Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document EESC-2019-01772-AC

    Mnenje - Evropski ekonomsko-socialni odbor - Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (sprememba)

    EESC-2019-01772-AC

    SL

    Evropski ekonomsko-socialni odbor

    NAT/774

    Mehanizem Unije na področju civilne zaščite (sprememba)

    MNENJE

    Evropski ekonomsko-socialni odbor


    Predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite
    [COM(2019) 125 – 2019/0070/COD]

    Poročevalec: Panagiotis Gkofas

    Zaprosilo

    Evropski parlament, 14. 3. 2019

    Svet, 27. 3. 2019

    Pravna podlaga

    člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje

    Datum sprejetja mnenja strokovne skupine

    23. 5. 2019

    Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju

    19. 6. 2019

    Plenarno zasedanje št.

    544

    Rezultat glasovanja
    (za/proti/vzdržani)

    171/01/04



    1.Ozadje

    1.1S sklepom Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU je bil 13. marca 2019 potrjen novi mehanizem Unije na področju civilne zaščite (v nadaljnjem besedilu: mehanizem Unije), ki zagotavlja okvir za sodelovanje in pomoč v primeru večjih nesreč v EU in zunaj nje; mehanizem je bil od leta 2001 uporabljen več kot 300-krat. K mehanizmu so pristopile vse države članice EU, dve od držav članic EGP (Islandija in Norveška), Črna gora, Srbija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Turčija, pa tudi Združeni narodi (Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030) in druge mednarodne organizacije. Akt določa ustanovitev dodatnega nabora virov, rescEU, da se zagotovi pomoč, kadar skupne obstoječe zmogljivosti ne zadostujejo. RescEU bo zlasti vključeval sredstva za boj proti gozdnim požarom iz zraka, pa tudi sredstva za odziv na izredne zdravstvene razmere ter na kemične, biološke, radiološke in jedrske incidente. Strateški dejavnik pripravljenosti in preprečevanja bo tudi mreža znanja za civilno zaščito, namenjena usposabljanju in izmenjavi znanja.

    1.2Namen spremembe je izboljšati preprečevanje tveganja, in sicer se od držav članic zahteva dodaten razvoj ocenjevanja njihovih zmožnosti obvladovanja tveganja in načrtovanja obvladovanja tveganja, zlasti kadar jih sočasno prizadene ista vrsta nesreče, naravna ali nesreča, ki jo povzroči človek, ali pa gre za nepričakovane podnebne spremembe ali nepredvidljive, močne in pogoste potrese, ki povzročijo izgubo človeških življenj in masovno uničenje ekosistemov, civilne in javne infrastrukture, ekonomskih dejavnosti in malih podjetij. 1

    2.Sklepi

    2.1EESO pozdravlja predlog za revizijo in okrepitev sedanjega okvira mehanizma Unije.

    2.2Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje postopkov v okviru mehanizma ter glede na ustanovitev in organizacijo mreže znanja za civilno zaščito lahko EESO v določenih svetovalnih skupinah prispeva k redni reviziji smernic za evidentiranje tveganj, poleg tega pa lahko sodeluje s primernimi medinstitucionalnimi pobudami (npr. letnim forumom civilne družbe o oceni, blaženju in preprečevanju tveganj ter pripravi nanje) v partnerstvu s priznanimi in reprezentativnimi družbenimi in gospodarskimi akterji ter čezmejnimi regionalnimi mrežami odpornih mest.

    2.3EESO poziva Svet, Parlament in Komisijo, naj raziščejo izvedljivost evropskega središča za usposabljanje in vozlišča znanja in naj načrtujejo takšno središče, ki bi bilo vpeto v sedanje strukture na nacionalni in podnacionalni ravni, vključno s centri odličnosti, specializiranimi in neodvisnimi raziskovalnimi mrežami in drugimi strokovnjaki, ki lahko takoj pripravijo analizo ukrepanja v primeru neobičajnih katastrof. Središče in vozlišče znanja bi lahko delovala kot konkreten in dostopen instrument, ki se redno posodablja in mladim strokovnjakom omogoča pridobivanje temeljnih kompetenc na področju učinkovitega blaženja tveganj, izkušenim prostovoljcem pa možnost usposabljanja za obvladovanje izrednih razmer za odporne lokalne skupnosti. Če je mogoče, bi se ga lahko razširilo na tretje države, zlasti sosednje, na ranljive skupine na odročnih območjih, akterje mobilnosti in v turizmu, medije ipd.

    2.4Po mnenju EESO je nujno, da se novi cilji in pristop v zvezi z mehanizmom Unije primerno vključijo v sedanji okvir strukturnih in naložbenih politik. Bistveno je zagotoviti primerno teritorialno razsežnost, ki temelji na skupnosti (zlasti na oddaljenih, gorskih in podeželskih območjih ter na otokih). Ukrepi lokalne skupnosti so najhitrejši in najučinkovitejši način za omejitev škode, ki jo povzročijo nesreče.

    V Bruslju, 19. junija 2019

    Luca Jahier
    predsednik Evropsk
    ega ekonomsko-socialnega odbora

    _____________

    (1)    Delavnica 10. februarja 2018 v Neaplju, organizirana v okviru partnerstva med EESO in Evropsko komisijo (GD ECHO) ter v sodelovanju s predstavniki Evropske konfederacije sindikatov (ETUC), združenja SMEUnited in OR, organizacijami civilne družbe (WWF, CIME), nacionalnimi organizacijami MSP (GSEVEE, CMA Corse, CNA), sindikati, akademiki iz EU in nacionalnih ustanov, specializiranimi za posamezna področja, raziskovalnimi in izobraževalnimi mrežami (univerzo Sapienza, univerzo Federico II, institutom za vulkanologijo v Neaplju, akademijo za MSP v Avignonu, centrom Anodos), mrežami odpornih mest in regij (Atene, Neapelj in Solun) ter mediji in strokovnim tiskom.
    Top