This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document L:2013:045:FULL
Official Journal of the European Union, L 45, 16 February 2013
Uradni list Evropske unije, L 45, 16. februar 2013
Uradni list Evropske unije, L 45, 16. februar 2013
ISSN 1977-0804 doi:10.3000/19770804.L_2013.045.slv |
||
Uradni list Evropske unije |
L 45 |
|
Slovenska izdaja |
Zakonodaja |
Zvezek 56 |
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP |
SL |
Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje. Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica. |
II Nezakonodajni akti
UREDBE
16.2.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 45/1 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 131/2013
z dne 15. februarja 2013
o posebnih ukrepih glede dajanja izvenkvotnega sladkorja in izoglukoze na trg Unije z znižanimi presežnimi dajatvami v tržnem letu 2012/2013
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1), zlasti člena 64(2) in člena 186 v povezavi s členom 4 Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V tržnem letu za sladkor 2011/2012 je povprečna cena franko tovarna belega sladkorja v razsutem stanju v Uniji dosegla 175 % referenčne cene 404 EUR/tono in je bila za približno 275 EUR/tono višja od cene na svetovnem trgu. Cena v Uniji se je zdaj ustalila na okoli 700 EUR/tono, kar je najvišja stopnja od reforme ureditve trga sladkorja in ovira nemoteno dobavo sladkorja na trgu Unije. Pričakovano povečanje te že tako visoke cene v tržnem letu 2012/2013 povečuje tveganje za resne motnje na trgu, ki bi jih bilo treba s potrebnimi ukrepi preprečiti. |
(2) |
Na podlagi ocenjene ponudbe in povpraševanja za leto 2012/2013 se pričakuje, da bodo končne zaloge na trgu sladkorja za najmanj 0,5 milijona tone nižje kot v letu 2011/2012. Ta številka že upošteva uvoz iz tretjih držav, za katere veljajo določeni preferencialni sporazumi. |
(3) |
Po drugi strani pa je zaradi pričakovane dobre žetve ocenjena proizvodnja sladkorja za skoraj 5 400 000 ton presegla kvoto za sladkor iz člena 56 Uredbe (ES) št. 1234/2007. Ob upoštevanju predvidljivih pogodbenih obveznosti proizvajalcev sladkorja glede nekaterih vrst industrijske uporabe iz člena 62 navedene uredbe in izvoznih obveznosti za izvenkvotni sladkor za leto 2012/2013 bi bile še vedno na voljo znatne količine izvenkvotnega sladkorja v obsegu najmanj 2 000 000 ton. Del tega sladkorja bi lahko namenili za ublažitev omejene ponudbe sladkorja na živilskem trgu Unije in preprečevanje čezmernega zvišanja cen. |
(4) |
Da bi zagotovili pretočnost trga, je izvenkvotni sladkor treba dati na trg. Tak ukrep bi moral biti mogoč, vsakič ko je potreben v tržnem letu 2012/2013. |
(5) |
Na podlagi členov 186 in 188 Uredbe (ES) št. 1234/2007 se lahko sprejmejo ukrepi, kadar je to potrebno, za odpravo motenj na trgu ali tveganj za motnje, zlasti kadar so le-te posledica znatnega povišanja cen v Uniji, pod pogojem, da tega cilja ni mogoče doseči z drugimi ukrepi, ki so na voljo v okviru te uredbe. Glede na trenutne razmere na trgu pa Uredba (ES) št. 1234/2007 razen ukrepov na podlagi člena 186 ne določa posebnih ukrepov, ki bi omejili trend visoke cene sladkorja in omogočili dobavo sladkorja na trg Unije po primernih cenah. |
(6) |
V skladu s členom 64(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko Komisija določi presežno dajatev na proizvedeno količino sladkorja in izoglukoze, ki presega kvoto, na zadostno visoki ravni, da se je mogoče izogniti kopičenju presežnih količin. Uredba Komisije (ES) št. 967/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih izvedbenih pravilih za Uredbo Sveta (ES) št. 318/2006 glede proizvodnje izvenkvotnega sladkorja (2) v členu 3(1) dajatev določa na 500 EUR na tono. |
(7) |
Za omejeno količino sladkorja, ki presega kvoto, je treba določiti znižano presežno dajatev na ravni na tono, ki bo omogočala pravično obravnavo proizvajalcev sladkorja v Uniji, zagotovila dobro delovanje trga sladkorja v Uniji in pripomogla k zmanjšanju razlik med cenami sladkorja v Uniji in na svetovnem trgu, ne da bi ustvarila tveganje za kopičenje presežkov na trgu Unije. |
(8) |
Ker Uredba (ES) št. 1234/2007 določa kvote za sladkor in izoglukozo, bi moral podoben ukrep veljati tudi za primerno količino proizvedene izoglukoze, ki presega kvoto, saj je ta do določene mere trgovsko nadomestilo za sladkor. |
(9) |
Da bi povečali ponudbo, bi morali proizvajalci sladkorja in izoglukoze pri pristojnih organih držav članic zaprositi za dovoljenja za prodajo določenih količin, ki presegajo kvoto, na trgu Unije z znižano presežno dajatvijo. |
(10) |
Znižano presežno dajatev bi bilo treba plačati potem, ko je vloga sprejeta, in preden je izdano dovoljenje. |
(11) |
Veljavnost dovoljenj je treba časovno omejiti, da bi spodbudili hitro izboljšanje razmer v ponudbi. |
(12) |
Z določitvijo zgornjih mej pri količinah, za katere lahko zaprosi vsak proizvajalec v enem prijavnem obdobju, in omejitvijo dovoljenj na proizvode iz lastne proizvodnje vlagatelja naj bi preprečili špekulacije v sistemu, ki ga uvaja ta uredba. |
(13) |
Proizvajalci sladkorja bi se z vlogo morali obvezati, da bodo plačali najnižjo ceno za sladkorno peso, s katero bodo proizvedli količino sladkorja, za katero so zaprosili. Treba je določiti minimalne pogoje za upravičenost do predložitve vlog. |
(14) |
Pristojni organi držav članic bi morali o prejetih vlogah obvestiti Komisijo. Zagotoviti je treba vzorce, da bi poenostavili in standardizirali ta obvestila. |
(15) |
Komisija bi morala zagotoviti, da se dovoljenja odobrijo samo v okviru količinskih omejitev iz te uredbe. Zato je treba Komisiji po potrebi omogočiti, da lahko za prejete vloge določi koeficient dodeljevanja. |
(16) |
Države članice bi morale vlagatelje takoj obvestiti, ali je bila zaprošena količina odobrena v celoti ali delno. |
(17) |
Pristojni organi bi morali Komisijo obvestiti o količinah, za katere so bila izdana dovoljenja za znižano presežno dajatev. Zato mora Komisija zagotoviti vzorce. |
(18) |
Za količine sladkorja, dane na trg Unije, bi bilo treba za količine, ki presegajo količine iz dovoljenj, izdanih na podlagi te uredbe, zahtevati presežno dajatev iz člena 64(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Zato je primerno, da vsak vlagatelj, ki količine iz izdanega dovoljenja ne da na trg Unije, prav tako plača znesek v višini 500 EUR na tono. Ta usklajeni pristop je namenjen preprečevanju zlorabe mehanizma, ki ga uvaja ta uredba. |
(19) |
Za vzpostavitev povprečnih cen za sladkor iz kvote in izvenkvotni sladkor na trgu Unije v skladu s členom 13(1) Uredbe Komisije (ES) št. 952/2006 z dne 29. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006, kar zadeva upravljanje notranjega trga za sladkor in sistem kvot (3), se mora sladkor iz dovoljenja, izdanega na podlagi te uredbe, obravnavati kot sladkor iz kvote. |
(20) |
V skladu s členom 2(1)(a) Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (4) morajo prispevki in druge dajatve, določeni v okviru skupne organizacije trgov v sektorju sladkorja, sestavljati vire lastnih sredstev. Zato je treba določiti datum določitve zadevnih zneskov ob upoštevanju člena 2(2) in člena 6(3)(a) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 z dne 22. maja 2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (5). |
(21) |
Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Začasno zmanjšanje presežne dajatve
1. Z odstopanjem od člena 3(1) Uredbe (ES) št. 967/2006 se znesek presežne dajatve za največjo dovoljeno količino 150 000 ton sladkorja, izraženo v ekvivalentu belega sladkorja, in 8 000 ton izoglukoze, izraženo v suhi snovi, ki sta bila proizvedena nad kvoto iz Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in dana na trg Unije v tržnem letu 2012/2013, določi na 224 EUR na tono.
