrazitejše med pandemijo, ko je delo na daljavo obvezno in je življenje ljudi na več načinov omejeno, vključno z uporabo doma kot skupnega delovnega/študijskega/bivalnega prostora za vse družinske člane. Zato je treba pri ocenjevanju posledic dela na daljavo za enakost spolov in svet dela upoštevati ne le kratkoročen, temveč predvsem dolgoročen vidik, pri tem pa ustrezno skrb namenjati tudi zagotavljanju normalnih delovnih pogojev med delom na daljavo. V običajnih razmerah bi moralo delo na daljavo potekati na podlagi medsebojnega dogovora in prostovoljno, vse praktične ureditve pa bi bilo treba določiti v pogodbenem sporazumu oziroma v kolektivnih pogodbah.

2.7EESO želi ob tej priložnosti povezati nekatere elemente mnenja, da bi lahko lažje uresničili agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja trajnostnega razvoja št. 5 (enakost spolov) in št. 8 (dostojno delo in gospodarska rast). Cilj trajnostnega razvoja št. 5 je odpraviti vse oblike diskriminacije in nasilja nad ženskami in dekleti, priznati in ovrednotiti neplačano oskrbo in gospodinjsko delo z zagotavljanjem javnih storitev, infrastrukture in politik socialne zaščite ter spodbujanje skupne odgovornosti v gospodinjstvu in družini. Cilj je tudi večja uporaba omogočitvenih tehnologij, zlasti IKT, za spodbujanje krepitve vloge žensk. Cilj trajnostnega razvoja št. 8 je trajnostna, vključujoča in vzdržna gospodarska rast, polna in produktivna zaposlenost ter dostojno delo za vse, obsega pa tudi povečanje produktivnosti, med drugim s tehnološko nadgradnjo in inovacijami.

3.    Izkušnje, pridobljene med pandemijo: vidik spola

3.1Pri obravnavanju razsežnosti spola pri delu na daljavo se je iz obdobja pandemije mogoče veliko naučiti. V pandemiji je pomen vloge žensk v gospodarstvu – kot kritičnega osebja za nego in oskrbo, ki je v večini primerov najbolj izpostavljeno – še izrazitejši. 11 Študije kažejo 12 , da so se med pandemijo številne obstoječe strukturne neenakosti med spoloma na trgu dela in v družbi povečale ter da je to nesorazmerno vplivalo na ženske. V tem poglavju je poudarek na nekaterih ključnih ugotovitvah v zvezi z delom na daljavo (predvsem od doma) med pandemijo, saj je ob upoštevanju vidika spola mogoče doseči napredek pri doseganju enakosti spolov.

3.2Čeprav je v okviru prizadevanj za obvladanje pandemije delo na daljavo postalo obvezno, kjer je bilo to mogoče, vsi delavci niso mogli delati na daljavo. Delo na daljavo je bilo pogostejše v mestih kot na podeželju, prav tako je bilo pogostejše med osebami s terciarno izobrazbo. Razlike so bile tudi med sektorji: delo na daljavo je bilo pogostejše v izobraževanju, finančnih storitvah in javni upravi, redkejše pa v zdravstvu, prometu, kmetijstvu, trgovini in gostinstvu. 13 Iz nedavnih raziskav je mogoče dobiti podatke o tem, katere poklice je mogoče opravljati na daljavo, vendar je potrebna dodatna analiza 14 . Očitno je tudi, da na nekaterih delovnih mestih dela ni mogoče opravljati na daljavo, določeno delo pa je na ta način izvedljivo le v zelo omejenem obsegu 15 .

3.3Med pandemijo je na daljavo delalo več žensk kot moških. Medtem ko je v tem obdobju število delovnih ur v tednu pri moških upadlo bolj kot pri ženskah, je bila začasna prekinitev dela (čakanje na delo) pogostejša pri zaposlenih ženskah. Verjetna razlaga za to je, da so med pandemijo COVID-19 zaposlene ženske in matere zaradi zaprtja delovnih organizacij, šol in ustanov otroškega varstva nosile glavno breme večjih obveznosti oskrbe v gospodinjstvu. V gospodinjstvih, kjer sta oba partnerja zaposlena, so takrat, ko je bilo mogoče izbirati, ženske pogosteje izkoristile možnost čakanja na delo kot moški 16 . Zaradi zmanjšanega nabora razpoložljivih storitev otroškega varstva in drugih storitev oskrbe ter neprožnosti v ustanovah otroškega varstva in drugih ustanovah za oskrbo v času pandemije se je v številnih državah članicah položaj staršev še poslabšal, to pa je najbolj prizadelo ženske in matere.

