28.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/1

(1)

Svet je po preiskavi („prvotna preiskava“) z Uredbo (ES) št. 954/2006 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Romunije, Rusije in Ukrajine. Ti ukrepi so bili uvedeni v obliki protidampinške dajatve ad valorem v višini 24,1 % na uvoz poimensko navedenih proizvajalcev izvoznikov iz Rusije, s preostalo stopnjo dajatve v višini 35,8 % na uvoz od vseh drugih družb v Rusiji. Dokončna protidampinška dajatev, uvedena za skupino, ki je predmet sedanje preiskave v zvezi s pregledom, OAO TMK („skupina TMK“ ali „vložnik“), ki jo sestavljajo OAO Volzhsky Pipe Plant, OAO Taganrog Metallurgical Works, OAO Sinarsky Pipe Plant in OAO Seversky Tube Works, je bila 35,8 %, tj. preostala dajatev.

(2)

Z Uredbo (ES) št. 812/2008 (3) je Svet po začetku vmesnega pregleda, ki ga je zahtevala skupina TMK v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe („preiskava v zvezi s pregledom“), za skupino TMK spremenil dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla na 27,2 %.

(3)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa („preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa“) z Izvedbeno uredbo (EU) št. 585/2012 (4) ohranil ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 954/2006 na uvoz brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine.

(4)

Zato so trenutno veljavni ukrepi tisti, ki jih določa Izvedbena uredba (EU) št. 585/2012. Za skupino TMK, ki jo sestavljajo OAO Volzhsky Pipe Plant, OAO Taganrog Metallurgical Works, OAO Sinarsky Pipe Plant in OAO Seversky Tube Works, velja protidampinška dajatev v višini 27,2 %.

(5)

Komisija je 14. oktobra 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije („obvestilo o začetku“) (5), v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe napovedala začetek delnega vmesnega pregleda protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije.

(6)

Pregled, ki je po obsegu omejen na proučitev dampinga, se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga vložila skupina TMK. V zahtevku je vložnik predložil dokaze prima facie, da za izravnavo škodljivega dampinga nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno.

(7)

Komisija je vložnika, organe države izvoznice in industrijo Unije uradno obvestila o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(8)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija vložniku poslala vprašalnik, ki se je odzval v roku.

(9)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev stopnje dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih vložnika in z njim povezanih trgovskih družbah ZAO TMK Trade House (Moskva), TMK Warehouse Complex LLC (Lytkaryno), TMK Europe GmbH (Köln), TMK Italia s.r.l. (Lecco) in TMK Global S.A. (Ženeva).

(10)

Preiskava stopnje dampinga je zajela obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“).

(11)

Zadevni izdelek je enak, kot ga opredeljuje Izvedbena uredba (EU) št. 585/2012, na podlagi katere so bili uvedeni trenutno veljavni ukrepi, tj. nekatere brezšivne cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom, z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (6), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7304 11 00, ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 22 00, ex 7304 23 00, ex 7304 24 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93, s poreklom iz Rusije („zadevni izdelek“).

(12)

Sedanja preiskava je potrdila, da imajo, kot je bilo ugotovljeno tudi v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, izdelek, ki ga proizvajajo v Rusiji in se izvaža v Unijo, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na notranjem trgu, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(13)

Prodaja na domačem trgu je potekala prek povezanih družb ZAO TMK Trade House in TMK Warehouse, ki sta zadevni izdelek nadalje prodajali neodvisnim strankam v Rusiji.

(14)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej za vsakega proizvajalca izvoznika proučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvoza v Unijo, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvoza zadevnega izdelka v Unijo. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja reprezentativna za oba proizvajalca izvoznika.

(15)

Nadalje je bilo proučeno, ali je bila vsaka vrsta podobnega izdelka, ki sta jo proizvajalca izvoznika prodala na svojem domačem trgu, dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg navedene vrste izdelka vložnika, prodanega neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(16)

V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe je bilo nato proučeno, ali se za domačo prodajo vsake posamezne vrste izdelka, ki je bila prodana v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovanja. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(17)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena navedene vrste izdelka enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(18)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali kadar je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje navedene vrste v OPP.

(19)

Normalna vrednost za nereprezentativne vrste (tiste, pri katerih je domača prodaja pomenila manj kot 5 % izvoza v Unijo ali se sploh niso prodajale na domačem trgu) je bila izračunana na podlagi proizvodnih stroškov za posamezno vrsto izdelka, h katerim se prištejejo zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. V primeru obstoječe domače prodaje je bil za zadevne vrste izdelkov uporabljen dobiček iz transakcij v okviru običajnega poteka trgovine na domačem trgu za vrsto izdelka. Če domače prodaje ni bilo, se je uporabil povprečen dobiček.

(20)

V zvezi s proizvodnimi stroški in zlasti stroški za energijo, se je glede plina v preiskavi ugotavljalo, ali so cene plina, ki so jih plačevali proizvajalci izvozniki, razumno odražale stroške, povezane s proizvodnjo in distribucijo plina.

(21)

Ugotovljeno je bilo, da je domača cena plina, ki so jo plačevali proizvajalci izvozniki, znašala približno tretjino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. V zvezi s tem vsi razpoložljivi podatki kažejo, da so domače cene plina v Rusiji nadzorovane in precej nižje od tržnih cen, ki veljajo na nenadzorovanih trgih zemeljskega plina. Ker evidenca proizvajalcev izvoznikov ni razumno odražala stroškov za plin, je te bilo treba ustrezno prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Ker ni bilo na razpolago nobenih dovolj reprezentativnih neizkrivljenih cen plina z ruskega domačega trga, se je zdelo primerno, da prilagoditev v skladu s členom 2(5) temelji na informacijah z drugih reprezentativnih trgov. Prilagojena cena je temeljila na povprečni ceni ruskega plina pri prodaji za izvoz na nemško-češki meji (Waidhaus), prilagojeni glede na lokalne distribucijske stroške. Waidhaus, glavno vozlišče za prodajo ruskega plina v EU, ki je največji trg za ruski plin in na katerem cene razumno odražajo stroške, se lahko šteje za reprezentativen trg v smislu člena 2(5) osnovne uredbe.

(22)

Po razkritju je skupina TMK trdila, da je bila prilagoditev cene plina v nasprotju s členom 2(5) osnovne uredbe in členom 2.2.1.1 Protidampinškega sporazuma STO. Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, je bilo ugotovljeno, da je bila domača cena plina, ki jo je plačevala skupina TMK, približno eno tretjino izvozne cene zemeljskega plina iz Rusije. Ker evidenca proizvajalcev izvoznikov ni razumno odražala stroškov za plin, je te bilo treba ustrezno prilagoditi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe. Trditev skupine TMK se je štela za neutemeljeno in je bila v odsotnosti kakršnih koli dokazov zavrnjena.

(23)

Opozoriti je treba, da skupina TMK določene količine zadevnega izdelka ni navedla, saj je bila mnenja, da ta zadevni izdelek ne spada v obseg preiskave. Službam Komisije so bili med preveritvenimi obiski predstavljeni vzorci v obliki prečnih prerezov kosov izdelka, ki naj ne bi spadal v obseg izdelka, pred in po nadaljnji predelavi, ki pa se jih ne more obravnavati kot trdne dokaze.

(24)

Po pregledu se šteje, da ti zadevni izdelki spadajo v obseg izdelka. Pri izračunu stopnje dampinga so se zato upoštevale ustrezne izvozne transakcije.

(25)

Med zaslišanjem 9. novembra 2012, ki ga je vodil pooblaščenec za zaslišanje, je skupina TMK navedla, da želi nasloviti predvsem vprašanje razvrščanja, ki je obravnavano v dokumentu o razkritju, ki je po njihovem mnenju povzročilo povečanje njihove stopnje dampinga za približno 13–14 %. Skupina TMK je izrazila presenečenje v zvezi z dejstvom, da se je štelo, da ti izdelki spadajo v obseg preiskave, in ponovno poudarila, da te izvožene količine niso bile navedene, ker so bili ti izdelki „neobdelani“ (imenovani tudi „substrati“) in ne cevi, zato po njihovem mnenju niso spadali v obseg izdelka. Nadalje so navedli, da so to zadevo zelo na kratko obravnavale službe Komisije med preveritvenim obiskom. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je skupina TMK v vlogi z dne 31. avgusta 2012 sama navedla, da „vprašanje, ali je treba ‚neobdelane izdelke‘, ki se uvrščajo pod oznako KN 7304 59 10, vključiti v obseg preiskave ali ne, je bilo temeljito obravnavano med preiskavo“. Pravzaprav sta Evropsko združenje za jeklene cevi („ESTA“) in skupina TMK imela ob več priložnostih dovolj možnosti za predložitev pripomb o tem vprašanju. Poleg tega je treba omeniti, da so službe Komisije od povezanih uvoznikov družbe TMK zahtevale, da izpolnijo prilogo k vprašalniku, in so prejete informacije preverile med preveritvenim obiskom, da bi zbrale vse ustrezne informacije. Izjava, da je bilo to vprašanje med preiskavo zelo „na kratko“ obravnavano s strani služb Komisije in da so se ti izdelki šteli za del obsega izdelka, je bila nepravilna in je bila zato zavrnjena.

(26)

Skupina TMK je tudi navedla, da je bila vključitev teh izvoznih količin nezakonita in neupravičena, saj službe Komisije niso dokazale, da cevi niso bile „neobdelane“, in ugotovitve, da so bili ti „substrati“„polizdelki“ (ali delno obdelani), so neutemeljene.

(27)

Najprej je treba opomniti, da so izdelki, zajeti v oznakah KN 7304 39 10 in 7304 59 10, „cevi in votli profili“, brezšivni, iz železa (razen litega železa) ali jekla, „neobdelani, ravni in z enakomerno debelino sten, za uporabo zgolj pri proizvodnji cevi in votlih profilov z drugimi prečnimi prerezi in debelinami sten“. Pojasnjevalna opomba k tarifnima podštevilkama 7304 39 10 in 7304 59 10 navaja, da zajema „brezšivne jeklene cevi, običajno proizvedene s prediranjem in vročim valjanjem, ali pa s prediranjem in vročim vlečenjem. Običajno jih imenujejo ‚blanks‘. Namenjene so preoblikovanju v cevi drugih oblik in debelin sten, ki imajo manjša dimenzijska odstopanja. Pojavljajo se z grobo odrezanimi robovi in ostrganimi zarobki, vendar so drugače neobdelane. Njihova zunanja in notranja površina sta grobi in neoluščeni. Niso naoljene, prevlečene s cinkom ali pobarvane“. Po preučitvi utemeljitev skupine TMK in ESTA se šteje, da so na podlagi različnih dokumentov, zbranih med preveritvenimi obiski (nabavni nalogi strank in specifikacije, pogodbe med družbami, računi, ki so jih izdali povezani uvozniki, opis standarda ISO 9809-1), te cevi res „polizdelki“ v smislu, da morajo ustrezati nekaterim zahtevam in specifikacijam, kot so „vroče dodelane cevi za jeklenke najvišje kakovosti iz nerjavnega jekla vrste 34CrMo4, ki je predmet UNI EN 10083-1 in DIN 1629, ‚razbeljene‘ in ‚gladkih robov‘, mer, navedenih v nabavnem nalogu“. Poleg tega tudi druge zahteve, ki so navedene v nabavnem nalogu stranke, in specifikacije, kot so „ultrazvočno testiranje pomanjkljivosti, nadzor nad debelino, obliko in premostjo“, kažejo na nadaljnjo predelavo teh cevi, kar pa ne velja za tako imenovane „neobdelane“ izdelke.