2. Znižana presežna dajatev iz odstavka 1 se plača potem, ko je sprejeta vloga iz člena 2, in preden je izdano dovoljenje iz člena 6.
Člen 2
Vloga za izdajo dovoljenja
1. Proizvajalci sladkorja in izoglukoze zaprosijo za izdajo dovoljenja, da bi lahko uveljavljali pogoje iz člena 1.
2. Vlagatelji so lahko samo podjetja, ki proizvajajo pesni in trsni sladkor ali izoglukozo, za katere jim je bila podeljena odobritev v skladu s členom 57 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in za katere jim je bila v skladu s členom 56 navedene uredbe dodeljena proizvodna kvota za tržno leto 2012/2013.
3. Vsak vlagatelj lahko v prijavnem obdobju predloži največ eno vlogo za sladkor in eno za izoglukozo.
4. Vloge za izdajo dovoljenja se po telefaksu ali elektronski pošti pošljejo pristojnemu organu države članice, v kateri je bilo podjetju izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Pristojni organi držav članic lahko zahtevajo, da se elektronskim vlogam priloži napredni elektronski podpis v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES (6).
5. Vloga je sprejemljiva, če izpolnjuje naslednje pogoje:
(a) |
navaja:
|
(b) |
količine, zaprošene v tem prijavnem obdobju, izražene v tonah ekvivalenta belega sladkorja in v tonah izoglukoze v suhi snovi, ne presegajo 50 000 ton za sladkor in 2 500 ton za izoglukozo; |
(c) |
pri vlogi za sladkor se vlagatelj obveže, da bo za količino sladkorja iz dovoljenj, izdanih v skladu s členom 6 te uredbe, plačal najnižjo ceno za sladkorno peso iz člena 49 Uredbe (ES) št. 1234/2007; |
(d) |
vloga mora biti napisana v uradnem jeziku ali v enem od uradnih jezikov države članice, v kateri se predloži; |
(e) |
vloga se mora sklicevati na to uredbo in vsebovati datum poteka predložitve vlog; |
(f) |
vlagatelj ne sme uvajati nobenih dodatnih pogojev poleg pogojev iz te uredbe. |
6. Vloga, ki ni predložena v skladu z odstavki 1 do 5, ni sprejemljiva.
7. Vloge po predložitvi ni mogoče umakniti ali spreminjati, čeprav se zaprošena količina odobri le delno.
Člen 3
Predložitev vlog
Obdobje za predložitev vlog se konča 26. februarja 2013 ob 12:00 po bruseljskem času.
Člen 4
Posredovanje vlog s strani držav članic
1. Pristojni organi držav članic odločajo o sprejemljivosti vlog na podlagi pogojev iz člena 2. Če se pristojni organi odločijo, da je vloga nesprejemljiva, o tem takoj obvestijo vlagatelja.
2. Pristojni organ najpozneje v petek Komisiji po telefaksu ali elektronski pošti sporoči popolne vloge, ki so mu bile poslane v predhodnem prijavnem obdobju. To obvestilo ne vsebuje podatkov iz člena 2(5)(a)(i). Države članice, ki ne prejmejo vlog in sta jim bili za tržno leto 2012/2013 dodeljeni kvoti za sladkor ali izoglukozo, Komisiji v istem roku pošljejo obvestila o ničnih zahtevkih.
3. Oblika in vsebina obvestil se določita na podlagi predlog, ki jih Komisija da na voljo državam članicam.
Člen 5
Presežene omejitve
Če pristojni organi držav članic v informacijah, ki jih sporočijo v skladu s členom 4(2), navedejo, da zaprošene količine presegajo omejitve iz člena 1, Komisija:
(a) |
določi koeficient dodeljevanja, ki ga države članice upoštevajo pri količinah iz sporočenih vlog za izdajo dovoljenja; |
(b) |
zavrne nesporočene vloge. |
Člen 6
Izdajanje dovoljenj
1. Brez poseganja v člen 5 pristojni organ deseti delovni dan, ki sledi tednu, v katerem se je prijavno obdobje končalo, izda dovoljenja za vloge, ki jih je sporočil Komisiji, v skladu s členom 4(2).
2. Države članice Komisiji vsak ponedeljek sporočijo količine sladkorja in/ali izoglukoze, za katere so v predhodnem tednu izdale dovoljenja.
3. Predloga dovoljenja je določena v Prilogi.
Člen 7
Veljavnost dovoljenj
Dovoljenja so veljavna do konca drugega meseca, ki sledi mesecu izdaje.
Člen 8
Prenosljivost dovoljenj
Pravice in obveznosti iz dovoljenj niso prenosljive.
Člen 9
Poročanje o cenah
Za namene člena 13(1) Uredbe (ES) št. 952/2006 se količina prodanega sladkorja iz dovoljenja, izdanega na podlagi te uredbe, šteje za sladkor iz kvote.
Člen 10
Spremljanje
1. Vlagatelji mesečnim obvestilom v skladu iz člena 21(1) Uredbe (ES) št. 952/2006 dodajo količine, za katere so prejeli dovoljenja v skladu s členom 6 te uredbe.
2. Do 31. oktobra 2013 vsak imetnik dovoljenja na podlagi te uredbe pošlje pristojnim organom držav članic dokazilo, da so bile vse količine iz njegovih dovoljenj dane na trg Unije. Za vsako tono iz dovoljenja, ki ni bila dana na trg Unije iz drugih razlogov, kot je višja sila, se plača znesek v višini 276 EUR na tono.
3. Države članice Komisiji sporočijo količine, ki niso bile dane na trg Unije.
4. Države članice izračunajo razliko med skupno količino sladkorja in izoglukoze, ki jo je vsak proizvajalec proizvedel nad kvoto, in količinami, ki so jih proizvajalci prodali v skladu z drugim pododstavkom člena 4(1) Uredbe (ES) št. 967/2006, ter jo sporočijo Komisiji. Če so proizvajalčeve preostale količine izvenkvotnega sladkorja ali izoglukoze manjše od količin, izdanih temu proizvajalcu na podlagi te uredbe, proizvajalec za to razliko plača znesek v višini 500 EUR na tono.
5. Obvestila iz odstavkov 3 in 4 morajo biti poslana najpozneje do 30. junija 2014.
Člen 11
Datum določitve pravice
Za namene člena 2(2) in člena 6(3)(a) Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 je datum določitve pravice Unije dan, ko vlagatelji plačajo presežno dajatev v skladu s členom 1(2) te uredbe.
Člen 12
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Veljati preneha 30. junija 2014.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. februarja 2013
Za Komisijo
Predsednik
José Manuel BARROSO
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 176, 30.6.2006, str. 22.
(3) UL L 178, 1.7.2006, str. 39.
(4) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.
(5) UL L 130, 31.5.2000, str. 1.
(6) UL L 13, 19.1.2000, str. 12.
PRILOGA
Predloga dovoljenja iz člena 6(3)
DOVOLJENJE
za zmanjšanje dajatve iz člena 3 Uredbe (ES) št. 967/2006 za tržno leto 2012/2013
Država članica: |
||
Imetnik kvote: |
||
|
||
Proizvod: |
|
|
Zaprošena količina: |
|
|
Izdana količina: |
|
|
Plačana dajatev (EUR/t): |
224 |
|
Za tržno leto 2012/2013 se dajatev iz člena 3 Uredbe (ES) št. 967/2006 ne uporablja za količine, odobrene s tem dovoljenjem, pod pogojem, da se upoštevajo pravila iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 131/2013, zlasti člena 2(5)(c). |
||
Podpis predstavnika pristojnega organa države članice |
Datum izdaje |
|
To dovoljenje je veljavno do konca drugega meseca, ki sledi datumu izdaje. |
16.2.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 45/6 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 132/2013
z dne 15. februarja 2013
o stosedeminosemdeseti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 z dne 27. maja 2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida (1), zlasti člena 7(1)(a) in člena 7a(5) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 navaja osebe, skupine in subjekte, ki jih zadeva zamrznitev sredstev in gospodarskih virov iz navedene uredbe. |
(2) |
Odbor za sankcije Varnostnega sveta Združenih narodov je 11. februarja 2013 sklenil črtati eno fizično osebo s seznama oseb, skupin in subjektov, za katere velja zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, potem ko je proučil zahtevo za umik s seznama, ki jo je predložila ta oseba, in celovito poročilo varuha človekovih pravic, pripravljeno na podlagi Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1904(2009). |
(3) |
Prilogo I k Uredbi (ES) št. 881/2002 bi bilo zato treba ustrezno posodobiti – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. februarja 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
Vodja službe za instrumente zunanje politike
(1) UL L 139, 29.5.2002, str. 9.