3.4Četrtina vseh oseb, ki so delale na daljavo, je bilo staršev otrok, mlajših od 12 let. 22 % od njih se je bilo veliko težje kot drugim skupinam osredotočiti na delo in doseči ustrezno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem 17 . Zlasti pri ženskah, ki imajo obveznosti oskrbe, je delo od doma oviralo več dejavnikov, npr. pomanjkanje mirnega prostora, kjer bi delo lahko opravljale brez prekinitev, pa tudi pomanjkanje časa za delo ter nagnjenje k temu, da delajo dlje in so celo neprestano povezane s službo ter ne upoštevajo prakse glede povezovanja in odklopa, zaradi česar bi bilo treba ustrezno veljavno zakonodajo bolje izvrševati, inšpekcije dela pa bi morale situacijo natančneje spremljati. Starši samohranilci, ki so v EU v 85 % ženske, so bili še posebej ranljivi, saj se je zaradi pandemije še poslabšalo njihovo že tako krhko ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem 18 .

3.5Obstajajo tudi znaki, da so bile ženske, zaposlene v zahtevnih in konkurenčnih visokokvalificiranih sektorjih, na primer v akademskih krogih 19 , bolj pot pritiskom kot njihovi moški kolegi, saj zaradi neplačane oskrbe in gospodinjskega dela niso mogle biti enako produktivne, kar je dodatno omejilo njihove poklicne možnosti. Podobno so se podjetnice, ki vodijo mala in srednja podjetja, soočale s hudimi časovnimi omejitvami in finančnimi težavami pri prizadevanjih, da bi med zaporo ohranile podjetja. 20

3.6Obdobje pandemije je povzročilo tudi skrb vzbujajoče povečanje nasilja nad ženskami, tako fizičnega kot spletnega, pri čemer so žrtve slednjega precej bolj izolirane od morebitnih virov pomoči in priložnosti za pomoč 21 . Nasilje v družini se je med pandemijo povečalo za tretjino, saj je bilo treba po možnosti ostati doma in delati od doma, da bi se omejilo širjenje pandemije 22 . Podatki tudi kažejo, da se je zaradi dela na daljavo povečalo spolno nadlegovanje v spletu, povezano z delom.

4.Priložnosti in tveganja dela na daljavo ter osnovni pogoji zanj

4.1Da bi delo na daljavo kar najbolje izkoristili za spodbujanje enakosti spolov in lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, je treba celovito preučiti njegove potencialne koristi in tveganja za ženske in moške. Brez ustrezne analize z vidika spola utegnejo biti politike, ki so videti spolno nevtralne, v resnici neobčutljive za ta vidik in negativno vplivati na ženske.

4.2Nekatere priložnosti, ki jih prinaša delo na daljavo:

-večja prožnost pri organizaciji delovnega časa na splošno, kar posameznikom do neke mere daje več možnosti, da si organizirajo svoj čas in tako dosežejo pričakovane rezultate;

-večja prožnost pri združevanju neplačanih obveznosti oskrbe s plačano zaposlitvijo, kar lahko privede do boljše udeležbe na trgu dela;

-priložnost za bolj enakomerno porazdelitev varstva otrok ali oskrbe vzdrževanih družinskih članov, kadar na daljavo delata oba starša;

-boljše vključevanje oseb, ki jih omejujejo ovire v družbi ali na delovnem mestu, na trg dela, npr. oseb z omejitvami zaradi invalidnosti;

-večja produktivnost zaradi večje uspešnosti;

-boljše prostorsko ujemanje med povpraševanjem po delovni sili in njeno ponudbo brez potrebe po selitvi, kar bi lahko privedlo do preobrata pri regionalni porazdelitvi delovnih mest med mesti in podeželjem; 23

-prihranek pri času in stroških, ker ni potrebe po prevozu na delo oziroma je ta manj potreben.