(28)

Skupina TMK je trdila, da značilnosti „razbeljenje“ in „gladki robovi“ ne spadajo med merila, navedena v besedilu ustreznih oznak KN in pojasnilu, ki določa, ali je cev „substrat“. V zvezi s tem je treba opozoriti, da besedila v naslovih in ustrezne pojasnjevalne opombe ne vsebujejo vedno izčrpnega seznama vseh značilnosti vključenih izdelkov. V zvezi z zadevnimi izdelki, ki imajo skupne značilnosti z različnimi vrstami blaga, je razvrščanje odvisno od najpomembnejših značilnosti uvoženega blaga. Zato kljub ugotovitvi, da te značilnosti ne spadajo med merila, navedena v besedilu ustreznih oznak KN in pojasnilu, so pomemben element pri ocenjevanju, ali se vrste izdelka lahko štejejo za „neobdelane“ in tako znotraj oznak KN 7304 39 10 in 7304 59 10.

(29)

Skupina TMK je trdila tudi, da te cevi niso bile razbeljene, saj niso bile toplotno obdelane, kot navajajo certifikati preskusa. V zvezi s tem je treba opozoriti, da nabavne specifikacije stranke vsebujejo nasprotujoče si podatke, saj navajajo toplotno obdelavo izdelka. Na te nabavne specifikacije se sklicujejo tudi drugi dokumenti, kot je deklaracija proizvajalca, ki jo je izdala skupina TMK, in specifikacije k pogodbam, ki so jih podpisale skupina TMK ter njena nepovezana stranka.

(30)

Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili v navedenih pogodbah med družbami, ki jih je skupina TMK predložila med preveritvenim obiskom, ti izdelki prvotno razvrščeni pod drugo oznako KN (za katero veljajo ukrepi) in bili ponovno razvrščeni pod oznako KN, za katero ukrepi ne veljajo (tudi v OP), čeprav razpoložljive informacije niso navajale nobenih sprememb v zvezi z nabavnim nalogom stranke in specifikacijami izdelka. Skupina TMK je trdila, da so te spremembe oznake KN nepomembne, saj so v okviru veljavnih carinskih pravil klasifikacije pomembne objektivne značilnosti blaga v času njihovega uvoza v Unijo. Čeprav so objektivne značilnosti blaga v času njegovega uvoza v Unijo pomemben element, skupina TMK ne zanika, da je uvrstila vrste izdelka pod oznako, za katero veljajo ukrepi, potem pa je navedeno razvrstitev spremenila brez kakršnih koli sprememb v specifikaciji izdelka. To se šteje za enega izmed elementov, ki vodi do zaključka, da zadevne vrste izdelka spadajo v obseg preiskave.

(31)

Ugotovljeno je bilo tudi, da je bilo na nabavnih specifikacijah nepovezane stranke jasno navedeno, da gre za „polizdelek“ in ne „neobdelan izdelek“ ali „substrat“. V zvezi s slednjim je skupina TMK trdila, da je za carinske namene klasifikacije povsem nepomembno, kako kupec opiše izdelek. V odgovor na to je treba navesti, da je opis izdelka s strani kupca pomemben v smislu, da je kupec dejansko seznanjen z zahtevami izdelka v času naročila. Izjava, da je kupčev opis „povsem nepomemben“, je torej vprašljiva.

(32)

Skratka, polizdelki brezšivnih jeklenih cevi, izdelani s toplotno obdelavo, kupljeni za proizvodnjo takih jeklenk, morajo ustrezati zelo podrobnim tehničnim/kakovostnim/dimenzijskim zahtevam. Te značilnosti vsekakor ne ustrezajo pojmu „neobdelan“, kot navajata pojasnjevalni opombi h KN 7304 39 10 in 7304 59 10, in zato je bilo treba pripombe, ki jih je dala skupina TMK v zvezi z domnevno napačno razlago pojma „neobdelan“ s strani Komisije, zavrniti.

(33)

V nasprotju z več predhodnimi izjavami je skupina TMK trdila tudi, da ti izdelki, ki so bili prodani nepovezani stranki, niso bili namenjeni izključno za isto uporabo, tj. proizvodnjo jeklenk, saj bi se lahko predelali v tako imenovane „precizne cevi“. Skupina je navedla, da prva nepovezana stranka najprej preoblikuje neobdelane izdelke v hladno valjane cevi (ali precizne cevi), ki se nato predelajo v plinske jeklenke. Opozoriti je treba, da ta element ni le v nasprotju s tem, kar je navedla skupina TMK v prejšnjih stališčih, temveč tudi s tem, kar je bilo ugotovljeno iz dokumentov, zbranih med preveritvenimi obiski. Ne glede na zgoraj navedeno je treba opozoriti, da je bila ta dodatna trditev nova, da je bila predložena v pozni fazi in ni bila podprta z dokazi. Poleg tega je skupina predložila dokaze, ki naj bi kazali, da je nepovezana stranka prodajala tudi precizne cevi. Poleg tega, da je bil ta dokaz predložen zelo pozno v preiskavi, je bilo treba opozoriti tudi, da se je dokaz nanašal na obdobje dolgo po koncu OPP in da so se dokumenti nanašali na morebitno prodajo katere koli vrste (ali dela) hladno valjanih izdelkov (cevi). Ti argumenti so bili zato zavrnjeni.

(34)

Večina izvoza zadevnega izdelka proizvajalcev izvoznikov v Unijo je bila opravljena neodvisnim strankam v Uniji prek dveh povezanih trgovskih družb, tj. TMK Europe GmbH, s sedežem v Nemčiji, in TMK Italia s.r.l., s sedežem v Italiji. Izvozna cena za zgoraj navedeni izvoz je bila določena v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi izvoznih cen, ki so bile dejansko plačane ali se plačujejo, tj. na podlagi dejansko plačanih ali plačevanih cen pri nadaljnji prodaji za povezano družbo prvemu neodvisnemu kupcu v Uniji v OPP, prilagojenih za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter za dobiček.

(35)

Omejene količine so bile izvožene neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Izvozna cena za te količine je bila določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(36)

Normalna vrednost in izvozna cena proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Z namenom zagotovitve poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile opravljene prilagoditve v zvezi s stroški pakiranja, prevoza in kredita ter protidampinškimi dajatvami.

(37)

Skupina TMK je zahtevala, da se upoštevajo nekatere značilnosti, ki se nanašajo na vrsto jekla, navoja in premaza zadevnega izdelka, da bi bila zagotovljena poštena primerjava med zadevnimi izdelki, prodanimi na domačem trgu in za izvoz.

(38)

Zaščitni odbor industrije brezšivnih jeklenih cevi Evropske unije („ESTA“) je trdil, da je kakršna koli zahteva za spremembo opredelitve izdelka ali metodologije, uporabljene v prvotni preiskavi ali poznejšem pregledu, v nasprotju s členom 11(9) osnovne uredbe in se je ne bi smelo upoštevati.

(39)

V zvezi s tem je preiskava pokazala, da zahteva, ki jo je vložila skupina TMK, ni vplivala na opredelitev izdelka, temveč je omogočila identifikacijo dodatnih značilnosti, ki zagotavljajo pošteno primerjavo zadevnih izdelkov z enakimi značilnostmi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so te dodatne značilnosti vplivale na cene in primerljivost cen.

(40)

Na podlagi zgoraj navedenega je bilo sklenjeno, da je zahtevek utemeljen, in zgoraj navedene lastnosti so bile zato upoštevane.

(41)

Skupina TMK je trdila, da v skladu s členom 11(10) osnovne uredbe pri konstruiranju izvozne cene dajatve, plačane na transakcije DDP („dobavljeno ocarinjeno“), ne bi smele biti odštete. Trdi, da se je v primerjavi z zadnjim celotnim 12-mesečnim obdobjem pred uvedbo protidampinških dajatev na izvoz zadevnega izdelka skupine TMK v Unijo (1. julija 2005–30. junija 2006 ali „referenčno obdobje“) dajatev ustrezno odražala v cenah, zaračunanih v OPP, in nadaljnjih prodajnih cenah v Uniji.

(42)

V tem smislu je bilo ugotovljeno, da cene DDP, zaračunane prvim nepovezanim strankam, niso krile stroškov, kaj šele protidampinških dajatev; te transakcije so na splošno delale izgubo. Treba je tudi opozoriti, da čeprav so se cene za podobne izdelke od referenčnega obdobja povečale za približno 30 %, so se cene surovin, ki v povprečju predstavljajo več kot 50 % stroškov proizvodnje, v istem obdobju povečale za več kot 70 %. Na podlagi zgoraj navedenega se šteje, da prepričljivi dokazi, ki bi kazali, da se dajatev ustrezno odraža v zaračunanih cenah, niso bili predloženi.

(43)

Opozoriti je treba tudi, da tudi če bi se strinjali, da se dajatev odraža v cenah nadaljnje prodaje (quod non), pa člen 11(10) osnovne uredbe zahteva, da cene pri nadaljnji prodaji in nadaljnje prodajne cene odražajo to dajatev.