PRILOGA
Priloga I k Uredbi (ES) št. 881/2002 se spremeni:
Pod naslovom „Fizične osebe“ se črta naslednji vnos:
„Suliman Hamd Suleiman Al-Buthe (tudi (a) Soliman H.S. Al Buthi, (b) Sulayman Hamad Sulayman Al Batha). Naslov: Riad, Saudova Arabija. Datum rojstva: 8. 12. 1961. Kraj rojstva: Kairo, Egipt. Državljanstvo: Saudove Arabije. Potni list št.: (a) B049614 (Saudove Arabije), (b) C 536660 (potni list Saudove Arabije, izdan 5. 5. 2001, prenehal veljati 11. 5. 2006). Drugi podatki: direktor oddelka za zdravje okolja v okviru občine Riad, Saudova Arabija (februarja 2010). Datum uvrstitve na seznam iz člena 2a(4)(b): 23. 6. 2004.“
16.2.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 45/8 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 133/2013
z dne 15. februarja 2013
o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave (2) ter zlasti člena 136(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi. |
(2) |
Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Standardne uvozne vrednosti iz člena 136 Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 so določene v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. februarja 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 157, 15.6.2011, str. 1.
PRILOGA
Standardne uvozne vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave
(EUR/100 kg) |
||
Tarifna oznaka KN |
Oznaka tretje države (1) |
Standardna uvozna vrednost |
0702 00 00 |
IL |
78,2 |
MA |
53,2 |
|
TN |
57,5 |
|
TR |
102,0 |
|
ZZ |
72,7 |
|
0707 00 05 |
EG |
158,2 |
MA |
176,1 |
|
TR |
174,5 |
|
ZZ |
169,6 |
|
0709 91 00 |
EG |
91,5 |
ZZ |
91,5 |
|
0709 93 10 |
MA |
50,8 |
TR |
133,6 |
|
ZZ |
92,2 |
|
0805 10 20 |
EG |
52,2 |
IL |
71,3 |
|
MA |
59,9 |
|
TN |
51,5 |
|
TR |
60,1 |
|
ZZ |
59,0 |
|
0805 20 10 |
IL |
182,8 |
MA |
98,8 |
|
ZZ |
140,8 |
|
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90 |
IL |
120,1 |
KR |
135,8 |
|
MA |
121,4 |
|
TR |
76,5 |
|
ZA |
148,7 |
|
ZZ |
120,5 |
|
0805 50 10 |
EG |
83,9 |
MA |
60,5 |
|
TR |
70,4 |
|
ZZ |
71,6 |
|
0808 10 80 |
CN |
87,7 |
MK |
34,9 |
|
US |
176,5 |
|
ZZ |
99,7 |
|
0808 30 90 |
AR |
144,3 |
CL |
181,3 |
|
CN |
36,6 |
|
TR |
177,8 |
|
US |
173,1 |
|
ZA |
114,7 |
|
ZZ |
138,0 |
(1) Nomenklatura držav, določena v Uredbi Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ predstavlja „druga porekla“.
16.2.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 45/10 |
IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 134/2013
z dne 15. februarja 2013
o določitvi uvoznih dajatev v sektorju žit, ki se uporabljajo od 16. februarja 2013
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (Uredba o enotni SUT) (1),
ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 642/2010 z dne 20. julija 2010 o pravilih za uporabo (uvoznih dajatev za sektor žit) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (2), zlasti člena 2(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Člen 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da je uvozna dajatev za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka veljavni intervencijski ceni za te proizvode ob uvozu, povečani za 55 % in zmanjšani za uvozno ceno CIF zadevne pošiljke. Ta dajatev ne sme presegati stopnje dajatev skupne carinske tarife. |
(2) |
Člen 136(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa, da se za izračun uvozne dajatve iz odstavka 1 navedenega člena za zadevne proizvode redno določajo reprezentativne uvozne cene CIF. |
(3) |
V skladu s členom 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010 je cena za izračun uvozne dajatve za proizvode z oznakami KN 1001 19 00, 1001 11 00, ex 1001 91 20 (navadna pšenica, semenska), ex 1001 99 00 (visokokakovostna navadna pšenica, razen semenske), 1002 10 00, 1002 90 00, 1005 10 90, 1005 90 00, 1007 10 90 in 1007 90 00 enaka dnevni reprezentativni uvozni ceni CIF v skladu z metodo iz člena 5 navedene uredbe. |
(4) |
Uvozne dajatve, ki se uporabljajo do začetka veljavnosti nove določitve se določijo za obdobje od 16. februarja 2013. |
(5) |
Ker je treba zagotoviti, da se ta ukrep uporablja čim prej po tem, ko se zagotovijo ažurirani podatki, mora ta uredba začeti veljati na dan objave – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
S 16. februarjem 2013 se uvozne dajatve v sektorju žit iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določijo v Prilogi I k tej uredbi na podlagi podatkov iz Priloge II.
Člen 2
Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 15. februarja 2013
Za Komisijo V imenu predsednika
José Manuel SILVA RODRÍGUEZ
Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja
(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.
(2) UL L 187, 21.7.2010, str. 5.
PRILOGA I
Uvozne dajatve za proizvode iz člena 136(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki se uporabljajo od 16. februarja 2013
Oznaka KN |
Opis blaga |
Uvozna dajatev (1) (EUR/t) |
1001 19 00 1001 11 00 |
trda , visokokakovostna |
0,00 |
srednjekakovostna |
0,00 |
|
nizkokakovostna |
0,00 |
|
ex 1001 91 20 |
navadna , semenska |
0,00 |
ex 1001 99 00 |
navadna , visokokakovostna, razen semenske |
0,00 |
1002 10 00 1002 90 00 |
|
0,00 |
1005 10 90 |
semenska , razen hibridne |
0,00 |
1005 90 00 |
, razen semenske |
0,00 |
1007 10 90 1007 90 00 |
v zrnju, razen hibridnega, za setev |
0,00 |
(1) V skladu s členom 2(4) Uredbe (EU) št. 642/2010 je lahko uvoznik upravičen do znižanja uvozne dajatve za:
— |
3 EUR/t, če se pristanišče raztovarjanja nahaja v Sredozemlju (onstran Gibraltarske ožine) ali Črnem morju in če blago prihaja po Atlantskem oceanu ali Sueškem kanalu, |
— |
2 EUR/t, če se pristanišče raztovarjanja nahaja na Danskem, Irskem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Poljski, na Finskem, Švedskem, v Veliki Britaniji ali na atlantski obali Iberskega polotoka ter če blago prihaja v Unijo po Atlantskem oceanu. |
(2) Uvoznik je upravičen do pavšalnega znižanja 24 EUR/t, če izpolnjuje pogoje iz člena 3 Uredbe (EU) št. 642/2010.
PRILOGA II
Podatki za izračun dajatev iz Priloge I
1.2.2013-14.2.2013
1. |
Povprečje za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010:
|
2. |
Povprečje za referenčno obdobje iz člena 2(2) Uredbe (ES) št. 642/2010:
|
(1) Pozitivna premija 14 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).
(2) Negativna premija 10 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).
(3) Negativna premija 30 EUR/t (člen 5(3) Uredbe (EU) št. 642/2010).