4.3Po drugi strani so lahko z delom na daljavo povezana naslednja tveganja, ki se pojavljajo predvsem pri izzivih v zvezi:

-z organizacijo prostora za delo na daljavo in osredotočanjem na delo, zlasti kadar drugi družinski člani delajo ali študirajo od doma in kadar je prostor doma premajhen, da bi bilo v njem mesta za ločen delovni prostor;

-z dostopom do ustreznih pisarniških prostorov, vključno z ergonomskim pohištvom, ter do specializirane ali prilagojene opreme in programov, pa tudi usposabljanja;

-s pomanjkanjem osebnih stikov in duha sodelovanja med sodelavci ter tveganjem „nevidnosti“ v delovni skupnosti;

-s še bolj neuravnoteženim prevzemanjem obveznosti oskrbe in hišnih opravil na podlagi stereotipnih poklicnih in družinskih vlog;

-s povečanjem nasilja in nadlegovanja na podlagi spola, vključno s spletnim nadlegovanjem, in pomanjkanjem družbene podpore med izolacijo;

-s pomanjkanjem gibanja in prekinitvijo dnevnih rutin in navad, pa tudi s pritiskom zaradi združevanja dela z domačimi obveznostmi in izogibanja zabrisovanju meja med poklicnim in zasebnim življenjem, kar lahko povzroči težave z duševnim in telesnim zdravjem, vključno s povečanjem primerov izgorelosti;

-z zlorabo novih možnosti spremljanja in zlorabo osebnih podatkov;

-s spremljanjem delovnih pogojev med delom od doma, ki ga izvajajo tako delodajalci kot sindikati;

-z vprašanji, povezanimi s kibernetsko varnostjo in splošno uredbo o varstvu podatkov;

-z večjim družbenim nadzorom;

-s tveganjem podaljšanja delovnega časa in prekratkih obdobij počitka, kar je posledica neupoštevanja prakse glede povezovanja in odklopa;

-z ovirami pri stikih s predstavniki sindikatov;

-z negotovostjo, kar zadeva odgovornost delodajalca, da poskrbi za zdravje in varnost na delovnem mestu, delovne pogoje in izvajanje kolektivnih pogodb.

4.4Najbolj konkretni osnovni pogoji za delo na daljavo se nanašajo na dostopnost potrebne infrastrukture in tehnologij. Vse večja povezljivost ne doseže vseh – nekatere skupine žensk (npr. starejše, iz prikrajšanih socialno-ekonomskih skupin, z nižjo izobrazbo) nimajo enakega dostopa do povezljivosti in digitalnih tehnologij, kar prispeva k digitalnemu razkoraku 24 . Zato so potrebne odločne javne politike za omogočanje dostopa do omrežij in lokalnih skupnih prostorov, ki omogočajo delo na daljavo zunaj doma. EESO poudarja, da se je treba v skladu z okvirnim sporazumom socialnih partnerjev o delu na daljavo in ustrezno nacionalno zakonodajo izogniti situacijam, ko bi delavci na daljavo nosili stroške za opremo, ki je potrebna za opravljanje dela na daljavo, tj. opremo IKT, ergonomsko pohištvo, zdravstvene in varnostne ukrepe, pa tudi višje stroške, povezane s prostorom, v katerem se delo opravlja.

4.5Pomemben osnovni pogoj za omogočanje dela na daljavo so tudi digitalna znanja in spretnosti ter usposabljanje, pri čemer so moški najpogosteje v boljšem položaju kot ženske – le v šestih državah članicah imajo ženske boljše internetno znanje in spretnosti kot moški (Finska, Slovenija, Litva, Latvija, Ciper in Bolgarija) 25 . Razkorak med spoloma pri digitalnih znanjih in spretnostih se s starostjo povečuje. Tudi te razlike je treba upoštevati pri ocenjevanju razsežnosti spola pri delu na daljavo.

4.6Poleg digitalnih znanj in spretnosti so za delo na daljavo potrebna znanja in spretnosti za prilagajanje spreminjajočim se vodstvenim tehnikam in delovnim usmeritvam, kar pomeni izzive tako za zaposlene kot delodajalce, nenazadnje tudi za mala in srednja podjetja. Za vodenje podjetij in osebja na daljavo so potrebne posebne vodstvene sposobnosti, prožnost, odpornost in inovativni načini organizacije dela, saj delo na daljavo zahteva vodenje na podlagi rezultatov in ne procesa. Na voljo bi moralo biti posebno usposabljanje, da bi lahko vodstveni delavci/nadrejeni uspešno vodili delavce na daljavo.