(44)

Po razkritju je skupina TMK še naprej nasprotovala odbitku dajatev od izvozne cene in je nadalje trdila, da je prilagoditev za stroške plina privedla do izgub, ki pa so bile po njihovem mnenju nedvomno nižje, vendar ni predložila nobenih dodatnih dokazov. Skupina TMK je vztrajala pri stališču, da je dejstvo, da naj bi izvozne cene na ravni franko tovarna presegale stroške proizvodnje, nezakonito, ter ponovno poudarila, da je treba preučiti le, ali se plačane protidampinške dajatve ustrezno odražajo v ceni nadaljnje prodaje, ki jo zaračunavajo njihove nepovezane stranke, ki so kupovale na podlagi DDP. Ker pa cene DDP, zaračunane prvim nepovezanim strankam, tudi brez prilagoditve stroškov za plin niso krile stroškov, kaj šele protidampinške dajatve, in ker so cene surovin v istem obdobju, ki v povprečju predstavljajo več kot 50 % stroškov proizvodnje, narasle za več kot 70 %, kot je navedeno v uvodni izjavi 42, se šteje, da skupina TMK ni predložila prepričljivih dokazov, da se dajatev ustrezno odraža v zaračunanih cenah ali v cenah nadaljnje prodaje.

(45)

Na podlagi navedenega je bilo treba to trditev zavrniti.

(46)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je ločeno za vsakega od proizvajalcev izvoznikov tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Skupna stopnja dampinga za skupino TMK se določi z izračunom enotne tehtane povprečne stopnje dampinga za proizvajalce izvoznike skupine TMK.

(47)

Na podlagi tega je bila stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 29,6 %. Po razkritju je skupina TMK opozorila na nekaj očitnih napak v izračunih dampinga pri dveh izmed svojih proizvodnih subjektov. Te napake so bile popravljene in povprečna tehtana stopnja dampinga, ki je bila ugotovljena za skupino TMK, je 28,7 % namesto 29,6 %.

(48)

Opozoriti je treba, da je ta stopnja dampinga, v nasprotju z dokazi prima facie, predloženimi v zahtevku za pregled, višja od veljavne dajatve, ki se uporablja za uvoz od skupine TMK. Povečanje izhaja iz številnih dejavnikov: prvič, dokazi, predloženi v zahtevku za pregled, so zadevali le nekatere transakcije enega od treh proizvajalcev izvoznikov. Nekatere od teh transakcij niso bile povezane z zadevnim izdelkom. Drugič, med preiskavo, kot je navedeno v uvodni izjavi 23, nekatere izvozne transakcije zadevnega izdelka skupine niso bile navedene. Nazadnje, trditve skupine v zvezi z dajatvami kot stroškom (glej uvodne izjave 41 do 45) so bile zavrnjene. Kombinacija teh in drugih elementov, preverjenih med preiskavo, je povzročila povečanje stopnje dampinga.

(49)

V skladu s členom 11(3) osnovne uredbe je bilo proučeno tudi, ali se spremenjene okoliščine v zvezi z dampingom lahko upravičeno štejejo za trajne.

(50)

Skupina TMK je v svojem zahtevku za pregled navedla, da so spremenjene okoliščine trajne narave, saj je izvedla znatne spremembe v notranji strukturi in precejšnje izboljšave proizvodne opreme, ki so imele neposreden vpliv na stroškovno strukturo.

(51)

Preiskava je pokazala, da so znatne naložbe skupine TMK vodile k večji učinkovitosti in povečanju zmogljivosti. Vendar, ob upoštevanju zvišanja cen surovin in razvoja proizvodnega programa v smeri izdelkov z visoko dodano vrednostjo, zmanjšanja proizvodnih stroškov ni bilo mogoče ugotoviti. Ugotovljeno je bilo, da so izboljšave, navedene v uvodni izjavi 50, strukturne narave in se v bližnji prihodnosti verjetno ne bodo spremenile.

(52)

Poleg tega je bil upoštevan tudi razvoj izvoznih cen za države, ki niso članice EU, v OPP in države EU po OPP. Ugotovljeno je bilo, da je bil izvoz enakih izdelkov v države, ki niso članice EU, izveden na primerljivi ravni cen kot izvoz v EU v istem obdobju. Kar zadeva obdobje po OPP, je bilo ugotovljeno, da je prodaja potekala po nekoliko višjih cenah kot v OPP, kar je v skladu z razvojem cen na mednarodni ravni. Nobenih znakov torej ni bilo, da bi izvozne cene v bližnji prihodnosti precej nihale.

(53)

Glede na rezultate preiskave se zdi primerno spremeniti protidampinško dajatev, ki se uporablja za uvoz zadevnega izdelka skupine TMK, na 28,7 %. Spremenjeno protidampinško dajatev je treba določiti na ravni ugotovljene stopnje dampinga, saj je nižja od stopnje škode, ugotovljene s prvotno preiskavo.

(54)

Zainteresirane strani so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti sprememba Izvedbene uredbe (EU) št. 585/2012, in dana jim je bila možnost, da izrazijo pripombe –

28.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/7

(1)

Portugalska je Komisijo obvestila, da so se leta 2012 razmere kmetov v portugalskem sektorju mleka in mlečnih izdelkov poslabšale. Poslabšanje je posledica tako stalnega zviševanja cen krme zaradi skupnih učinkov neugodnih vremenskih razmer, ki vplivajo na nekatere najpomembnejše dobavitelje žitaric v Uniji in po svetu, in znižanja cen zaradi manjšega notranjega povpraševanja, ki je posledica gospodarske krize na Portugalskem. Višje cene krme, ki obsegajo velik del proizvodnih stroškov, imajo neposredne posledice za portugalski sektor mleka in mlečnih izdelkov, zlasti z zmanjšanjem marž in povzročanjem finančnih težav kmetijskim gospodarstvom ob koncu leta 2012. To je v sektorju mleka in mlečnih izdelkov povzročilo stisko ter s tem številne praktične in posebne težave za kmete, ki redijo krave molznice. Teh težav ni bilo mogoče predvideti ob času, ko bi se odločitve za podporo na podlagi člena 68 Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 za leto 2012 lahko revidirale v skladu s členom 68(8) navedene uredbe.

(2)

Portugalska želi povečati raven podpore, predvidene v okviru posebnega podpornega ukrepa za sektor mleka in mlečnih izdelkov, ki se trenutno izvaja na podlagi člena 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009, da bi zadevnim kmetom, ki se soočajo s temi razmerami, kratkoročno pomagala. Zato je zaprosila, da se ji dovoli revidiranje njene odločitve o izvajanju posebne podpore za leto 2012, da bi uvedla podporo na podlagi člena 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009 namesto podpore, ki se trenutno izvaja na podlagi člena 68(1)(a)(i) navedene uredbe. Portugalska namerava razpoložljive zneske, ki bi tako nastali, uporabiti za povečanje ravni podpore pridelovalcem mleka v okviru ukrepa, ki se izvaja na podlagi člena 68(1)(b) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(3)

Na podlagi tega in ker revizija odločitve o izvajanju posebne podpore za leto 2012 na podlagi člena 68(8) Uredbe (ES) št. 73/2009 ni več mogoča, je ustrezno odobriti odstopanje od te določbe, da bi Portugalski omogočili spremembo sheme, ki se je za navedeno leto izvajala.

(4)

Iz istih razlogov je ustrezno odobriti odstopanje od roka, določenega v členu 50(3) Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila iz naslova III Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (2) za obveščanje Komisije o takšni reviziji.

(5)

V skladu s členom 44 Uredbe (ES) št. 1120/2009 se člen 27(4) Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (3) smiselno uporablja za podporo na podlagi člena 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009. Člen 27(4) Uredbe (ES) št. 1974/2006 v povezavi s Prilogo IV navedene uredbe določa merila za določitev mejne vrednosti izgube lokalnih domorodnih pasem, ki so v nevarnosti, da se prenehajo rediti.

(6)

Po navedbah Portugalske upadajo populacije pasem goved „Alentejena“ in „Mertolenga“, pasem ovac „Serra de Estrela“ in „Churros“ in pasme koz „Serrana“ zaradi vse pogostejšega križanja ali nadomeščanja lokalnih pasem z eksotičnimi pasmami, s čimer so te v nevarnosti, da se prenehajo rediti. Kljub temu so te lokalne pasme zaradi njihove velike zmožnosti prilagajanja okolju brez povzročanja čezmernega pritiska na naravne vire del kmetijskih in pašnih sistemov z visoko naravno vrednostjo. Da bi odobrili podporo na podlagi člena 68(1)(a)(v) Uredbe (ES) št. 73/2009 in tako ohranili populacijo takšnih živali na ustrezni ravni za ohranitev genetske dediščine, ki jo predstavljajo, ter obenem zaščitili legitimna pričakovanja kmetov, ki so vložili zahtevek za podporo na podlagi člena 68(1)(a)(i) za leto 2012, je treba odobriti odstopanje od člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1120/2009 glede meril za določitev mejne vrednosti izgube lokalnih domorodnih pasem, ki so v nevarnosti, da se prenehajo rediti.

(7)

V skladu s členom 12(1)(a) in (e) Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. novembra 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (4), enotni zahtevek vsebuje vse informacije, ki so potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, zlasti zadevno shemo pomoči in izjavo kmeta, da je seznanjen s pogoji, ki zadevajo zadevno shemo pomoči.

(8)

Ker je posebna podpora na podlagi člena 68 Uredbe (ES) št. 73/2009 sestavljena iz več ukrepov z različnimi pogoji upravičenosti, morajo kmetje v enotnem zahtevku navesti, za kateri posebni ukrep vlagajo zahtevek. Da bi omilili razmere v sektorju mleka in mlečnih izdelkov še v letu 2012, namerava Portugalska proučiti zahtevke, vložene v koledarskem letu 2012 za podporo na podlagi člena 68(1)(a)(i) Uredbe (ES) št. 73/2009, kot zahtevke za predvideno podporo na podlagi člena 68(1)(a)(v) navedene uredbe za isto koledarsko leto ob upoštevanju legitimnih pričakovanj zadevnih kmetov. Glede na navedeno je zato ustrezno, da se odobri odstopanje od člena 12(1) Uredbe (ES) št. 1122/2009.

(9)

Ker se odstopanja nanašajo na leto 2012, bi morala ta uredba začeti veljati z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

(10)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

28.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/10

(1)

Člen 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 državam članicam, ki ne uporabijo člena 68(1)(c) navedene uredbe, omogoča, da nacionalno rezervo uporabijo pod določenimi pogoji. Pri uporabi tega člena lahko države članice povečajo znesek na enoto in/ali število pravic do plačila, dodeljenih kmetom. V skladu s členom 15(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009 (2) se zahtevki za dodelitev ali povečanje pravic do plačila v okviru sheme enotnega plačila za namen člena 41 Uredbe (ES) št. 73/2009 vložijo do datuma, ki ga določijo države članice. Ta datum ne sme biti poznejši od 15. maja ali v primeru Estonije, Latvije, Litve, Finske in Švedske od 15. junija.