SKLEPI
16.2.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 45/13 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 11. februarja 2013
o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 618)
(Besedilo velja za EGP)
(2013/84/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (1), zlasti člena 13(5) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
V skladu s členom 13(1) Direktive 2010/75/EU mora Komisija organizirati izmenjavo informacij o industrijskih emisijah med Komisijo in državami članicami, zadevnimi panogami ter nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, da se spodbudi priprava referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnologijah (BAT) iz člena 3(11) navedene direktive. |
(2) |
V skladu s členom 13(2) Direktive 2010/75/EU se pri izmenjavi informacij obravnava delovanje obratov in tehnologij v smislu emisij, po potrebi izraženih kot kratko- in dolgoročna povprečja, in s tem povezani referenčni pogoji, porabe in vrste surovin, poraba vode, rabe energije in nastajanje odpadkov ter uporabljene tehnologije, z njimi povezano spremljanje stanja, učinki na različne prvine okolja, gospodarska in tehnična upravičenost ter njihov razvoj, najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče tehnologije, ki se določijo na podlagi upoštevanja zadev pod točkama (a) in (b) člena 13(2) navedene direktive. |
(3) |
„Zaključki o BAT“ iz člena 3(12) Direktive 2010/75/EU so ključni element referenčnih dokumentov BAT in določajo zaključke o najboljših razpoložljivih tehnologijah, njihov opis, informacije za oceno njihove ustreznosti, ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, z njimi povezano spremljanje in vrednosti porabe ter po potrebi zadevne ukrepe za sanacijo lokacije. |
(4) |
V skladu s členom 14(3) Direktive 2010/75/EU so zaključki o BAT referenca za določanje pogojev v dovoljenju za naprave iz poglavja II navedene direktive. |
(5) |
Člen 15(3) Direktive 2010/75/EU določa, da mora pristojni organ določiti mejne vrednosti emisij, ki zagotavljajo, da emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot je določeno v odločitvah glede zaključkov o BAT iz člena 13(5) Direktive 2010/75/EU. |
(6) |
Člen 15(4) Direktive 2010/75/EU določa odstopanja od zahtev iz člena 15(3) le v primerih, ko so stroški, povezani z doseganjem ravni emisij, nesorazmerno višji v primerjavi s koristmi za okolje zaradi geografskega položaja, lokalnih okoljskih pogojev ali tehničnih značilnosti zadevnega obrata. |
(7) |
V skladu s členom 16(1) Direktive 2010/75/EU temeljijo zahteve za spremljanje v dovoljenju iz točke (c) člena 14(1) Direktive na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v zaključkih o BAT. |
(8) |
V skladu s členom 21(3) Direktive 2010/75/EU pristojni organ v štirih letih po objavi odločitev glede zaključkov o BAT ponovno preveri in po potrebi posodobi vse pogoje v dovoljenju ter zagotovi skladnost obrata s temi pogoji v dovoljenju. |
(9) |
S Sklepom Komisije z dne 16. maja 2011 o vzpostavitvi foruma za izmenjavo informacij v skladu s členom 13 Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah (2) je bil vzpostavljen forum, v katerega so vključeni predstavniki držav članic, zadevnih industrijskih panog in nevladnih organizacij, ki spodbujajo varstvo okolja. |
(10) |
V skladu s členom 13(4) Direktive 2010/75/EU je Komisija 13. septembra 2012 pridobila mnenje (3) navedenega foruma glede predlagane vsebine referenčnega dokumenta BAT za strojenje kož in ga javno objavila. |
(11) |
Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 75(1) Direktive 2010/75/EU – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Zaključki o BAT za strojenje kož so določeni v Prilogi k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 11. februarja 2013
Za Komisijo
Janez POTOČNIK
Član Komisije
(1) UL L 334, 17.12.2010, str. 17.
(2) UL C 146, 17.5.2011, str. 3.
(3) http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ied/library?l=/ied_art_13_forum/opinions_article.
PRILOGA
ZAKLJUČKI O BAT ZA STROJENJE KOŽ
PODROČJE UPORABE
OPREDELITEV POJMOV
1.1 |
Splošni zaključki o BAT za strojenje kož |
1.1.1 |
Sistemi ravnanja z okoljem |
1.1.2 |
Skrbno ravnanje |
1.2 |
Spremljanje |
1.3 |
Zmanjševanje porabe vode |
1.4 |
Zmanjševanje emisij v odpadni vodi |
1.4.1 |
Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov v vodni delavnici |
1.4.2 |
Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov v strojilnici |
1.4.3 |
Zmanjševanje emisij v odpadni vodi iz proizvodnih procesov po strojenju |
1.4.4 |
Druga zmanjševanja emisij v odpadni vodi |
1.5 |
Čiščenje emisij v vodo |
1.6 |
Emisije v zraku |
1.6.1 |
Vonj |
1.6.2 |
Hlapne organske spojine |
1.6.3 |
Delci |
1.7 |
Ravnanje z odpadki |
1.8 |
Energija |
PODROČJE UPORABE
Ti zaključki o BAT se nanašajo na naslednje dejavnosti, opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2010/75/EU:
— |
|
— |
|
Predstavljeni zaključki o BAT se lahko uporabljajo za vse obrate, za katere zaključki o BAT veljajo, razen če je drugače navedeno.
Drugi referenčni dokumenti, ki so pomembni za dejavnosti, obravnavane v teh zaključkih o BAT, so:
Referenčni dokument |
Področje |
Energetska učinkovitost (ENE) |
Splošna energetska učinkovitost |
Gospodarski učinki in učinki na različne prvine okolja (ECM) |
Gospodarski učinki tehnologij in učinki tehnologij na različne prvine okolja |
Splošna načela spremljanja (MON) |
Spremljanje emisij in porabe |
Emisije iz skladiščenja (EFS) |
Emisije iz rezervoarjev, cevovodov in skladiščenih kemikalij |
Sežiganje odpadkov (WI) |
Sežiganje odpadkov |
Industrije za obdelavo odpadkov (WT) |
Obdelava odpadkov |
Tehnologije, navedene in opisane v teh zaključkih o BAT, niso zavezujoče ali izčrpne. Uporabljajo se lahko druge tehnologije, ki zagotavljajo vsaj enakovredno stopnjo varstva okolja.
OPREDELITEV POJMOV
V teh zaključkih o BAT se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Vodna delavnica/lužarna |
Del strojarne, kjer kože pred postopkom strojenja namočijo, lužijo, z njih odstranijo meso (mezdrenje) in po potrebi dlako. |
Stranski proizvod |
Predmet ali snov, ki izpolnjuje zahteve iz člena 5 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2). |
Obstoječa naprava |
Naprava, ki ni nova. |
Obstoječa procesna posoda |
Procesna posoda, ki ni nova procesna posoda. |
Nova naprava |
Naprava, ki se prvič zažene v obratu po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna nadomestitev naprave na obstoječih temeljih obrata po objavi teh zaključkov o BAT. |
Nova procesna posoda |
Procesna posoda, ki se prvič uporabi v obratu po objavi teh zaključkov o BAT, ali popolna obnova procesne posode po objavi teh zaključkov o BAT. |
Strojarna |
Obrat, v katerem se izvaja strojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan (dejavnost 6.3 iz Priloge I k Direktivi 2010/75/EU). |
Strojilnica |
Del strojarne, kjer se izvajata postopka piklanja in strojenja. |
Komunalna čistilna naprava |
Naprava, za katero velja Direktiva 91/271/EGS. |
1.1 Splošni zaključki o BAT za strojenje kož
1.1.1
1. Za izboljšanje splošne okoljske učinkovitosti strojarne je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena izvajanju in upoštevanju sistema ravnanja z okoljem (EMS), kar vključuje vse naslednje značilnosti:
(i) |
zavezanost vodstva, vključno z višjim vodstvom; |
(ii) |
opredelitev okoljske politike, ki vključuje stalne izboljšave obrata, ki jih zagotavlja vodstvo; |
(iii) |
načrtovanje in priprava nujnih postopkov in ciljev v povezavi s finančnim načrtovanjem in naložbami; |
(iv) |
izvajanje postopkov, pri katerih je posebna pozornost namenjena:
|
(v) |
preverjanje učinkovitosti in sprejemanje popravnih ukrepov, pri čemer je posebna pozornost namenjena:
|
(vi) |
višje vodstvo; |
(vii) |
spremljanje razvoja čistejših tehnologij; |
(viii) |
upoštevanje vplivov morebitne razgradnje obrata na okolje v fazi načrtovanja nove naprave in v njegovi celotni obratovalni dobi; |
(ix) |
redna uporaba sektorskih primerjalnih analiz. Pri strojenju kož je zlasti pomembno upoštevanje naslednjih morebitnih značilnosti EMS: |
(x) |
pospeševanje razgradnje, vodenje evidenc o lokacijah obrata, kjer se izvajajo določeni procesni postopki; |
(xi) |
druge postavke iz drugega zaključka o BAT. |
Ustreznost
Področje uporabe (npr. raven podrobnosti) in vrsta sistema ravnanja z okoljem (npr. standardizirani ali nestandardizirani sistem) bosta po navadi povezana z vrsto, obsegom in zapletenostjo obrata ter vrsto njegovih morebitnih vplivov na okolje.