4.7Za delavce sta večja prožnost in svoboda pri organizaciji lastnega dela povezana tudi z veliko odgovornostjo in zavzetostjo ter s sposobnostjo samovodenja, potrebno pa je tudi zaupanje med njimi in njihovimi nadrejenimi. Več študij je pokazalo, da bi lahko v nekaterih sektorjih z delom na daljavo povečali produktivnost. To bi bilo mogoče bolje razumeti, če bi bilo vodstvenim delavcem na voljo posebno usposabljanje. Z delom na daljavo se lahko povečajo tudi zahteve, ki si jih zaposleni postavijo za lastno delo, in doseže večja uspešnost.

4.8Delavci na daljavo bi morali imeti enak dostop do usposabljanja in stalnega poklicnega izpopolnjevanja ter enake možnosti za napredovanje in karierni razvoj. To je zlasti pomembno za delavke na daljavo, ki imajo morda manj časa in možnosti za poklicno napredovanje zunaj delovnega časa.

4.9Če so potrebni prostor ter znanja in spretnosti na voljo vsem, je delo na daljavo kot tako oblika dela, ki je na voljo in dostopna moškim in ženskam. Razpoložljive, visokokakovostne, cenovno ugodne, dostopne in raznolike javne storitve oskrbe so zato ključnega pomena za kar najboljše izkoriščanje dela na daljavo. V nekaterih državah članicah obstajajo finančna pomoč in posebne davčne spodbude za otroško varstvo, tudi na domu, ki ga izvajajo usposobljeni strokovnjaki, o čemer bi bilo dobro opraviti primerjalno analizo.

4.10Čeprav lahko delo na daljavo poveča povpraševanje po nekaterih storitvah, lahko povzroči poslabšanje položaja nekaterih malih in srednjih podjetij, kjer prevladuje žensko podjetništvo in kjer so stranke večinoma ženske na poti na delo ali z njega. To velja denimo za majhne trgovine z živili in drugim blagom, tržnice in storitvene centre. Za zmanjšanje takega tveganja bi se bilo treba odmakniti od stereotipne izbire poklica. To velja tudi za zmanjšanje razlik med moškimi in ženskami, ko gre za možnosti dela na daljavo, do katerih je prišlo zaradi sektorske segregacije in različnih možnostih za delo na daljavo v posameznih sektorjih.

5.Načini za vključevanje načela enakosti spolov

5.1Čeprav o organizaciji dela odločajo delodajalci, imajo lahko socialni partnerji, npr. s kolektivnimi pogajanji, pomembno vlogo pri spodbujanju dela na daljavo na način, ki prispeva k enakosti spolov, obenem pa zagotavlja večjo produktivnost in dobro počutje na delovnem mestu. Okvirni sporazum o delu na daljavo, ki so ga socialni partnerji EU sklenili leta 2002 in ga od leta 2008 izvajajo vse države članice 26 , določa splošni pravni okvir za izvajanje dela na daljavo na način, s katerim se uravnoteženo izpolnjujejo potrebe delodajalcev in delavcev. Socialni dialog je ključno sredstvo za urejanje vprašanj, kot so plače, delovni čas, praksa glede povezljivosti, zdravje in varnost ter razvoj znanj in spretnosti v okviru dela na daljavo. EESO poziva tudi k razširjanju dobre prakse glede tega, kako ženskam in moškim omogočiti enakopravno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ter k spodbujanju in financiranju skupnih ukrepov socialnih partnerjev.

5.2Ker je delo na daljavo odvisno od tehnološke infrastrukture in povezav, EESO poudarja izjemen pomen naložb v ustrezno digitalno infrastrukturo, zagotavljanje dostopa do stabilnih digitalnih povezav ter ustrezne strojne in programske opreme, da bi vsem družbenim skupinam omogočili učinkovito delo na daljavo in preprečili težave na drugih področjih digitalizacije gospodarstva in družbe.

5.3EESO ponovno poziva k izboljšanju digitalnih znanj in spretnosti za vse, da bi se lahko odzvali na digitalni razvoj in ga oblikovali ter v celoti izkoristili priložnosti, ki jih ponuja e-učenje. Za to so potrebni formalno, priložnostno in neformalno izobraževanje ter njegovo potrjevanje, ki zajema osnovno izobraževanje, izpopolnjevanje in prekvalifikacijo v skladu s pristopom nenehnega in vseživljenjskega učenja. Posebno pozornost je treba nameniti znanju in spretnostim žensk, da bodo lahko v celoti enakovredno sodelovale na trgu dela in bodo znale obvladovati praktične vsakodnevne digitalne zadeve.