(2)

V skladu s členom 11(1) Uredbe (ES) št. 1122/2009 kmet, ki zaprosi za pomoč v okviru katere koli od shem pomoči na površino, sme vložiti le en enotni zahtevek na leto.

(3)

V skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 se enotni zahtevek vloži do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. maja, v primeru Estonije, Latvije, Litve, Finske in Švedske pa najpozneje do 15. junija.

(4)

Zaradi stalnega zviševanja cen krme kot posledice neugodnih vremenskih razmer, ki so prizadele nekatere od najpomembnejših dobaviteljev žitaric, se več držav članic spopada s poslabšanjem ekonomskih razmer kmetijskih gospodarstev, ki so se ob koncu leta 2012 znašla v hudih finančnih težavah. Glede na to, da ima poslabšanje ekonomskih razmer kmetijskih gospodarstev lahko dolgoročne in širše posledice, bi bilo treba državam članicam omogočiti, da za leto 2012 uporabijo člen 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(5)

Ker je rok za dodelitev pravic do plačila ali povečanje njihovega zneska na enoto iz nacionalne rezerve na podlagi člena 15(1) Uredbe (ES) št. 1122/2009 za leto 2012 že potekel, je primerno, da se državam članicam, ki želijo uporabiti člen 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 za leto 2012, omogoči, da določijo nov rok za vložitev zahtevkov za dodelitev pravic do plačila ali povečanje njihovega zneska na enoto iz nacionalne rezerve.

(6)

Poleg tega je primerno kmetom v teh državah članicah odobriti odstopanje od zahteve iz člena 11(1) Uredbe (ES) št. 1122/2009, da vložijo en enotni zahtevek na leto.

(7)

Odstopanje od roka iz člena 11(2) Uredbe (ES) št. 1122/2009 je tudi potrebno za tiste kmete, ki želijo izkoristiti člen 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009.

(8)

Glede na člen 12(5) Uredbe (ES) št. 1122/2009 lahko države članice v prvem letu uporabe sheme enotnega plačila ali letu vključitve novih sektorjev v shemo enotnega plačila odstopajo od člena 12 Uredbe (ES) št. 1122/2009 v zvezi s pravicami do plačila, če te še niso dokončno določene na najpoznejši datum, ki je določen za vložitev enotnega zahtevka. Določiti je treba podobno odstopanje v zvezi s pravicami do plačila, ki bodo dodeljene ali katerih znesek na enoto se bo povečal na podlagi člena 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009, kadar taka dodelitev ali povečanje še ni dokončno določeno.

(9)

V skladu s členom 8(1) Uredbe Komisije (ES) št. 1120/2009 (3) lahko pravice do plačila samo enkrat na leto za plačilo prijavi kmet, ki so mu te pravice pripadale na najpoznejši datum za vložitev enotnega zahtevka. Ustrezno je odobriti odstopanje od te zahteve.

(10)

V skladu s členom 35(1) Uredbe (ES) št. 73/2009 so parcele, ki ustrezajo upravičenim hektarjem, prijavljenim v zvezi s katero koli pravico do plačila, na voljo kmetu na datum, ki ga določi država članica. Ta datum ne sme biti poznejši od datuma, ki ga navedena država članica določi za spremembo in dopolnitev zahtevka za pomoč.

(11)

Glede pravic do plačila, ki bodo dodeljene, ali zneska na enoto, ki se bo povečal, je v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 treba odobriti odstopanje od obveznosti kmetov glede datuma, določenega v členu 35(1) navedene uredbe.

(12)

V skladu s členom 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 se plačila v okviru shem podpor, navedenih v Prilogi I k navedeni uredbi, ne izvedejo, preden se preverjanje pogojev za upravičenost, ki ga opravi država članica na podlagi člena 20, ne zaključi.

(13)

Pogoji za upravičenost, ki jih preverijo države članice in so povezani z dodelitvijo pravic do plačila ali povečanjem njihovega zneska na enoto v skladu s členom 41(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 na podlagi enega ali več odstopanj, določenih v tej uredbi, se lahko razlikujejo od pogojev za upravičenost do podpore, ki se trenutno izvaja v okviru sheme enotnega plačila. V tem primeru bi preverjanje novih pogojev za upravičenost v skladu s členom 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 oviralo plačila za sheme podpor, ki niso povezane z uporabo člena 41(3) navedene uredbe, ki jih je treba izvesti pred preverjanjem novih pogojev za upravičenost. Da bi se temu izognili, je potrebno odstopanje od člena 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 v zvezi z dodelitvijo pravic do plačila ali povečanjem njihovega zneska na enoto v skladu s členom 41(3) navedene uredbe.

(14)

Poleg tega se plačila v skladu s členom 29(2) Uredbe (ES) št. 73/2009 izvedejo v obdobju od 1. decembra do 30. junija naslednjega koledarskega leta. Z odstopanjem od te določbe sme Komisija izplačati predplačila pred 1. decembrom. Takšno odstopanje je odobreno v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 776/2012 (4) in v skladu z njim lahko države članice od 16. oktobra 2012 v zvezi z zahtevki, vloženimi v letu 2012, izplačajo predplačila do določene višine neposrednih plačil. Odstopanje od člena 29(3) Uredbe (ES) št. 73/2009 bi bilo zato treba odobriti retroaktivno, in sicer od 16. oktobra 2012, da bi omogočili plačilo za sheme podpor, ki niso povezane z uporabo člena 41(3) navedene uredbe, če je preverjanje pogojev za upravičenost zaključeno.

(15)

Odstopanja, določena v tej uredbi, se nanašajo na koledarsko leto 2012. Ta uredba bi morala zato začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(16)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila –

28.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/13

(1)

Svet je 15. februarja 2010 sprejel Sklep 2010/96/SZVP (1).

(2)

Svet je 28. julija 2011 sprejel Sklep 2011/483/SZVP (2) o spremembi Sklepa 2010/96/SZVP in njegovem podaljšanju za obdobje enega leta.

(3)

Zaradi zamude pri sprejetju novega sklepa Sveta o spremembi in podaljšanju Sklepa 2010/96/SZVP je treba podaljšati veljavnost Sklepa 2010/96/SZVP, da se zagotovi prisotnost misije EU za usposabljanje EUTM Somalia v Ugandi od 1. januarja 2013.

(4)

V skladu s členom 5 Protokola o stališču Danske, priloženega Pogodbi o Evropski Uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri pripravi in izvajanju sklepov in ukrepov Unije, ki zadevajo obrambo. Danska ne sodeluje pri izvajanju tega sklepa in zato ne sodeluje pri financiranju te misije.

(5)

Vojaško misijo EU bi bilo treba še podaljšati –

(1)

člen 10 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 10

Finančna ureditev

1.   Skupni stroški vojaške misije EU se upravljajo v skladu s Sklepom Sveta 2011/871/SZVP z dne 19. decembra 2011 o določitvi mehanizma za upravljanje financiranja skupnih stroškov operacij Evropske unije, ki so vojaškega ali obrambnega pomena (ATHENA) (3) (v nadaljnjem besedilu: ATHENA).

2.   Referenčni finančni znesek skupnih stroškov vojaške misije EU za obdobje do 9. avgusta 2011 je 4,8 milijona EUR. Delež referenčnega zneska iz člena 25(1) ATHENE je 60 %.

3.   Referenčni finančni znesek skupnih stroškov vojaške misije EU za obdobje od 9. avgusta 2011 do 31. decembra 2012 je 4,8 milijona EUR. Delež tega referenčnega zneska iz člena 25(1) ATHENE je 30 %.

4.   Referenčni finančni znesek skupnih stroškov vojaške misije EU za obdobje z začetkom 1. januarja 2013 je 0,05 milijonov EUR. Delež tega referenčnega zneska iz člena 25(1) ATHENE je 100 %.

(2)

v členu 12 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

"2.   Mandat vojaške misije EU se konča 31. januarja 2013.".

28.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 357/15

(1)

Komisija je v odločitvi z dne 19. novembra 2008 (3) navedla, da ne bo vložila ugovora zoper nujna ukrepa v zvezi z likvidnostno pomočjo in jamstvom za nekatere obveznosti skupine Dexia (4). Menila je namreč, da sta ta ukrepa združljiva z notranjim trgom na podlagi člena 107(3)(b) PDEU kot pomoč za reševanje družbe v težavah, in ju je odobrila za šest mesecev od 3. oktobra 2008, pri čemer je pojasnila, da bo po tem obdobju morala pomoč ponovno proučiti kot strukturni ukrep.

(2)

Prvi načrt prestrukturiranja skupine Dexia je Belgija Komisiji priglasila 16. februarja 2009, Francija 17. februarja 2009, Luksemburg pa 18. februarja 2009 (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice).

(3)

Komisija se je 13. marca 2009 odločila, da bo začela formalni postopek preiskave iz člena 108(2) PDEU glede vseh ukrepov pomoči, odobrenih skupini Dexia (5).

(4)

Komisija je z odločitvijo z dne 30. oktobra 2009 (6) odobrila podaljšanje jamstva iz uvodne izjave 1, in sicer do 28. februarja 2010 oziroma do sprejetja odločitve Komisije glede združljivosti ukrepov pomoči in načrta prestrukturiranja skupine Dexia.

(5)

Zadevne države članice so Komisiji 9. februarja 2010 poslale informacije o dodatnih ukrepih, načrtovanih za dopolnitev prvotnega načrta prestrukturiranja, priglašenega februarja 2009.

(6)

Komisija je s sklepom z dne 26. februarja 2010 (7) odobrila načrt prestrukturiranja skupine Dexia in preoblikovanje nujne pomoči v pomoč za prestrukturiranje, pod pogojem da se upoštevajo vse zaveze in pogoji iz navedenega sklepa.

(7)

Skupina Dexia je imela od poletja leta 2011 dodatne težave, zadevne države članice pa so pripravile dodatne ukrepe pomoči.

(8)

Komisija je s sklepom z dne 17. oktobra 2011 (8) sprejela odločitev o začetku formalnega postopka preiskave v zvezi z ukrepom, na podlagi katerega je družba Dexia SA prodala banko Dexia Banque Belgique (v nadaljnjem besedilu: banka DBB) belgijski državi. Komisija se je zaradi ohranjanja finančne stabilnosti odločila za začasno odobritev ukrepa. Zadevni ukrep se torej odobri za šest mesecev od datuma navedenega sklepa ali, če Belgija predloži načrt prestrukturiranja v šestih mesecih od tega datuma, dokler Komisija ne sprejme dokončne odločitve v zvezi s tem ukrepom.