1.1.2
2. Za zmanjševanje vplivov proizvodnega procesa na okolje je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena izvajanju načela skrbnega ravnanja z uporabo kombinacije naslednjih tehnik:
(i) |
previdne izbire in nadzora snovi in surovin (npr. kakovost kož, kakovost kemikalij); |
(ii) |
analize vhodnega in izhodnega stanja z evidenco kemikalij, vključno s količinami in toksikološkimi lastnostmi; |
(iii) |
zmanjšanja uporabe kemikalij na najmanjšo raven, ki jo zahtevajo specifikacije za kakovost končnega izdelka; |
(iv) |
previdnega ravnanja surovinami in končnimi izdelki ter njihovo shranjevanje, da se zmanjša verjetnost razlitja, nesreč in odpadne vode; |
(v) |
ločevanja tokov odpadkov, kjer je to izvedljivo, da se omogoči recikliranje nekaterih tokov odpadkov; |
(vi) |
spremljanja ključnih parametrov procesa za zagotovitev stabilnosti proizvodnega procesa; |
(vii) |
rednega vzdrževanja sistemov za obdelavo odpadnih vod; |
(viii) |
preverjanja možnosti za ponovno uporabo tehnološke/izpiralne vode; |
(ix) |
pregleda možnosti odstranjevanja odpadkov. |
1.2 Spremljanje
3. BAT je namenjen spremljanju emisij in drugih zadevnih parametrov procesa, vključno s spodaj navedenimi, z določeno pogostostjo, ter spremljanju emisij v skladu s standardi EN. Če standardi EN niso na voljo, mora najboljša razpoložljiva tehnologija uporabljati ISO, nacionalne ali druge mednarodne standarde, s katerimi se z znanstvenega vidika zagotovijo enako kakovostni podatki.
Parameter |
Pogostost |
Uporaba |
|
a |
Merjenje porabe vode v obeh proizvodnih procesih: do strojenja in po strojenju ter evidentiranja proizvodnje v istem obdobju. |
Najmanj enkrat mesečno. |
Velja za obrate, ki izvajajo mokri postopek. |
b |
Evidentiranje količin procesnih kemikalij, ki se uporabljajo v vsakem proizvodnem procesu, in evidentiranje proizvodnje v istem obdobju. |
Najmanj enkrat letno. |
Splošna uporaba. |
c |
Spremljanje koncentracije sulfida in skupne koncentracije kroma v končnih odplakah po obdelavi za neposredno odvajanje v sprejemne vode, z uporabo pretoku sorazmernih 24-urnih sestavljenih vzorcev. Spremljanje koncentracije sulfida in skupne koncentracije kroma v končnih odplakah po obarjenju kroma za neposredno odvajanje, z uporabo pretoku sorazmernih 24-urnih sestavljenih vzorcev. |
Tedensko ali mesečno. |
Spremljanje koncentracije kroma velja za naprave v obratu ali zunaj njega, ki izvajajo obarjenje kroma. Kadar je to gospodarsko upravičeno, velja spremljanje koncentracije sulfida za naprave, ki izvajajo določen del čiščenja odpadnih vod v obratu ali zunaj njega za obdelavo odpadnih voda iz strojarn. |
d |
Spremljanje kemijske potrebe po kisiku (KPK), biokemijske potrebe po kisiku (BPK) in dušika v obliki amonijaka po čiščenju odpadne vode v obratu ali zunaj njega za neposredno odvajanje v sprejemne vode, z uporabo pretoku sorazmernih 24-urnih sestavljenih vzorcev. Spremljanje vseh neraztopljenih trdnih snovi po čiščenju odpadne vode v obratu ali zunaj njega za neposredno odvajanje v sprejemne vode. |
Tedensko ali mesečno. V primeru potreb po spremembah v procesu so potrebne pogostejše meritve. |
Velja za naprave, ki izvajajo določen del čiščenja odpadne vode v obratu ali zunaj njega za obdelavo odpadnih voda iz strojarn. |
e |
Spremljanje halogeniranih organskih spojin po čiščenju odpadne vode v obratu ali zunaj njega za neposredno odvajanje v sprejemne vode. |
Redno. |
Velja za naprave, kjer se v proizvodnem procesu uporabljajo halogenirane organske spojine in obstaja verjetnost, da bodo te spojine spuščene v sprejemno vodo. |
f |
Merjenje pH ali redoks potenciala pri odprtini za tekočino na napravah za mokro čiščenje. |
Stalno. |
Velja za naprave, ki uporabljajo mokro čiščenje za zmanjševanje emisij vodikovega sulfida ali amonijaka v zrak. |
g |
Vodenje evidence topil na letni ravni in evidentiranje proizvodnje v istem obdobju. |
Letno. |
Velja za naprave, ki izvajajo končno obdelavo z uporabo topil in ki za omejevanje vnosa topila uporabljajo premaze na vodni osnovi ali podobne snovi. |
h |
Spremljanje emisij hlapnih organskih spojin pri odprtini naprave za zmanjševanje emisij in evidentiranje proizvodnje. |
Stalno ali redno. |
Velja za naprave, ki izvajajo končno obdelavo z uporabo topil in uporabljajo naprave za zmanjševanje emisij. |
i |
Okvirno spremljanje padca tlaka v vrečastih filtrih. |
Redno. |
Velja za naprave, ki uporabljajo vrečaste filtre za zmanjševanje emisij delcev, kjer gre za neposredni izpust v ozračje. |
j |
Preskušanje učinkovitosti zajemanja sistemov za mokro čiščenje. |
Letno. |
Velja za naprave, ki uporabljajo mokro čiščenje za zmanjševanje emisij delcev, kjer gre za neposredni izpust v ozračje. |
k |
Evidentiranje količin procesnih ostankov, poslanih v predelavo, ponovno uporabo, recikliranje in odstranjevanje. |
Redno. |
Splošna uporaba. |
l |
Evidentiranje vseh oblik rabe energije in proizvodnje v istem obdobju. |
Redno. |
Splošna uporaba. |
1.3 Zmanjševanje porabe vode
4. Za zmanjšanje porabe vode je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi ene ali obeh tehnologij, ki sta navedeni spodaj:
Tehnologija |
Opis |
Uporaba |
|||||
a |
Optimizacija rabe vode v vseh fazah mokrega postopka, vključno s šaržnim spiranjem namesto spiranja s tekočo vodo |
Optimizacija rabe vode se doseže z določitvijo optimalne količine, potrebne za vsak procesni korak, in uvedbo pravilne količine s pomočjo merilne opreme. Šaržno spiranje zajema umivanje kož med predelavo z uvajanjem potrebne količine čiste vode v procesno posodo in delovanjem posode za doseganje potrebnega tresenja, v primerjavi s spiranjem s tekočo vodo, pri katerem se dotočijo in izpustijo velike količine vode. |
Velja za vse naprave, ki izvajajo mokri postopek. |
||||
b |
Uporaba kratkih kopeli |
Kratke kopeli so manjše količine tehnološke vode glede na količino kož, ki se predelujejo, v primerjavi s konvencionalnimi praksami. Za to zmanjšanje obstaja nižja omejitev, saj voda deluje tudi kot mazivo in hladilno sredstvo za kože med predelavo. Za kroženje procesnih posod, ki vsebujejo omejeno količino vode, so potrebni robustnejši pogoni, saj je masa, ki kroži, neenakomerna. |
Te tehnologije ni mogoče uporabiti v postopku sušenja in pri predelavi telečje kože. Uporaba je omejena tudi na:
|
Pregled možnosti za ponovno uporabo tehnološke vode/vode za spiranje je del sistema ravnanja z okoljem (glej BAT 1) in načel skrbnega ravnanja (glej BAT 2).
Z najboljšo razpoložljivo tehnologijo povezane ravni porabe vode
Glej preglednico 1 (za govejo kožo) in preglednico 2 (za ovčjo kožo).
Preglednica 1
Z najboljšo razpoložljivo tehnologijo povezane ravni porabe vode za predelavo goveje kože
Proizvodni procesi |
Poraba vode na tono surove kože (3) (m3/t) |
|
Nesoljena koža |
Soljena koža |
|
Surove kože do kož, strojenih s kromovimi solmi („wet blue“) ali z organskimi snovmi („wet white“) |
10 do 15 |
13 do 18 |
Postopki po strojenju in končna obdelava |
6 do 10 |
6 do 10 |
Skupaj |
16 do 25 |
19 do 28 |
Preglednica 2
Z najboljšo razpoložljivo tehnologijo povezane ravni porabe vode za predelavo ovčje kože
Proizvodni procesi |
Posebna poraba vode (4) |
litri na kožo |
|
Surovo do piklanja |
65 do 80 |
Piklanje do polizdelka „wet blue“ |
30 do 55 |
Postopki po strojenju in končna obdelava |
15 do 45 |
Skupaj |
110 do 180 |
1.4 Zmanjševanje emisij v odpadni vodi
1.4.1
5. Za zmanjševanje obremenitve z onesnaževali v odpadni vodi pred čiščenjem odpadne vode iz proizvodnih procesov v vodni delavnici je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi primerne kombinacije spodaj navedenih tehnologij.