5.4EESO poudarja, da je potreben dogovor o oskrbi za Evropo, saj bo mogoče z naložbami v sektor oskrbe zagotoviti bolj kakovostne storitve za vse v vseh življenjskih obdobjih ter priznati enakost moških in žensk pri zaslužku in oskrbi. Države članice tudi spodbuja, naj vlagajo v vse vrste infrastrukture za oskrbo. Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost v okviru instrumenta Next Generation EU so priložnost za usmerjanje naložb v sektor oskrbe. EESO poziva tudi k razširjanju dobre prakse glede tega, kako ženskam in moškim omogočiti enakopravno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, ter k spodbujanju in financiranju skupnih ukrepov socialnih partnerjev. Poziva Evropsko komisijo in države članice, naj revidirajo barcelonske cilje 27 , da bi se zagotovila razpoložljivost visokokakovostnega, prožnega, raznolikega in cenovno dostopnega otroškega varstva 28 . Poudarja tudi pomen prehoda z institucionalne oskrbe na oskrbo v skupnosti in oskrbo, osredotočeno na posameznika, za ranljive otroke in odrasle s posebnimi potrebami, kot je navedeno v skupnih evropskih smernicah, ki jih je objavila Evropska komisija 29 .

5.5EESO spodbuja države članice, naj učinkovito in pravočasno izvajajo direktivo o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, da bi družinam ponudili ustrezne možnosti za bolj enakopravne prakse, pri tem pa upoštevali tudi potrebe podjetij, zlasti malih in srednjih. Manjša podjetja, katerih dejavnost je praviloma odvisna od dela majhne ekipe, še bolj kot druga potrebujejo kontinuiteto in stabilnost organizacije proizvodnje. Na podlagi dosedanjih izkušenj je mogoče razmisliti o prožnih shemah kombiniranja dela, ki zahteva fizično prisotnost, z možnostmi dela na daljavo.

5.6Posebno pozornost bi bilo treba nameniti položaju ranljivih skupin žensk, kot so invalidke, samohranilke, starejše ženske, migrantke in Romke. Podpreti je treba ženske organizacije in organizacije, ki zastopajo družine, tudi s ciljno usmerjenimi ukrepi, ki se financirajo iz skladov EU in nacionalnih skladov.

5.7V primeru nasilnih situacij bi bilo treba uvesti celotni spekter podpornih storitev (saj se je nasilje v družini zaradi ukrepov zapore med pandemijo znatno povečalo 30 ) in uveljavljati skladnost z zakonodajo za boj proti nasilju. EESO poziva države članice, naj razvijejo in izvajajo ukrepe za preprečevanje vsakršnega nasilja nad ženskami, tako fizičnega kot spletnega. Potrebni so odločnejši ukrepi za boj proti nasilju in spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, tudi v okviru dela na daljavo. Če ni na voljo varno delovno mesto (npr. zaradi dela na daljavo), žrtve nasilja v družini nimajo nobene oblike družbenega nadzora ter dostopa do ustreznih informacij in pomoči oziroma je ta dostop pomanjkljiv. 31 EESO pozdravlja predlog Komisije za sklep Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije ratificirajo Konvencijo Mednarodne organizacije dela o nasilju in nadlegovanju, 2019 (št. 190), in spodbuja države članice, da to konvencijo 32 čim prej ratificirajo. EESO poziva EU, naj k temu spodbudi tudi države izven EU.

5.8Čeprav delo na daljavo ni nova oblika dela, ima še vedno veliko neznanih posledic, ki jih je vredno dodatno raziskati. Koristno bi bilo na primer preučiti njegove učinke in osnovne pogoje zanj v razmerah, ki jih ne obvladuje pandemija, in ob upoštevanju dolgoročnejšega razvoja v različnih sektorjih gospodarstva in družbe. Ker so univerzalno zasnovane tehnološke in družbene inovacije ključne za čim boljšo uporabo dela na daljavo in hkrati za reševanje težav, povezanih z enakostjo spolov, EESO poziva, naj se te teme vključijo v politike raziskav, razvoja in inovacij na nacionalni ravni in ravni EU. Prav tako bi bilo treba zbrati in izmenjati dobre primere obstoječe prakse po vsej EU, da bi spodbudili napredne rešitve.