(9)

Zadevne države članice so 18. oktobra 2011 Komisijo obvestile o sklopu novih morebitnih ukrepov za nov načrt prestrukturiranja ali razdelitve skupine Dexia. Belgija je v okviru tega sklopa novih ukrepov 21. oktobra 2011 Komisiji priglasila ukrep pomoči za banko DBB v obliki izredne likvidnostne pomoči z jamstvom Belgije. Banka DBB lahko na podlagi tega ukrepa dodeli sredstva družbi Dexia Crédit Local SA (v nadaljnjem besedilu: DCL).

(10)

Poleg tega so Francija, Belgija in Luksemburg v okviru tega sklopa novih ukrepov 14. decembra 2011 Komisiji priglasile predlog začasnega jamstva zadevnih držav članic za refinanciranje družb Dexia SA in DCL (v nadaljnjem besedilu: začasno jamstvo za refinanciranje).

(11)

Komisija je zaradi ohranitve finančne stabilnosti s sklepom z dne 21. decembra 2011 (v nadaljnjem besedilu: sklep o začetku postopka glede dodatne pomoči za prestrukturiranje družbe Dexia) (9) začasno odobrila začasno jamstvo za refinanciranje, in sicer do 31. maja 2012. Komisija je s tem sklepom začela formalni postopek preiskave glede sklopa dodatnih ukrepov za prestrukturiranje skupine Dexia od sprejetja pogojne odločitve (začasno jamstvo za refinanciranje), pri čemer je zadevne države članice pozvala, da ji v roku treh mesecev priglasijo načrt prestrukturiranja skupine Dexia ali načrt nadzorovanega reševanja skupine Dexia, če ta ni več sposobna preživetja.

(12)

Zadevne države članice so 21. in 22. marca 2012 Komisiji priglasile načrt nadzorovanega reševanja skupine Dexia.

(13)

Zadevne države članice so 25. maja 2012 Komisiji predložile zahtevek za podaljšanje začasnega jamstva za refinanciranje. Komisija je 31. maja 2012 sprejela dva sklepa.

(14)

V prvem sklepu (v nadaljnjem besedilu: sklep o razširitvi postopka) se je Komisija odločila za razširitev formalnega postopka preiskave v zvezi s skupino Dexia, da bi lahko preučila načrt nadzorovanega reševanja skupine Dexia, ki so ga Belgija, Francija in Luksemburg predložili 21. in 22. marca 2012 (10).

(15)

V drugem sklepu (v nadaljnjem besedilu: sklep o podaljšanju jamstva) (11) je Komisija do sprejetja dokončne odločitve o načrtu nadzorovanega reševanja skupine Dexia začasno odobrila podaljšanje obdobja za izdajo začasnega jamstva zadevnih držav članic za refinanciranje družb Dexia SA in DCL do 30. septembra 2012, pri čemer je formalni postopek preiskave razširila na ta ukrep.

(16)

Zadevne države članice so 5. junija 2012 Komisijo obvestile o zvišanju zgornje meje za začasno jamstvo, in sicer do največ 55 milijard EUR. Komisija je do sprejetja končne odločitve o načrtu nadzorovanega reševanja skupine Dexia v sklepu z dne 6. junija 2012 (12) začasno odobrila zvišanje zgornje meje za jamstva.

(17)

Družba Dexia SA je 6. oktobra 2011 v sporočilu za javnost (13) navedla, da je začela ekskluzivna pogajanja s skupino mednarodnih vlagateljev, v katero je vključena tudi država Luksemburg, in sicer zaradi odprodaje družbe Dexia Banque Internationale (v nadaljnjem besedilu: Dexia BIL) Luksemburgu. Upravni odbor skupine Dexia naj bi odločitev o vsebini morebitne ponudbe sprejel po izteku obdobja ekskluzivnosti.

(18)

Komisija je bila 18. decembra 2011 obveščena, da bo kmalu sklenjen zavezujoč memorandum o soglasju v zvezi s prodajo 99,906-odstotnega deleža v družbi Dexia BIL, ki je v lasti družbe Dexia SA. V skladu z memorandumom o soglasju bo skupina vlagateljev iz Katarja Precision Capital SA pridobila 90-odstotni delež, ostalih 10 % pa Luksemburg. Nekatera sredstva družbe Dexia BIL niso vključena v to prodajo.

(19)

Prodaja družbe Dexia BIL ni del ukrepov, ki jih je Komisija odobrila v okviru načrta prestrukturiranja družbe Dexia, ki je bil odobren 26. februarja 2010. Poleg tega ni bila vključena v formalni postopek preiskave, ki se je začel s sklepom Komisije z dne 21. decembra 2011 o ukrepih prestrukturiranja, priglašenih Komisiji po tem datumu.

(20)

Komisija je bila o prodaji družbe Dexia BIL seznanjena že pred 21. decembrom 2011. Zato bo Komisija prodajo te družbe analizirala ločeno od prestrukturiranja skupine Dexia, in sicer ne le zaradi potrebe, da se v čim krajšem času zagotovi pravna varnost, ampak tudi in predvsem zaradi neodvisnosti prodaje družbe Dexia BIL glede na prestrukturiranje skupine ob upoštevanju ukrepov pomoči, začasno odobrenih leta 2011, ker je bila taka prodaja glede na podatke, ki jih je prejela Komisija, načrtovana že od leta 2009 in ker bo družba Dexia BIL pravno in ekonomsko ločena od družbe Dexia.

(21)

Luksemburg je Komisijo o prodaji družbe Dexia BIL uradno obvestil 23. marca 2012.

(22)

Komisija je z dopisom z dne 3. aprila 2012 (14) Luksemburg uradno obvestila, da bo v zvezi s prodajo družbe Dexia BIL začela formalni postopek preiskave iz člena 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(23)

Luksemburški organi so 4. maja 2012 in 12. junija 2012 Komisiji sporočili dodatne informacije, vključno z dopolnitvijo nepristranskega mnenja o prodajni ceni družbe Dexia BIL z dne 30. maja 2012 (v nadaljnjem besedilu: posodobljeno nepristransko mnenje).

(24)

Odločitev Komisije o začetku formalnega postopka preiskave je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (15). Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnem ukrepu.

(25)

Komisija je v zvezi s tem prijela pripombe zainteresiranih strani. Posredovala jih je Luksemburgu in mu dala možnost, da nanje odgovori. Njegove pripombe je prejela v dopisu z dne 28. junija 2012.

(26)

Družba Dexia BIL je del skupine Dexia. Skupina Dexia, ki je bila ustanovljena leta 1996 z združitvijo francoske banke Crédit Local in belgijske banke Crédit Communal, je bila specializirana za dajanje posojil lokalnim skupnostim, pri čemer pa je imela tudi približno 5,5 milijona zasebnih strank, predvsem v Belgiji, Luksemburgu in Turčiji.

(27)

Skupino Dexia so sestavljale matična holdinška družba (Dexia SA) ter tri operativne odvisne družbe s sedežem v Franciji (DCL), Belgiji (DBB) in Luksemburgu (Dexia BIL).

Poenostavljena organizacijska shema skupine na dan 30. septembra 2011

(tj. pred začetkom odprodaj, objavljenih na zasedanju upravnega odbora skupine Dexia 9. oktobra 2011)

(28)

Banka DBB je bila 20. oktobra 2011 prodana Belgiji, pri čemer je 31. decembra 2011 konsolidirana bilanca stanja skupine Dexia (z dekonsolidacijo banke DBB 1. oktobra 2011) znašala 413 milijard EUR.

(29)

Poleg odprodaje banke DBB, ki je bila izvedena 20. oktobra 2011, je skupina Dexia napovedala kratkoročno odprodajo naslednjih subjektov:

(30)

Glavni delničarji skupine Dexia SA imajo naslednje deleže:

(31)

Družba Dexia BIL je ena od največjih poslovnih bank v Luksemburgu, pri čemer je njena bilanca na dan 30. junija 2011 znašala 41 milijard EUR. Družba Dexia BIL posluje v Luksemburgu in tudi v drugih državah, na primer Švici, Združenem kraljestvu, nekaterih azijskih državah in državah Bližnjega vzhoda, in sicer neposredno ali prek nekaterih svojih odvisnih družb. Družba Dexia BIL ima v lasti tudi velik preostanek portfelja, katerega ocenjena tržna vrednost je 30. septembra 2011 znašala približno [5–10] milijard EUR.

(32)

Družba Dexia BIL je ena od večjih bank v mreži poslovalnic v Luksemburgu in je bistvena udeleženka v lokalnem gospodarstvu, in sicer kot depozitna banka za fizične in pravne osebe rezidentke ter kot ponudnica potrošniških posojil, posojil za nepremičnine in posojil podjetjem.

(33)

Glede na preglednice, ki jih je predložil luksemburški organ za nadzor finančnega sektorja (Commission de surveillance du secteur financier), je družba Dexia BIL za [10–15] % fizičnih oseb rezidentk in [15–20] % MSP rezidentov referenčna banka, kar jo stalno uvršča na tretje mesto na luksemburškem trgu. Tržni deleži družbe Dexia BIL v luksemburškem bančnem sistemu zajemajo približno [10–15] % vlog, [10–15] % posojil in [5–10] % upravljanih sredstev na področju zasebnega bančništva.

(34)

Težave, ki jih je imela skupina Dexia med finančno krizo jeseni leta 2008, so opisane v sklepu z dne 26. februarja 2010. Najnovejše težave skupine Dexia so povzete v nadaljevanju.

(35)

Zaradi vse hujše dolžniške krize, ki je prizadela veliko evropskih bank, se je povečalo nezaupanje vlagateljev do nasprotnih strank bank, ki zaradi tega ne morejo več pridobiti zadostnih sredstev pod zadovoljivimi pogoji.

(36)

Poleg tega je bilo zaupanje vlagateljev v skupino Dexia, ki je bila še zlasti izpostavljena tveganjem državnih in paradržavnih posojilojemalcev, vedno manjše. Sredstva skupine Dexia tako zajemajo veliko posojil in/ali obveznosti držav in/ali lokalnih in regionalnih skupnosti v državah, ki so na trgu obravnavane kot države s tveganjem.

(37)

Poleg tega se je sedanja kriza začela, še preden je lahko skupina Dexia dokončno izvedla svoj načrt prestrukturiranja, na podlagi katerega bi se pokazal bistveno večji profil likvidnostnega tveganja. Ker je bil profil likvidnosti skupine Dexia še zlasti ranljiv in je bila na trgu ta ranljivost dobro znana, je bilo nezaupanje v skupino Dexia verjetno večje kot pri drugih bankah.