Tehnologija |
Opis |
Uporaba |
|||||
a |
Uporaba kratkih kopeli |
Kratke kopeli so manjše količine tehnološke vode. Pri manjši količini vode se količina procesnih kemikalij, ki se izločijo nereagirane, zmanjša. |
Tehnologije ni mogoče uporabiti pri predelavi telečje kože. Uporaba je omejena tudi na:
|
||||
b |
Uporaba čistih kož |
Uporaba kož s čistejšo zunanjo stranjo (manjša količina gnoja), pri čemer se lahko uporabi formalna shema čistih kož. |
Uporablja se ob upoštevanju omejitev glede razpoložljivosti čistih kož. |
||||
c |
Predelava svežih kož |
Uporabijo se nesoljene kože. Za preprečevanje propadanja kože se uporablja hitro hlajenje po zakolu, skupaj s kratkimi dobavnimi roki ali s transportom in skladiščenjem pri nadzorovani temperaturi. |
Uporaba je omejena na razpoložljivost svežih kož. Tehnologije ni mogoče uporabiti pri dobavni verigi, ki je daljša od dveh dni. |
||||
d |
Odstranjevanje odvečne soli s kož z mehanskim stresanjem |
Soljene kože se za predelavo razprejo tako, da se stresajo, zaradi česar odpadejo odvečni solni kristali in so tako iz postopka namakanja izključeni. |
Uporaba je omejena na strojarne, ki predelujejo soljeno kožo. |
||||
e |
Odstranjevanje dlak z ohranitvijo dlak |
Odstranjevanje dlak se izvede tako, da se razgradi koren dlak in ne cela dlaka. Odpadle dlake se filtrirajo iz odplak. Zmanjša se koncentracija razgradnega produkta dlak v odplakah. |
Tehnologija se ne uporablja, kadar obrati za predelavo dlak za nadaljnjo uporabo niso v razumni prevozni razdalji ali kadar uporaba dlak ni mogoča. Uporaba je omejena tudi na:
|
||||
f |
Uporaba organskih žveplovih spojin ali encimov pri postopku odstranjevanja dlak z govejih kož |
Količina anorganskega žvepla, ki se uporablja pri odstranjevanju dlak, se zmanjša tako, da se delno nadomesti z organskimi žveplovimi spojinami ali z dodatno uporabo ustreznih encimov. |
Dodatna uporaba encimov ne velja za strojarne, ki proizvajajo usnje z zrnato strukturo (npr. anilinsko usnje). |
||||
g |
Omejena uporaba amonijaka med razluževanjem |
Uporaba amonijevih spojin pri razluževanju se delno ali povsem nadomesti z vbrizganjem ogljikovega dioksida in/ali z uporabo drugih nadomestnih sredstev za razluževanje. |
Popolna nadomestitev amonijevih spojin s CO2 med razluževanjem ni mogoča pri predelavi materialov, debelejših od 1,5 mm. Uporaba delne ali popolne nadomestitve amonijevih spojin s CO2 med razluževanjem je omejena tudi na:
|
1.4.2
6. Za zmanjševanje obremenitve z onesnaževali v odpadni vodi pred čiščenjem odpadne vode iz proizvodnih procesov v strojilnici je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi primerne kombinacije spodaj navedenih tehnologij.
Tehnologija |
Opis |
Uporaba |
|||||
a |
Uporaba kratkih kopeli |
Kratke kopeli so manjše količine tehnološke vode. Pri manjši količini vode se količina procesnih kemikalij, ki se izločijo nereagirane, zmanjša. |
Tehnologije ni mogoče uporabiti za predelavo telečje kože. Uporaba je omejena tudi na:
|
||||
b |
Povečanje izkoristka kromovih strojil |
Optimizacija parametrov delovanja (npr. pH, sestave kopeli, temperatura, čas in hitrost bobna) in uporaba kemikalij za povečanje deleža kromovih strojil, ki ga absorbirajo kože. |
Splošna uporaba. |
||||
c |
Optimizirane metode strojenja z uporabo rastlinskih snovi |
Uporaba strojenja v bobnih za del postopka. Uporaba sredstev pred strojenjem, ki pomagajo pri prodiranju taninov. |
Ni mogoče uporabiti pri proizvodnji strojenega usnja z uporabo rastlinskih snovi za podplate. |
1.4.3
7. Za zmanjševanje obremenitve z onesnaževali v odpadni vodi pred čiščenjem odpadne vode iz proizvodnih procesov po strojenju je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi primerne kombinacije spodaj navedenih tehnologij.
Tehnologija |
Opis |
Uporaba |
|||||
a |
Uporaba kratkih kopeli |
Kratke kopeli so manjše količine tehnološke vode. Pri manjši količini vode se količina procesnih kemikalij, ki se izločijo nereagirane, zmanjša. |
Te tehnologije ni mogoče uporabiti v postopku sušenja in pri predelavi telečje kože. Uporaba je omejena tudi na:
|
||||
b |
Optimizacija dostrojenja, barvanja in maščenja |
Optimizacija procesnih parametrov, da se zagotovi kar največji izkoristek procesnih kemikalij. |
Splošna uporaba. |
1.4.4
8. Za preprečevanje emisij posebnih pesticidov v odpadni vodi je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena le predelavi kož, ki niso bile obdelane s temi snovmi.
Opis
Ta tehnologija je zajeta v specifikaciji v dobavnih pogodbah za materiale, ki ne vsebujejo pesticidov, ki so:
— |
navedeni v Direktivi 2008/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike (5), |
— |
navedeni v Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih (6), |
— |
razvrščeni kot rakotvorni, mutageni ali strupeni za razmnoževanje v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi (7). |
Primeri zajemajo DDT, ciklodienske pesticide (aldrin, dieldrin, endrin, izodrin) in HCH, vključno z lindanom.
Uporaba
Splošna uporaba za strojarne v okviru omejitev nadzora specifikacij, ki veljajo za dobavitelje kož zunaj EU.
9. Za zmanjšanje emisij biocidov v odpadno vodo je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena predelavi kož le z biocidnimi pripravki, odobrenimi v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biodicnih proizvodov (8).
1.5 Čiščenje emisij v vodo
10. Za zmanjšanje emisij v sprejemni vodi je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena čiščenju odpadne vode, ki zajema ustrezno kombinacijo navedenih tehnologij na kraju samem in/ali zunaj njega:
(i) |
mehanska obdelava; |
(ii) |
fizikalno-kemična obdelava; |
(iii) |
biološka obdelava; |
(iv) |
biološko odstranjevanje dušika. |
Opis
Uporaba ustrezne kombinacije tehnologij je opisana spodaj. Kombinacijo tehnologij je mogoče izvesti na kraju samem in/ali zunaj njega, in sicer v dveh ali treh fazah.
Tehnologija |
Opis |
Uporaba |
|
a |
Mehanska obdelava |
Presejevanje trdnih delcev, posnemanje maščob, olj in masti ter odstranjevanje snovi v trdnem stanju s sedimentacijo. |
Splošna uporaba za obdelavo na kraju samem in/ali zunaj njega. |
b |
Fizikalno-kemična obdelava |
Oksidacija in/ali obarjenje sulfida, KPK in odstranjevanje neraztopljenih trdnih snov, npr. s koagulacijo in flokulacijo. Obarjenje kroma s povečanjem pH na vrednost 8 ali več z uporabo alkalije (npr. kalcijevega hidroksida, magnezijevega oksida, natrijevega karbonata, natrijevega hidroksida, natrijevega aluminata). |
Splošna uporaba za obdelavo na kraju samem in/ali zunaj njega. |
c |
Biološka obdelava |
Aerobno biološko čiščenje odpadne vode s prezračevanjem), vključno z odstranjevanjem neraztopljenih trdnih snovi, npr. s sedimentacijo, sekundarno flotacijo. |
Splošna uporaba za obdelavo v obratu in/ali zunaj njega. |
d |
Biološko odstranjevanje dušika |
Nitrifikacija spojin amonijevega dušika v nitrate, čemur sledi zmanjšanje nitratov v plinski dušik. |
Uporablja se za naprave z neposrednim izpustom v sprejemno vodo. Težko izvedljivo v obstoječih napravah z omejenim prostorom. |
Ravni emisij, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT-AEL)
Glej preglednico 3. BAT-AEL veljajo za:
(i) |
neposredne izpuste odpadne vode iz strojarn v naprave za obdelavo odpadne vode na kraju samem; |
(ii) |
neposredne izpuste odpadne vode iz naprav za neodvisno obdelavo odpadne vode, zajetih v oddelku 6.11 Priloge I k Direktivi 2010/75/EU, ki čistijo predvsem odpadno vodo iz strojarn. |
Preglednica 3
BAT-AEL za neposredne izpuste odpadne vode po obdelavi
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT-AEL) |
mg/l (povprečne mesečne vrednosti na podlagi povprečja 24-urnih reprezentativnih sestavljenih vzorcev, odvzetih v obdobju enega meseca) |
|
KPK |
200–500 (9) |
BPK5 |
15–25 |
Neraztopljene trdne snovi |
< 35 |
Amonijev dušik NH4-N (izražen kot N) |
< 10 |
Krom skupaj (izražen kot Cr) |
< 0,3–1 |
Sulfid (izražen kot S) |
< 1 |
11. Za zmanjšanje vsebnosti kroma v izpustih odpadne vode je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena obarjenju kroma v obratu ali zunaj njega.