5.9Ker so naložbe v univerzalno zasnovano tehnično, socialno in inovacijsko infrastrukturo osrednji del državnega proračuna, ima lahko pravilno dodeljevanje finančnih sredstev odločilno vlogo pri spodbujanju spolno nevtralnega dela na daljavo. V podporo temu cilju bi bilo treba uporabiti tudi sredstva EU, med drugim iz strukturnih skladov ter mehanizma za okrevanje in odpornost.

5.10Povezljivost je družbeni pojav. Razviti je treba prakse na ravni delovnega mesta, npr. z izvajanjem orodij, kot je sporazum socialnih partnerjev o digitalizaciji, upoštevajoč tudi, da agencija EU-OSHA trenutno pripravlja kampanjo EU za zdravo delovno okolje na temo digitalizacije, ki se bo začela leta 2023.

5.11EESO se sklicuje tudi na samostojni okvirni sporazum o digitalizaciji 33 in poziva Evropsko komisijo, naj nameni posebno finančno podporo ciljno usmerjenim skupnim ukrepom socialnih partnerjev ter podpre organizacije civilne družbe, ki prispevajo k usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Avtonomni okvirni sporazum o digitalizaciji podrobneje obravnava vprašanja, povezana z prakso glede povezovanja in odklopa v digitaliziranih delovnih okoljih, vključno z osnovnimi vzroki za prekomerno povezanost in dolg delovni čas, poleg tega pa bo verjetno na voljo širok spekter nacionalnih primerov o tem, kako ta sporazum izvajati, vključno s sektorskimi ali podjetniškimi sporazumi in smernicami.

5.12Kar zadeva nacionalne pristope k povezovanju in odklopu, so Francija, Belgija, Italija in Španija sprejele zakonodajo o pravici do odklopa, da bi razjasnile pravice, ozaveščale o potrebni spremembi vzorcev delovnega časa ali celo pospešile kulturne spremembe v smeri bolj zdrave organizacije dela. Na Nizozemskem in Portugalskem so pripravili zakonodajne predloge. V Nemčiji, na Finskem, Irskem, v Luksemburgu, Litvi, na Malti, Švedskem in v Sloveniji poteka razprava, v preostalih 13 državah članicah pa se takšna razprava še ni začela. Evropski parlament je pred kratkim glasoval o resoluciji o pravici do odklopa, v kateri je Komisijo pozval, naj predlaga zakonodajo, ki bo tistim, ki delajo digitalno, omogočila odklop zunaj delovnega časa, ter določi minimalne zahteve za delo na daljavo in razjasni delovne pogoje, delovni čas in čas počitka 34 . Obstajajo različna mnenja o tem, ali je zakonodaja potrebna ali pa so obstoječe določbe zadostne oziroma ali bi bilo treba sprejeti pristop, ki temelji izključno na kolektivnih pogajanjih. Ne glede na različna stališča se socialni partnerji dokaj široko strinjajo, da je treba „prakso glede povezovanja in odklopa“ določiti in se o njej dogovoriti v socialnem dialogu na ravni podjetij (in/ali sektorjev), da bi se zagotovila njena prilagoditev posebnim potrebam sektorjev, podjetij in drugih organizacij, obenem pa upoštevale potrebe delavcev, zlasti glede njihovega zdravja in varnosti.

5.13Poleg tega se morajo oblikovalci politik pri oblikovanju politik, povezanih z delom in zaposlovanjem, vključno s politikami, ki vplivajo na delo na daljavo in njegove posledice za enakost spolov, posvetovati s socialnimi partnerji. EESO poudarja, da bi bilo treba vprašanja enakosti spolov vključiti v vsa področja politike. Ker je delo na daljavo povezano tudi z vsakdanjim življenjem državljanov ter z okoljsko in podnebno politiko, bi morale ustrezne organizacije civilne družbe na področjih, ki zadevajo ženske, družino, varstvo potrošnikov in okoljske zadeve, sodelovati pri pripravi politik.

5.14Da bi zasebnemu sektorju omogočili inovacije in ga spodbudili k naložbam v nove metode ter ustvarjanju novih delovnih mest tako, da bi s tem podpirali osnovne pogoje za spolno nevtralno delo na daljavo, je bistveno, da EU zagotovi ugodne pogoje za podjetništvo in poslovanje. Za uspešno upravljanje dela na daljavo je potrebno tudi tesno in nemoteno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem na praktični ravni. To je pomembno na primer na področju digitalne infrastrukture, izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenih in socialnih storitev ter raziskav in inovacij.