(38)

Potrebe po financiranju skupine Dexia so se povečale zlasti iz naslednjih razlogov:

(39)

Ker skupina Dexia ni mogla zagotoviti refinanciranja na trgih in […] (16), je morala najprej uporabiti nov ukrep izredne likvidnostne pomoči belgijske narodne banke (Banque nationale de Belgique) in francoske centralne banke (Banque de France). V teh okoliščinah so zadevne države članice zagotovile začasno jamstvo za refinanciranje skupine Dexia.

(40)

Čeprav družba Dexia BIL ni glavni razlog za težave skupine Dexia […], so se njene vloge izrazito zmanjšale, zlasti med 30. septembrom 2011 in 10. oktobrom 2011, ko so se vloge zmanjšale za [1–5] milijard EUR (s [5–15] milijard EUR na [5–15] milijard EUR). Odliv vlog se je nato po objavi sklopa ukrepov za razdelitev skupine Dexia in zavarovanje nekaterih odvisnih družb skupine (vključno z družbo Dexia BIL) stabiliziral. Skupina Dexia je 6. oktobra 2011 sporočila, da je začela pogovore s skupino vlagateljev in organi Luksemburga z namenom prodaje družbe Dexia BIL. Potem ko je bil 22. novembra 2011 dosežen prag v višini [5–15] milijard EUR, je 14. decembra 2011 družba Dexia BIL zabeležila rahlo rast vlog, in sicer v višini [5–15] milijard EUR.

(41)

Luksemburg je 23. marca 2012 priglasil ukrep odprodaje družbe Dexia BIL. Prodajo mora pred njenim zaključkom odobriti Komisija.

(42)

Ukrep odprodaje družbe Dexia BIL, ki je bil priglašen Komisiji, ni potekal na podlagi uradnega javnega razpisa. Luksemburški organi menijo, da je skupina Dexia odprodajo družbe Dexia BIL očitno načrtovala že dlje časa in da je v ta namen med letoma 2009 in 2011 stopila v stik z več subjekti, zlasti […]. […]. Pogovori so bili večinoma uspešni, vendar noben od teh subjektov ni predložil dejanskega predloga za prevzem družbe Dexia BIL.

(43)

Na podlagi stikov z družbo Precision Capital je bilo 6. oktobra 2011 objavljeno, da so se začela ekskluzivna pogajanja. Zavezujoči memorandum o soglasju v zvezi s prodajo 99,9-odstotnega deleža družbe Dexia BIL, ki ga je imela v lasti skupina Dexia, je bil sklenjen 20. decembra 2011. V skladu s tem memorandumom je družba Precision Capital z odprodajo pridobila 90-odstotni delež, država Luksemburg pa preostali 10-odstotni delež pod enakimi pogoji kot navedena družba.

(44)

Nekatera sredstva družbe Dexia BIL so izključena iz te prodaje in zaradi dejstva, da je odprodaja omejena le na del družbe Dexia BIL, in sicer na poslovanje s prebivalstvom in zasebno bančništvo (v nadaljnjem besedilu: prodani del). Iz prodaje so natančneje izključeni: 51-odstotni delež, ki ga ima družba Dexia BIL v družbi DAM, 50-odstotni delež, ki ga ima družba Dexia BIL v družbi RBCD, 40-odstotni delež v družbi Popular Banca Privada, preostanek portfelja družbe Dexia BIL (in tudi nekateri izvedeni finančni instrumenti, povezani s tem), deleža družbe Dexia BIL v družbah Dexia LDG Banque in Parfipar. Navedene dejavnosti se na skupino Dexia prenesejo pred zaključkom transakcije, in sicer s klavzulo o izterjavi neto prihodka iz odprodaje s strani družbe Dexia BIL. Poleg tega memorandum o soglasju kot predpogoj za prodajo predvideva odpravo vseh danih in najetih posojil, ki niso zavarovana pri subjektih skupine Dexia, in odpravo številnih danih in najetih posojil, ki so zavarovana pri subjektih skupine Dexia. Znesek sredstev, odobrenih drugim subjektov skupine, je 10. februarja 2012 znašal približno [0–5] milijard EUR, od katerega je najmanj [500–800] milijonov EUR zavarovanih sredstev. Z izključitvijo vseh teh sredstev bi se lahko zmanjšala skupna sredstva družbe Dexia BIL za približno 16,9 milijarde EUR glede na skupna sredstva v višini 41 milijard EUR na dan 30. junija 2011 (kar pomeni zmanjšanje skupnih sredstev za 40 % in zmanjšanje tveganju prilagojenih sredstev za 50 %).

(45)

V skladu s priglašenim ukrepom bo imela družba Dexia BIL ob zaključku prodaje natančno 9-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala v okviru sporazuma Basel III.

(46)

Prodajna cena je določena na 730 milijonov EUR z natančno 9-odstotnim deležem navadnega lastniškega temeljnega kapitala družbe Dexia BIL ob zaključku prodaje. V primeru presežnega kapitala ob zaključku prodaje glede na 9-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala v okviru sporazuma Basel III se prodajna cena prilagodi presežnemu kapitalu, ki je na voljo ob zaključku prodaje. V primeru pomanjkanja kapitala glede na 9-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala ta primanjkljaj pokrije družba Dexia SA.

(47)

Ukrep, priglašen 23. marca 2012, vključuje klavzulo, ki določa, da se skupina Dexia v primeru, da družba Dexia SA ali subjekt skupine Dexia pridobi državno jamstvo za kupca za obveznost plačila odškodnin v skladu s posebnimi pogodbenimi jamstvi za takšno odprodajo v razmerju do tega kupca in če je zadevni kupec zasebni subjekt (ki ga javni subjekti neposredno ali posredno ne nadzirajo), zavezuje k zagotovitvi, da podobno jamstvo zagotovi isti garant (ali drugi garant z enako boniteto) pod podobnimi pogoji in podobnimi pogodbenimi obveznostmi do kupcev, ki so sklenili prodajno pogodbo. Ta obveznost mora veljati do 1. januarja 2017 (v nadaljnjem besedilu: klavzula 3.3.5). Kljub temu je bila ta klavzula pozneje opuščena in ni bila vključena v končne pogodbe o prodaji delnic, ki so bile nadomeščene z memorandumom o soglasju.

(48)

Pred dokončno sklenitvijo memoranduma o soglasju je bilo v zvezi s scenariji predhodnega predloga odprodaje družbe Dexia BIL pripravljeno nepristransko mnenje tretje osebe o ceni (17). To mnenje z dne 10. decembra 2011 je bilo pripravljeno na podlagi treh različnih metod (18) in je bilo zaključeno v vrednosti cene v razponu med [600–700] milijoni in [800–900] milijoni EUR. Dopolnjeno mnenje z dne 30. maja 2012 kaže na enake ugotovitve.

(49)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ocenila, da v tej fazi ne more potrditi, da transakcija ne vsebuje nobenega elementa pomoči.

(50)

Komisija je ocenila, da bi lahko klavzula 3.3.5 zajemala državno pomoč.

(51)

Komisija je tudi ocenila, da postopek odprodaje družbe Dexia BIL ni bil izveden odprto, pregledno in nediskriminatorno. Postopek odprodaje je bil omejen na dvostranska pogajanja z nekaterimi potencialnimi kupci, in sicer brez postopka javnega razpisa. Komisija torej ni mogla ugotoviti, da se je s postopkom prodaje zagotovilo oblikovanje tržne cene in da zato elementi državne pomoči niso prisotni.

(52)

Po mnenju Komisije je bilo nepristransko mnenje tretje osebe o ceni (19) pripravljeno med pogajanji in pred določitvijo natančnih pogojev memoranduma o soglasju z dne 20. decembra 2011, ki je bil predmet priglasitve z dne 23. marca 2012. Komisija je zato izrazila dvom glede upoštevanja natančnega obsega prodanega dela v nepristranskem mnenju in tudi pogojev priglašenega ukrepa, vključno s klavzulo o izterjavi neto prihodka iz odprodaje s strani družbe Dexia BIL in klavzulo 3.3.5.

(53)

Komisija torej zaradi pogojev odprodaje družbe Dexia BIL glede na skupne učinke dejstva, da ni bilo javnega razpisa, in pomanjkanja natančnih informacij o ustrezni oceni transakcije, zlasti ob upoštevanju dela, izključenega iz odprodaje, ter morebitne klavzule 3.3.5, ni mogla ugotoviti, da je bila odprodaja izvedena po tržni ceni.

(54)

Komisija je po objavi odločitve o začetku formalnega postopka preiskave z dne 3. aprila 2012 prejela pripombe dveh zainteresiranih strani.

(55)

Ena od pripomb (v nadaljnjem besedilu: pripomba A), ki jih je predložilo združenje vlagateljev, zadeva višino nakupne cene. To združenje ocenjuje, da je prodajna cena za družbo Dexia BIL prenizka, zlasti ob upoštevanju dobrega poslovanja družbe Dexia BIL v preteklosti.

(56)

Druga zainteresirana stran, ki je delničarka družbe Dexia SA, je v svojih pripombah (v nadaljnjem besedilu: pripomba B) izrazila dvome glede ravnanja družb Dexia SA, Dexia BIL ter oseb in organov, ki naj bi ti družbi nadzirali od leta 1998. Ta delničarka tudi ocenjuje, da pretok informacij med družbo Dexia SA in njenimi delničarji ni zadosten. Poleg tega zadevna delničarka meni, da bi morala družba Dexia SA zapisnike o svoji udeležbi na sejah skupščine delničarjev od leta 1999 in njihove priloge ter tudi vso korespondenco med njo, družbama Dexia SA, Dexia BIL in njunimi upravnimi uslužbenci predložiti morebitnim kupcem družbe Dexia BIL.

(57)

Družba Dexia SA poudarja, da je odprodaja družbe Dexia BIL pomemben korak za stabilizacijo položaja družbe Dexia BIL po odlivih vlog v začetku oktobra leta 2011. Strankam, vključenim v transakcijo, je treba čim prej zagotoviti potrditev, da odprodaja družbe Dexia BIL ne vključuje elementov pomoči.

(58)

Če klavzula 3.3.5 ni vključena v končne pogodbe o prodaji delnic, ki so bile nadomeščene z memorandumom o soglasju, je ta zaskrbljenost nepotrebna.