Opis
Glej BAT 10, tehnologijo b.
Učinkovitost obarjanja kroma je večja v primeru ločenih, koncentriranih tokov s kromom.
Uporaba
Splošna uporaba za obdelavo odpadne vode v obratu in/ali zunaj njega iz strojarn, ki izvajajo postopke kromovega strojenja in/ali dostrojenja.
Ravni emisije, povezane z BAT (BAT-AEL)
Glej preglednico 3 za BAT-AEL za krom za neposredne izpuste v sprejemne vode in preglednico 4 za BAT-AEL za krom za posredne izpuste v komunalne čistilne naprave.
12. Za zmanjšanje vseh emisij kroma in sulfida s posrednimi izpusti odpadne vode iz strojarn v komunalne čistilne naprave je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena obarjenju kroma in oksidaciji sulfida.
Opis
Glej BAT 10, tehnologijo b.
Učinkovitost odstranjevanja je večja v primeru ločenih, koncentriranih tokov s kromom/sulfidom.
Oksidacija sulfida je sestavljena iz katalitične oksidacije (prezračevanje v prisotnosti manganovih soli).
Uporaba
Obarjenje kroma se na splošno uporablja za obdelavo odpadne vode v obratu in/ali zunaj njega iz strojarn, ki izvajajo postopke kromovega strojenja in/ali dostrojenja.
Ravni emisij, povezane z BAT (BAT-AEL)
Glej preglednico 4 za BAT-AEL za krom in sulfid za posredne izpuste v komunalne čistilne naprave.
Preglednica 4
BAT-AEL za vse emisije kroma in sulfida s posrednimi izpusti odpadne vode iz strojarn v komunalne čistilne naprave
Parameter |
Ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami (BAT-AEL) |
mg/l (povprečne mesečne vrednosti na podlagi povprečja 24-urnih reprezentativnih sestavljenih vzorcev, odvzetih v obdobju enega meseca) |
|
Krom skupaj (izražen kot Cr) |
< 0,3–1 |
Sulfid (izražen kot S) |
< 1 |
1.6 Emisije v zraku
1.6.1
13. Za zmanjšanje nastajanja vonjav po amonijaku v predelavi je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena delni ali popolni nadomestitvi amonijevih spojin pri razluževanju.
Uporaba
Popolna nadomestitev amonijevih spojin s CO2 med razluževanjem ni mogoča pri predelavi materialov, debelejših od 1,5 mm.
Uporaba delne ali popolne nadomestitve amonijevih spojin s CO2 med razluževanjem je omejena tudi na nove in obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo CO2 med razluževanjem oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi.
14. Za zmanjšanje emisije vonjav iz proizvodnih procesov in obdelave odpadne vode je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju amonijaka in vodikovega sulfida s čiščenjem in/ali biofiltracijo izločenega zraka, v katerem je prisoten vonj po teh plinih.
15. Za preprečevanje nastajanja vonjav zaradi razpadanja surovih kož je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena soljenju in skladiščenju, da se prepreči razpadanje, ter strogemu kroženju zalog.
Opis
Pravilno soljenje ali nadzor temperature, skupaj s strogim kroženjem zalog za preprečitev vonjav zaradi razpadanja.
16. Za zmanjšanje emisije vonjav iz odpadkov je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi postopkov ravnanja in skladiščenja, da se zmanjša razpadanje odpadkov.
Opis
Nadzor skladiščenja odpadkov in metodično odstranjevanje k razpadanju nagnjenih odpadkov iz obrata, še preden bi zaradi razpadanja odpadkov nastale vonjave.
Uporaba
Se uporablja le za naprave, ki proizvajajo k razpadanju nagnjene odpadke.
17. Za zmanjšanje emisije vonjav iz odplak iz vodne delavnice je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi nadzora pH vrednosti, čemur sledi obdelava za odstranitev vsebnosti sulfida.
Opis
Ohranjanje pH vrednosti odplak iz vodne delavnice z vsebnostjo sulfida nad vrednostjo 9,5, dokler se sulfid ne obdela (v obratu ali zunaj njega), in sicer z eno od naslednjih tehnologij:
(i) |
katalitično oksidacijo (z uporabo manganovih soli kot katalizatorja); |
(ii) |
biološko oksidacijo; |
(iii) |
obarjanjem, ali |
(iv) |
mešanjem v sistemu zaprtih posod, opremljenim z napravo za čiščenje izhodnega zraka ali ogljikovim filtrom. |
Uporaba
Uporablja se za vse naprave, ki izvajajo odstranjevanje dlak s sulfidom.
1.6.2
18. Za zmanjšanje emisij halogeniranih hlapnih organskih spojin v zraku je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena nadomestitvi halogeniranih hlapnih organskih spojin, ki se uporabljajo v procesu, s snovmi, ki niso halogenirane.
Opis
Nadomestitev halogeniranih topil z nehalogeniranimi topili.
Uporaba
Se ne uporablja za suho razmaščevanje ovčjih kož, ki se izvaja v zaprtih strojih.
19. Za zmanjšanje emisij hlapnih organskih spojin v zraku iz postopka končne obdelave je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi ene ali obeh spodaj navedenih tehnologij, pri čemer ima prednost prva tehnologija.
Tehnologija |
Opis |
|
a |
Uporaba premazov na vodni osnovi skupaj z učinkovitim sistemom nanašanja |
Omejevanje emisij hlapnih organskih spojin z uporabo premazov na vodni osnovi, pri čemer se vsak premaz nanese na naslednji način: nanašanje s polivanjem ali valji ali z izboljšano tehniko brizganja. |
b |
Uporaba prezračevanja z ekstrakcijo in sistema za zmanjšanje emisij |
Obdelava izpušnega zraka z uporabo ekstrakcijskega sistema, opremljenega z: mokrim čiščenjem, adsorpcijo, biofiltracijo ali sežiganjem. |
Ravni rabe topil, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo, in ravni emisij za hlapne organske spojine, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo
Ravni rabe topil, povezane z uporabo premazov na vodni osnovi skupaj z učinkovitim sistemom nanašanja, in raven BAT-AEL za posebne emisije hlapnih organskih spojin, kjer se uporabljata prezračevanje z ekstrakcijo in sistem za zmanjšanje emisij kot nadomestna možnost materialov za končno obdelavo na vodni osnovi, so navedene v preglednici 5.
Preglednica 5
Ravni rabe topil in BAT-AEL za emisije hlapnih organskih spojin, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo
Parameter |
Vrsta proizvodnje |
Ravni, povezane z BAT |
|
g/m2 (povprečne letne vrednosti na enoto dodelanega usnja) |
|||
Ravni rabe topil |
Kjer se uporabljajo premazi na vodni osnovi skupaj z učinkovitim sistemom nanašanja. |
Usnje za oblazinjenje in avtomobilsko usnje. |
10–25 |
Obutev, oblačila in usnje za usnjeno galanterijo. |
40–85 |
||
Premazano usnje (debelina premaza > 0,15 mm). |
115–150 |
||
Emisije hlapnih organskih spojin |
Kjer se uporabljata prezračevanje z ekstrakcijo in sistem za zmanjševanje emisij kot nadomestna možnost materialov za končno obdelavo na vodni osnovi. |
9–23 (10) |
1.6.3
20. Za zmanjšanje emisij delcev iz suhe dodelave v zraku je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi sistema prezračevanja z ekstrakcijo, ki je opremljen z vrečastimi filtri ali napravami za mokro čiščenje.
Ravni emisije, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT-AEL)
BAT-AEL za delce znaša 3 do 6 mg na običajni m3 izpušnega zraka, izražen kot 30-minutno povprečje.