5.15Poleg tega je na ravni posameznikov in družin potrebna nova miselnost. Da bi zmanjšali in odpravili stereotipno razmišljanje, sta potrebni večja ozaveščenost in zavezanost. Dejavno je treba spodbujati tudi organizacijsko kulturo, ki zagotavlja ozaveščenost o enakosti spolov, denimo načela enakega plačila za enako delo za moške in ženske ter ohranjanje „vidnosti“ vsakega posameznika, ter podpreti poslovodstvo pri pripravi in izvajanju praks, ki spodbujajo delo na daljavo. To bi bilo treba na primer okrepiti v okviru izvajanja direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, in sicer s kampanjami ozaveščanja. EESO spodbuja socialne partnerje in organizacije civilne družbe, naj pri tem prevzamejo osrednjo vlogo, tako da se zavzemajo za nestereotipne družinske vloge in nestereotipno izbiro študija, poklica in delovnega mesta. Enakost spolov je treba vključiti tudi v izobraževanje, od vrtca in osnovne šole do poklicnega usposabljanja in univerze.

V Bruslju, 11. marca 2021

Aurel Laurenţiu PLOSCEANU
predsednik strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

*    *    *

Opomba:    sledi priloga.

PRILOGA k MNENJU
strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Naslednja amandmaja, ki sta bila med razpravo zavrnjena, sta prejela vsaj četrtino glasov (člen 43(2) poslovnika):

Točka 3.4

Spremeni se tako:

Četrtina vseh oseb, ki so delale na daljavo, je bilo staršev otrok, mlajših od 12 let. 22 % od njih se je bilo veliko težje kot drugim skupinam osredotočiti na delo in doseči ustrezno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem 35 . Zlasti pri ženskah, ki imajo obveznosti oskrbe, je delo od doma oviralo več dejavnikov, npr. pomanjkanje mirnega prostora, kjer bi delo lahko opravljale brez prekinitev, pa tudi pomanjkanje časa za delo ter nagnjenje k temu, da delajo dlje in so celo neprestano povezane s službo ter ne upoštevajo prakse glede povezovanja in odklopa. Zato, zaradi česar bi bilo treba ustrezno veljavno zakonodajo bolje izvrševati, inšpekcije dela pa bi morale situacijo natančneje spremljati. Prav tako bi bilo treba oceniti, ali je obstoječi okvir primeren. Starši samohranilci, ki so v EU v 85 % ženske, so bili še posebej ranljivi, saj se je zaradi pandemije še poslabšalo njihovo že tako krhko ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem 36 .

Rezultat glasovanja

Točka 4.3 – 11. alinea

Spremeni se tako:

Zato so lahko z delom na daljavo povezana naslednja tveganja, ki se pojavljajo predvsem pri izzivih v zvezi:

[…]

   – z ovirami pri stikih s predstavniki sindikatov. z nezmožnostjo ali težavah sindikatov, da zaščitijo pravice delavcev.

Rezultat glasovanja

_____________

(1)    Poročilo Eurofounda Življenje, delo in COVID-19. V primerjavi z letom 2018, ko je na daljavo redno delalo manj kot 5 % zaposlenih, občasno pa manj kot 10 %, kot je poročala Evropska komisija leta 2020.

(2)     https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_20_357 .

(3)    Okvirni sporazum evropskih socialnih partnerjev o digitalizaciji iz leta 2020 in o delu na daljavo iz leta 2002 ter poročilo Evropske komisije o izvajanju okvirnega sporazuma evropskih socialnih partnerjev o delu na daljavo, COM(2008) 412 final – http://erc-online.eu/european-social-dialogue/database-european-social-dialogue-texts/ .

(4)     UL C 237, 6.7.2018, str. 8 .

(5)       http://erc-online.eu/european-social-dialogue/database-european-social-dialogue-texts/ in http://resourcecentre.etuc.org/ .

(6)    Poročilo Eurofounda Življenje, delo in COVID-19.

(7)    EPRS: Gender equality: a review in progress (Enakost spolov: pregled v teku). OZN zdaj opozarja, da bi lahko pandemija COVID-19 obrnila svetovni trend napredka na področju enakosti spolov, ravno ko je mednarodna skupnost temu področju nameravala dati nov zagon.