(59)

Zaradi številnih stikov družbe Dexia SA s potencialnimi kupci od leta 2009 in uradnega obvestila o morebitni odprodaji družbe Dexia BIL mednarodni skupini vlagateljev z dne 6. oktobra 2011 je načrtovana odprodaja družbe Dexia BIL postala javna. Izključna pravica je bila uradno dodeljena šele dva tedna pozneje, zato so ostali resni kandidati, zainteresirani za prevzem družbe Dexia BIL, imeli dovolj časa za seznanitev z zadevnim primerom. Poleg tega je pogoje za odprodajo družbe Dexia BIL določila družba Dexia SA skupaj z družbo Precision Capital, in sicer v okviru strogo poslovnih pogajanj med zasebnimi subjekti na njihovo odgovornost in brez vključitve državnih sredstev. Razen tega je bilo treba za družbo Dexia BIL nujno najti kupca, da bi se zaščitilo vlagatelje in stranke banke, ohranila vrednost banke in omejila tveganja negativnih vplivov na preostali finančni sistem. V teh okoliščinah je mogoče šteti, da je postopek prodaje družbe Dexia BIL odprt, pregleden in nediskriminatoren in da zagotavlja oblikovanje tržne cene. Zato ne vsebuje elementov državne pomoči.

(60)

Pri nepristranskem mnenju iz decembra 2011 se je upošteval nov obseg družbe Dexia BIL (prodani del), kar je bilo potrjeno z nepristranskim mnenjem, dopolnjenim 30. maja 2012.

(61)

Prodajna cena ob zaključku prodaje temelji na 9-odstotnem količniku navadnega lastniškega temeljnega kapitala v okviru sporazuma Basel III. Klavzula v primeru razlik med to stopnjo in stopnjo kapitala ob zaključku prodaje določa, da kupci ali prodajalec zagotovijo vračilo razlike in/ali da se odprodajna cena prilagodi. Pod temi pogoji družba Dexia SA meni, da se vrednotenje deležev ali sredstev, izključenih iz transakcije, pri določitvi tržne cene ne upošteva.

(62)

Družba Dexia BIL ni bila neposredna upravičenka pomoči, ki jih je skupina Dexia prejela v preteklosti. Nasprotno, družba Dexia BIL je od konca leta 2008 skupini Dexia stalno izboljševala likvidnost. Poleg tega Komisija ne more predvideti, da podjetje zaradi svoje pripadnosti skupini podjetij ne more biti upravičeno do pomoči, ki jo prejme ta skupina, zlasti kadar, tako kot v zadevnem primeru, so mehanizmi prenosa, ki obstajajo znotraj skupine, uporabljeni le v škodo podjetja in ne v njegovo korist (20). Komisija podobno ne more predvideti, da se transakcija pripiše državi ali da vključuje državna sredstva, čeprav se izvede na strogo poslovni podlagi med družbo Dexia in kupcem ter brez vključitve državnih sredstev.

(63)

Družba Dexia SA v vsakem primeru poudarja, da nakup družbe Dexia BIL po tržni ceni zadostuje za izključitev možnosti morebitnega prenosa predhodnih pomoči, ki jih je prejela skupina Dexia, na kupca ali na prodano družbo Dexia BIL (21).

(64)

Odprodaja družbe Dexia BIL ne more vključevati nove pomoči, v kolikor se nakup s strani države Luksemburg opravi brez vložitve novega kapitala države Luksemburg v družbo Dexia BIL. V zvezi s tem družba Dexia SA poudarja, da brez dodatne pomoči odprodaja družbe Dexia BIL ne pomeni izkrivljanja konkurence, zato uveljavitev dodatnih ukrepov za omejitev izkrivljanja konkurence ni potrebna. Obseg družbe Dexia BIL se je zaradi dejavnosti, izključenih iz odprodaje, vsekakor dovolj zmanjšal, da dodatni ukrepi niso potrebni.

(65)

Luksemburg meni, da prodaja družbe Dexia BIL pomeni tržno rešitev in ne vsebuje nobenega elementa državne pomoči.

(66)

Luksemburg ugotavlja, da je bil načrt odprodaje družbe Dexia BIL uradno objavljen 6. oktobra 2011, tj. pred datumom objave dodatnih jamstev zadevnih držav članic za novo refinanciranje za družbi Dexia SA in DCL.

(67)

Luksemburg poudarja, da je družba Dexia BIL ena od večjih bank v mreži poslovalnic v Luksemburgu in je bistvena udeleženka lokalnega gospodarstva, in sicer kot depozitna banka za fizične in pravne osebe ter kot ponudnica potrošniških posojil, posojil za nepremičnine in posojil podjetjem. Družba Dexia BIL ima sistemsko vlogo v gospodarstvu Luksemburga (22), pri čemer bi njen neuspeh (ali že sama negotovost glede njenega položaja) zelo slabo vplival na stabilnost finančnega sistema in gospodarstvo v Luksemburgu na splošno, pri čemer bi posledice lahko občutile tudi sosednje države.

(68)

Po mnenju luksemburških organov družba Dexia SA ali Dexia BIL nimata nobene prednosti zaradi prevzema 10-odstotnega deleža družbe Dexia BIL s strani Luksemburga, saj je bil prevzem izveden pod tržnimi pogoji, pri čemer so bili plačana cena in pogoji enaki kot za družbo Precision Capital.

(69)

Luksemburg tudi ugotavlja, da je družba Dexia SA že dolgo načrtovala odprodajo družbe Dexia BIL, saj je med letoma 2009 in 2011 v ta namen stopila v stik z več subjekti, zlasti […]. Opravljeni pogovori so bile večinoma uspešni, vendar noben od subjektov ni izrazil zanimanja za družbo Dexia BIL. Če luksemburški organi priznajo, da postopek ni potekal na podlagi uradnega javnega razpisa, je po njihovih ugotovitvah malo verjetno, da bi bil rezultat v primeru objave uradnega javnega razpisa drugačen. Takega javnega razpisa ni bilo mogoče organizirati v tako kratkem roku zaradi pospešenih odlivov vlog družbe Dexia BIL konec septembra 2011, ker so se poleg govoric glede evropskega bančnega sistema, krize državnega dolga in težav v euroobmočju pojavile tudi govorice o težavah skupine Dexia, bonitetna agencija Moody's pa je 3. oktobra 2011 znižala oceno družbi Dexia SA. Zaradi teh izrednih razmer sta bila 6. oktobra 2011 objavljena načrtovana odprodaja družbe Dexia BIL in začetek pogajanj z družbo Precision Capital. Med tem datumom in začetkom ekskluzivnih pogajanj (23) ni bila prejeta nobena prijava interesa ali resna ponudba kljub […] prijavam drugih potencialnih vlagateljev (24).

(70)

Po mnenju luksemburških organov bi se lahko štelo, da je postopek neuradnega javnega razpisa, organiziran v skrajšanem roku in ob upoštevanju posebnih postopkov zaradi zadevnih okoliščin, odprt, pregleden in nediskriminatoren ter da zagotavlja oblikovanje tržne cene. Luksemburški organi tudi ugotavljajo, da nepristransko mnenje o ceni z dne 10. decembra 2011 in njegova dopolnitev z dne 30. maja 2012 kažeta, da naj bi bila cena v sedanjih tržnih razmerah ustrezna in da je Komisija že priznala, da je vrednotenje podjetja v skladu s tržno ceno na podlagi nepristranskega mnenja o ceni, ki ga je pripravil neodvisni izvedenec.

(71)

Družba Dexia BIL je od konca leta 2008 stalno izboljševala likvidnost drugih subjektov iz skupine. Kar zadeva novo začasno jamstvo, ki ga je Komisija začasno odobrila 21. decembra 2011, družba Dexia BIL ni družba z jamstvom in ni upravičena do tega začasnega jamstva.

(72)

Poleg tega luksemburški organi ugotavljajo, da bo družba Dexia BIL po odprodaji zelo likvidna, osredotočila se bo na poslovanje s prebivalstvom in zasebno bančništvo ter prekinila preostale povezave s skupino Dexia na podlagi črpanja sredstev preostanka portfelja in družbe Dexia LDG ter prodaje deležev v družbah RBCD in DAM. Memorandum o soglasju podobno temelji na tem, da družba Dexia BIL ne financira družbe Dexia SA ali drugih subjektov iz skupine, preostale po odprodaji.

(73)

Luksemburg tudi zahteva, da za družbo Dexia BIL ne bi več veljali niti pogoji in zaveze iz sklepa z dne 26. februarja 2010 niti nov načrt prestrukturiranja ali nadzorovanega reševanja skupine Dexia, ki ga je treba pripraviti v okviru sklepa z dne 21. decembra 2011. Veljavnost načrta prestrukturiranja, ki je bil odobren s sklepom z dne 26. februarja 2010, ter pogojev in zavez iz zadevnega načrta je povezana s pripadnostjo družbe Dexia BIL skupini Dexia, ki je edina upravičenka dodeljenih pomoči iz navedenih sklepov. To stališče je sicer jasno v večini zavez iz načrta prestrukturiranja skupine Dexia, ki veljajo za skupino Dexia ali družbo Dexia SA in zadevajo družbo Dexia BIL le, če bi bila odvisna družba skupine in bi z družbo Dexia SA tvorila isto gospodarsko enoto. V vsakem primeru pa odprodaja družbe Dexia BIL ne vsebuje nobenega elementa državne pomoči in je izvedena po tržni ceni.

(74)

Luksemburg v svojih pripombah v zvezi s sklepom o začetku postopka potrjuje, da klavzula 3.3.5 ni bila vključena v končne pogodbe o prodaji delnic, ki so bile nadomeščene z memorandumom o soglasju, in da pomisleki v zvezi stem niso utemeljeni.

(75)

Luksemburški organi tudi potrjujejo, da se pri nepristranskem mnenju natančno upošteva obseg prodanega dela. Poleg tega mehanizem prilagajanja glede na natančno 9-odstotni delež navadnega lastniškega temeljnega kapitala v okviru sporazuma Basel III zagotavlja, da vrednost dejavnosti, ki so izključene iz transakcije (uvodna izjava 44), na kupca nima niti pozitivnega niti negativnega finančnega vpliva. Luksemburški organi se sklicujejo tudi na nepristransko mnenje, dopolnjeno [konec] maja 2012, ki kaže na enake ugotovitve. Tako se lahko cena odprodaje družbe Dexia BIL obravnava kot tržna cena, kar izključuje kakršno koli pomoč v tem smislu.

(76)

Nazadnje, luksemburški organi se strinjajo s pripombami družbe Dexia SA. (del 4 zgoraj).

(77)

Luksemburški organi ocenjujejo, da trditve iz pripombe A temeljijo na razpršenih podatkih in niso predmet celotne analize položaja. Pri tem ni treba upoštevati natančnih pogojev transakcije. V zvezi s tem se luksemburški organi sklicujejo na različne dokumente, ki so jih Komisiji predložili sami in družba Dexia SA, zlasti nepristranska mnenja tretjih oseb o ceni, ki kažejo, da je ob upoštevanju pogojev transakcije plačana cena pravična. To je razvidno iz mnenja tretjih oseb z dne 10. decembra 2011 in je bilo 30. maja 2012 potrjeno v istem okviru, in sicer […].