1.7 Ravnanje z odpadki
21. Za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena organizaciji dejavnosti v obratu z namenom povečanja deleža procesnih ostankov, ki nastanejo kot stranski proizvodi, vključno z naslednjim:
Procesni ostanek |
Uporabe kot stranski proizvod |
||||||||
Dlaka in volna |
|
||||||||
Luženi odrezki |
|
||||||||
Nestrojeni ostanki od cepljenja |
|
||||||||
Strojeni ostanki od cepljenja in strojeni odrezki |
|
22. Za zmanjšanje količin odpadkov, namenjenih za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena organizaciji dejavnosti v obratu za spodbujanje ponovne uporabe odpadkov, če pa to ni izvedljivo, pa recikliranje odpadkov ali „drugo predelavo“, vključno z naslednjim:
Odpadki |
Ponovna uporaba po pripravi |
Recikliranje v |
Druga predelava |
||||||||||
Dlaka in volna |
|
|
|
||||||||||
Surovi odrezki |
|
|
|
||||||||||
Luženi odrezki |
|
|
|
||||||||||
Mezdra |
|
|
|
||||||||||
Nestrojeni ostanki od cepljenja |
|
|
|
||||||||||
Strojeni ostanki od cepljenja in strojeni odrezki |
|
|
|
||||||||||
Strojeni ostružki |
|
|
|
||||||||||
Blato iz obdelave odpadnih voda |
|
|
|
23. Za zmanjšanje porabe kemikalij in zmanjšanje količine odpadkov usnja, ki vsebujejo kromova strojila in so namenjeni za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi cepljenja z lugom.
Opis
Izvajanje cepljenja v zgodnji fazi predelave, da nastane nestrojeni stranski proizvod.
Uporaba
Uporablja se le za naprave, ki uporabljajo kromovo strojenje.
Ne velja za primere, v katerih:
— |
se kože predelujejo za necepljene proizvode, |
— |
je treba proizvesti trdnejše vrste usnja (npr. obutveno usnje), |
— |
se zahteva enakomernejša debelina končnega izdelka, |
— |
se kot proizvodi ali stranski proizvodi proizvedejo strojeni ostanki od cepljenja. |
24. Za zmanjšanje količine kroma v blatu, namenjenem za odstranjevanje, je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena eni ali obema tehnologijama, ki sta navedeni spodaj.
Tehnologija |
Opis |
Uporaba |
|
a |
Pridobivanje kroma za ponovno uporabo v strojarni |
Izločanje obarjenega kroma iz kopeli za strojenje z uporabo žveplove kisline kot delnega nadomestka za sveže kromove soli. |
Uporaba je omejena s potrebo, da se proizvedejo takšne lastnosti usnja, ki izpolnjujejo zahteve strank, še zlasti v zvezi z barvanjem (manjša trdnost in manjši sijaj barv) in megljenjem. |
b |
Pridobivanje kroma za ponovno uporabo v drugih panogah |
Uporaba blata, ki vsebuje krom, kot surovine v drugi panogi. |
Uporablja se le v primeru, da industrijski uporabnik uporabi predelani odpadek. |
25. Za zmanjšanje zahtev za energetsko in kemijsko zmogljivost ter zmogljivost obdelave blata za nadaljnjo obdelavo je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena zmanjšanju vsebnosti vode v blatu z uporabo odstranjevanja vode iz blata.
Uporaba
Uporablja se za vse naprave, ki izvajajo mokri postopek.
1.8 Energija
26. Za zmanjšanje porabe energije pri sušenju je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena optimizaciji priprave za barvanje s stiskanjem ali drugim mehanskim odstranjevanjem vode.
27. Za zmanjšanje porabe energije pri mokrih postopkih je najboljša razpoložljiva tehnologija namenjena uporabi kratkih kopeli.
Opis
Zmanjšanje porabe energije za ogrevanje vode z zmanjšanjem rabe vroče vode.
Uporaba
Te tehnologije ni mogoče uporabiti v postopku sušenja in pri predelavi telečje kože.
Uporaba je omejena tudi na:
— |
nove procesne posode, |
— |
obstoječe procesne posode, ki omogočajo uporabo kratkih kopeli oziroma jih je v ta namen mogoče prilagoditi. |
Ravni porabe energije, povezane z najboljšo razpoložljivo tehnologijo
Glej preglednico 6.
Preglednica 6
Posebna poraba energije, povezana z najboljšo razpoložljivo tehnologijo
Faze dejavnosti |
Posebna poraba energije na enoto surovine (11) |
GJ/t |
|
Predelava govejih kož iz surovega stanja v „wet blue“ ali „wet white“ |
< 3 |
Predelava govejih kož iz surovega stanja v dodelano usnje |
< 14 |
Predelava ovčjih kož iz surovih kož v dodelano usnje |
< 6 |
(1) UL L 135, 30.5.1991, str. 40.
(2) UL L 312, 22.11.2008, str. 3.
(3) Povprečne mesečne vrednosti. Pri predelavi telečje kože in strojenju z uporabo rastlinskih snovi so lahko potrebne večje količine vode.
(4) Povprečne mesečne vrednosti. Pri ovčji koži z volno je lahko potrebna večja količina vode.
(5) UL L 348, 24.12.2008, str. 84.
(6) UL L 158, 30.4.2004, str. 7.
(7) UL L 353, 31.12.2008, str. 1.
(8) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(9) Višja raven je povezana z vhodno koncentracijo KPK ≥ 8 000 mg/l.
(10) Raven BAT-AEL, izražena kot skupni ogljik.
(11) Vrednosti porabe energije (izražene kot letno povprečje, ki ni korigirano glede na primarno energijo) zajemajo rabo energije v proizvodnem postopku, vključno z električno energijo in skupnim ogrevanjem notranjih prostorov, vendar pa ne zajemajo rabe energije za obdelavo odpadne vode.
16.2.2013 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 45/30 |
SKLEP KOMISIJE
z dne 14. februarja 2013
o nevključitvi nekaterih snovi v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet
(notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 670)
(Besedilo velja za EGP)
(2013/85/EU)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet (1) in zlasti drugega pododstavka člena 16(2) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) |
Uredba Komisije (ES) št. 1451/2007 z dne 4. decembra 2007 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju biocidnih pripravkov v promet (2) določa seznam aktivnih snovi, ki se ocenijo glede njihove možne vključitve v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. |
(2) |
Za mnoge kombinacije snovi/vrst pripravkov, vključene v navedeni seznam, so se bodisi vsi udeleženci umaknili iz programa pregledovanja bodisi država članica, imenovana za poročevalko pri ocenjevanju, ni prejela celotne dokumentacije do roka iz člena 9 in člena 12(3) Uredbe (ES) št. 1451/2007. |
(3) |
Zato je Komisija v skladu s členom 11(2), členom 12(1) in členom 13(5) Uredbe (ES) št. 1451/2007 o tem obvestila države članice. Navedeno obvestilo je bilo objavljeno tudi v elektronski obliki. |
(4) |
V treh mesecih po navedeni objavi je več družb izrazilo zanimanje za prevzem vloge udeleženca za nekatere zadevne snovi in vrste pripravkov. Vendar te družbe nato niso predložile popolnega dosjeja. |
(5) |
Na podlagi člena 12(4) in (5) Uredbe (ES) št. 1451/2007 se zato zadevne snovi in vrste pripravkov ne vključijo v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES. |
(6) |
Zaradi pravne varnosti je primerno določiti datum, po katerem se biocidni pripravki iz vrst pripravkov iz Priloge k temu sklepu, ki vsebujejo aktivne snovi iz navedene priloge, ne bi smeli več dajati v promet. |
(7) |
Ukrepi, predvideni s tem sklepom, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za biocidne pripravke – |
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Snovi, navedene v Prilogi k temu sklepu, se za zadevne vrste pripravkov ne vključijo v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES.
Člen 2
Za namene člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1451/2007 se biocidni pripravki iz vrst pripravkov iz Priloge k temu sklepu, ki vsebujejo aktivne snovi iz navedene priloge, od 1. februarja 2014 dalje ne dajejo več v promet.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju, 14. februarja 2013
Za Komisijo
Janez POTOČNIK
Član Komisije
(1) UL L 123, 24.4.1998, str. 1.
(2) UL L 325, 11.12.2007, str. 3.
PRILOGA
Snovi in vrste pripravkov, ki se ne vključijo v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES
Ime |
Številka ES |
Številka CAS |
Vrsta proizvoda |
Država članica poročevalka |
Glutaral |
203-856-5 |
111-30-8 |
5 |
FI |
4-(2-nitrobutil)morfolin |
218-748-3 |
2224-44-4 |
6 |
UK |
4-(2-nitrobutil)morfolin |
218-748-3 |
2224-44-4 |
13 |
UK |
N,N’-(dekan-1,10-diildi-1(4H)-piridil-4-iliden)bis(oktilamonijev) diklorid |
274-861-8 |
70775-75-6 |
1 |
HU |
Salicilna kislina |
200-712-3 |
69-72-7 |
1 |
NL |