(8)    Indeks enakosti spolov za leto 2020: Digitalizacija in prihodnost dela, EIGE.

(9)    Indeks enakosti spolov za leto 2020: Digitalizacija in prihodnost dela, EIGE.

(10)      Dokumenti organizacij UNAPL, FEPIME Catalunya in AFAEMME.

(11)       https://data.unwomen.org/features/covid-19-and-gender-what-do-we-know-what-do-we-need-know .

(12)      Služba Evropskega parlamenta za raziskave Achieving gender equality in the face of the pandemic and existing challenges (Doseganje enakosti spolov ob soočanju s pandemijo in obstoječimi izzivi): https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/ATAG/2021/659440/EPRS_ATA(2021)659440_EN.pdf ; https://eige.europa.eu/topics/health/covid-19-and-gender-equality .

(13)    Eurofound, 2020. Življenje, delo in COVID-19.

(14)    E-anketa, skupina o COVID, anketa o strukturi plač. Eurofound (2020) Teleworkability and the COVID-19 crisis: a new digital divide? (Možnosti dela na daljavo in kriza zaradi COVID-19: nov digitalni razkorak?).

(15)    Na splošno se ocenjuje, da je delo mogoče opravljati na daljavo na približno 37 % delovnih mest v EU (glej podatke Eurofounda).

(16)    Eurofound (2021), COVID-19: Some implications for employment and working life (COVID-19: Nekatere posledice za zaposlovanje in delovno življenje), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg – v postopku objave.

(17)    Eurofound, 2020. Življenje, delo in COVID-19.

(18)    Indeks enakosti spolov za leto 2020: Digitalizacija in prihodnost dela, EIGE.

(19)     https://www.nature.com/articles/d41586-020-01294-9 .

(20)      Dokumenti organizacij UNAPL, FEPIME Catalunya in AFAEMME.

(21)     https://www.opendemocracy.net/en/5050/covid19-sexual-harassment-work-online/ .

(22)     https://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20200406IPR76610/covid-19-stopping-the-rise-in-domestic-violence-during-lockdown .

(23)       https://ec.europa.eu/commission/commissioners/2019-2024/suica/announcements/speech-vice-president-suica-demographic-change-eu-epc_en , https://horizon-magazine.eu/article/teleworking-here-stay-here-s-what-it-means-future-work.html .

(24)     https://www.oecd.org/going-digital/bridging-the-digital-gender-divide-key-messages.pdf .

(25)    Indeks enakosti spolov za leto 2020: Digitalizacija in prihodnost dela, EIGE.

(26)     http://erc-online.eu/european-social-dialogue/database-european-social-dialogue-texts/ .

(27)    V skladu z novo strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025.

(28)    Skupna izjava evropskih socialnih partnerjev o zagotavljanju otroškega varstva v EU, 24. november 2020.

(29)     https://deinstitutionalisationdotcom.files.wordpress.com/2017/07/guidelines-final-english.pdf /.

(30)     https://unric.org/en/who-warns-of-surge-of-domestic-violence-as-covid-19-cases-decrease-in-europe/ ; https://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20200406IPR76610/covid-19-stopping-the-rise-in-domestic-violence-during-lockdown .

(31)      Mednarodna organizacija dela je v publikaciji Brief no 3 – Domestic violence and its impact on the world of work (Nasilje v družini in vpliv na svet dela), objavljeni marca 2020, predstavila visok strošek nasilja v družini za nacionalna gospodarstva. https://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---gender/documents/briefingnote/wcms_738117.pdf ).

(32)       https://ec.europa.eu/transparency/regdoc/rep/1/2020/SL/COM-2020-24-F1-SL-MAIN-PART-1.PDF .

(33)     https://www.ceep.eu/wp-content/uploads/2020/06/Final-22-06-20_Agreement-on-Digitalisation-2020.pdf .

(34)     https://www.europarl.europa.eu/news/sl/press-room/20210114IPR95618/right-to-disconnect-should-be-an-eu-wide-fundamental-right-meps-say , 472 glasov za, 126 proti in 83 vzdržanih.

(35)    Eurofound, 2020. Življenje, delo in COVID-19.

(36)    Indeks enakosti spolov za leto 2020: Digitalizacija in prihodnost dela, EIGE.