(78)

Poleg tega je iz dokumentacije, ki je na voljo Komisiji, jasno razvidno, da Luksemburg kupcu jamstev ni niti ponudil niti zagotovil.

(79)

Luksemburški organi torej ugotavljajo, da naj bi pripombe A temeljile na nepopolnih informacijah in vsebovale napačne trditve brez kakršnega koli dokaza, zato Komisijo prosijo, naj jih ne upošteva pri sprejemanju končne odločitve, ampak naj se opira na pojasnila luksemburških organov in družbe Dexia SA iz dopisov s Komisijo, ki vsebujejo izčrpne odgovore na zastavljena vprašanja in omogočajo zavrnitev izraženih pripomb.

(80)

Luksemburški organi ugotavljajo, da pripomba B zajema več izmenjav dopisov med zadevno tretjo osebo in vodstvom družb Dexia SA in Dexia BIL ali nadzornimi organi med letom 2005 in koncem leta 2011, kar ni neposredno povezano z odprodajo družbe Dexia BIL. To zadeva različne zahteve in pripombe glede družbe Dexia SA v zvezi z neupoštevanjem nekaterih vprašanj o dogodkih, ki so se zgodili veliko pred odprodajo družbe Dexia BIL, ki je edina, ki jo odločitev o prodaji družbe Dexia BIL zadeva. Luksemburški organi Komisijo torej pozivajo, da te dokumente izključi zaradi njihove nepomembnosti.

(81)

Luksemburški organi ugotavljajo, da je bila po mnenju družbe Dexia SA (glej točko 4 zgoraj) transakcija družbe Dexia BIL izvedena po tržni ceni in da ne vključuje nobenega elementa pomoči. Ker je ta ugotovitev skladna z ugotovitvami luksemburških organov, dodatne pripombe z njihove strani torej niso potrebne.

(82)

Luksemburški organi tako ugotavljajo, da ni bila predložena nobena pripomba tretjih oseb, ki bi lahko ogrozila razvoj, opisan v njihovem obvestilu in pripombah. Poleg tega ugotavljajo, da tretje osebe niso navedle nobene pripombe, s katero bi bilo mogoče izpodbijati trditev, da je mogoče postopek odprodaje družbe Dexia BIL v skladu s prakso odločanja Komisije šteti za odprt, pregleden in nediskriminatoren postopek, s katerim se zagotovi izvedba transakcije po tržni ceni. Luksemburški organi torej trdijo, da transakcija ne vključuje nobenega elementa pomoči.

(83)

Člen 107(1) PDEU določa, da je, razen če Pogodbi ne določata drugače, vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami.

(84)

Družba Dexia BIL je dejavna na evropski ravni in je torej jasno konkurenčna drugim akterjem na tujih trgih. Komisija zato meni, da bi morebitna pomoč pri prodaji družbe Dexia BIL vplivala na trgovino med državami članicami in bi lahko izkrivljala konkurenco.

(85)

Komisija je v sklepu z dne 26. februarja 2010 že ugotovila, da je pomoč, ki jo je skupina Dexia prejela v obliki kapitala, jamstev za financiranje, izredne likvidnostne pomoči z državnim jamstvom in podpore za oslabljena sredstva (ukrep FSA), predstavljala državno pomoč (ki so jo odobrile Belgija, Luksemburg in Francija). Zato je treba zagotoviti, da se v zvezi s prodanim delom ne ohrani upravičenost do pomoči, ki jo je pred tem prejela skupina Dexia.

(86)

V skladu s sodbo Sodišča z dne 8. maja 2003 v združenih zadevah Italijanska republika in SIM 2 proti Komisiji  (25), na podlagi katere temeljita odločbi Komisije o družbah Olympic Airlines  (26) in Alitalia  (27), se pregled gospodarske kontinuitete med nekdanjo družbo in novimi strukturami opravi na podlagi dokazil. Med ta dokazila spadajo predvsem predmet prodaje, cena prenosa, identiteta delničarjev ali lastnikov prevzemne ali prevzete družbe. To je Splošno sodišče potrdilo v sodbi z dne 28. marca 2012 v zadevi Ryanair proti Komisiji  (28), s katero je bila potrjena odločba o družbi Alitalia.

(87)

Kar zadeva predmet prodaje, je obseg prodanega dela omejen na maloprodajne dejavnosti in zasebno bančništvo, ki naj ne bi bili vzrok za težave skupine Dexia, v zvezi s katerimi je bilo treba dodeliti državno pomoč. Komisija tudi ugotavlja, da del preostanka portfelja skupine v lasti družbe Dexia BIL, povezan s težavami glede refinanciranja skupine, ki je prispevala k potrebi po državni pomoči, že odobreni s sklepom z dne 26. februarja 2010, ne spada med prodani del. V količinskem smislu predstavlja obseg prodanega dela približno 60 % bilančne vsote družbe Dexia BIL in [0–10] % bilančne vsote skupine Dexia.

(88)

Zasebni kupec Precision Capital in dejanski delničarji družbe Dexia SA med seboj niso povezani, s čimer je izpolnjen pogoj neodvisnosti zasebnega kupca od družbe Dexia SA pri sprejemanju odločitev in strategij za prodani del družbe Dexia BIL.

(89)

Poleg tega bi se z nakupom prodanega dela po tržni ceni zagotovilo, da bi kupec ustrezno plačal za pomoč, do katere bi bil lahko ta del družbe Dexia BIL upravičen kot subjekt skupine Dexia, in da cena transakcije odprodaje družbe Dexia BIL ne vključuje nobenega elementa pomoči.

(90)

Komisija je na podlagi sklepa o začetku postopka prejela dodatne informacije o oceni tržne cene.

(91)

Komisija ugotavlja, da je bilo v zvezi s prodajo družbe Dexia BIL prvo nepristransko mnenje tretje osebe o ceni predloženo 10. decembra 2011, dopolnjeno pa je bilo 30. maja 2012. Ti dve mnenji sta bili pripravljeni na podlagi treh različnih metod: (i) metode diskontiranih denarnih tokov lastnikom podjetja na podlagi tokov, ki se dodelijo delničarjem ob upoštevanju deležev, ki so določeni za navaden lastniški temeljni kapital; (ii) metode kazalnika P/B na podlagi čezmerne donosnosti glede na strošek kapitala; (iii) metode primerjave s konkurenčnimi podjetji na borzi. Prvo nepristransko mnenje tretje osebe o ceni z dne 10. decembra 2011 kaže na vrednost cene v razponu med [600–700] in [800–900] milijonov EUR. Dopolnjeno mnenje z dne 30. maja 2012 potrjuje, da se je pri pripravi mnenja natančno upošteval obseg prodanega dela, pri čemer prav tako ugotavlja, da je ustrezna cena v razponu med [600–700] in [800–900] milijoni EUR. Komisija je proučila ti dve nepristranski mnenji. Pri tem je ugotovila, da temeljita na splošno veljavnih standardnih metodah na tem področju ter da sta bili pripravljeni ob upoštevanju pogojev in točnega obsega transakcije.

(92)

Cena transakcije v višini 730 milijonov EUR je zajeta v razpon nepristranskih mnenj. Nobenega dokaza torej ni, da bi bila plačana cena višja ali nižja od tržne cene. Zato se lahko cena odprodaje družbe Dexia BIL obravnava kot tržna cena, kar izključuje vsakršen prenos pomoči, ki je bila morda med odprodajo predhodno dodeljena skupini Dexia.

(93)

Nekatere dejavnosti družbe Dexia BIL so izključene iz obsega te prodaje (uvodna izjava 44). Te dejavnosti se prenesejo na družbo Dexia SA pred zaključkom transakcije, in sicer s klavzulo o izterjavi neto prihodka iz odprodaje s strani družbe Dexia BIL. Komisija ugotavlja, da dodatne informacije, prejete po sklepu o začetku postopka, potrjujejo, da se vrednotenje dejavnosti, izključenih iz prenosa, pri določitvi tržne cene ne upošteva. Prodajna cena ob zaključku prodaje temelji na natančno 9-odstotnem deležu navadnega lastniškega temeljnega kapitala v okviru sporazuma Basel III. Klavzula v primeru razlik med to stopnjo in stopnjo kapitala ob zaključku prodaje določa, da kupci ali prodajalec zagotovijo vračilo razlike in/ali da se odprodajna cena prilagodi. Vrednotenje deležev ali sredstev, izključenih iz transakcije, se pri določitvi tržne cene torej ne upošteva. Ta klavzula v zvezi s prilagodljivostjo se je upoštevala tudi pri pripravi nepristranskih mnenj.

(94)

Komisija je v sklepu o začetku postopka ugotovila, da je država Luksemburg vključena v odprodajo družbe Dexia BIL kot kupec 10-odstotnega deleža, in sicer pod enakimi pogoji kot družba Precision Capital. Iz tega je torej razvidno, da vključenost Luksemburga pomeni državna sredstva. Vendar glede na to, da je Luksemburg vključen pod enakimi pogoji kot družba Precision Capital, Komisija ocenjuje, da Luksemburg načeloma deluje kot zasebni vlagatelj, kar izključuje pomoč v zvezi z 10-odstotnim deležem Luksemburga.

(95)

Komisija je v sklepu o začetku postopka prav tako ugotovila, da družba Precision Capital in država Luksemburg predvidevata črtanje klavzule 3.3.5. Komisija je ugotovila, da se je družba Dexia SA na podlagi te klavzule zavezala, da bo naknadno pridobila jamstva države v korist kupca družbe Dexia BIL. Pri uveljavljanju te klavzule bi bilo morda treba zagotoviti državna sredstva v obliki jamstev. Poleg tega bi sama prisotnost te klavzule pomenila dodelitev ugodnosti kupcu družbe Dexia BIL. Komisija je na podlagi sklepa o začetku postopka prejela dodatne informacije, ki potrjujejo, da klavzula 3.3.5 ni bila vključena v končne pogodbe o prodaji delnic, ki so bile nadomeščene z memorandumom o soglasju. Komisija torej ugotavlja, da ob upoštevanju opustitve te klavzule, ki ni bila izvedena, elementi pomoči v zvezi s tem ne obstajajo.

(96)

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija ugotavlja, da ukrep prodaje družbe Dexia BIL ne pomeni pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. Zlasti ne pomeni nove pomoči niti za družbo Dexia SA niti za družbo Dexia BIL –