4.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/1

(1)

Svet je po preiskavi (v nadaljnjem besedilu: prvotna preiskava) z Uredbo (ES) št. 954/2006 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Hrvaške, Rusije in Ukrajine. Ti ukrepi so bili v obliki protidampinške dajatve ad valorem v razponu med 12,3 % in 25,7 % uvedeni na uvoz posamično navedenih proizvajalcev izvoznikov v Ukrajini, na uvoz vseh drugih družb v Ukrajini pa je bila uvedena stopnja preostale dajatve v višini 25,7 %. Dokončna protidampinška dajatev, uvedena za izvoznika, ki sta predmet sedanje preiskave v zvezi s pregledom, CJSC Nikopolsky Seamless Tubes Plant Niko Tube in OJSC Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant, sedaj imenovana LLC Interpipe Niko Tube in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (v nadaljnjem besedilu: vložnik ali Interpipe) je bila 25,1 %.

(2)

Na podlagi vloge Interpipe za razveljavitev Uredbe (ES) št. 954/2006 je Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti 10. marca 2009 razveljavilo člen 1 navedene uredbe, v kolikor je protidampinška dajatev, določena za Interpipe, večja od dajatve, ki bi se morala uporabiti, če izvozna cena ne bi bila prilagojena za provizijo, ko je prodaja potekala prek povezanega trgovca, Sepco SA (3). Sodišče Evropske unije je 16. februarja 2012 potrdilo sodbo Sodišča prve stopnje (4).

(3)

Po teh sodbah je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 540/2012 (5) spremenil Uredbo (ES) št. 954/2006, da bi popravil protidampinško dajatev, uvedeno za Interpipe, v kolikor je bila ta napačno določena. Zato je protidampinška dajatev, ki trenutno velja za Interpipe 17,7 %.

(4)

Svet je po pregledu zaradi izteka ukrepa z Izvedbeno uredbo (EU) št. 585/2012 (6) ohranil ukrepe, uvedene z Uredbo (ES) št. 954/2006 na uvoz brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Rusije in Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: preiskava v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa).

(5)

Zato so trenutno veljavni ukrepi tisti, ki jih določa Izvedbena uredba (EU) št. 585/2012, tj. med 24,1 % in 35,8 % za uvoz iz Rusije in med 12,3 % in 25,7 % za uvoz iz Ukrajine, za Interpipe velja protidampinška dajatev 17,7 %.

(6)

Komisija je 29. julija 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o začetku) (7), napovedala začetek delnega vmesnega pregleda, v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe, protidampinških ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz nekaterih brezšivnih cevi iz železa ali jekla s poreklom iz Ukrajine.

(7)

Pregled, ki je po obsegu omejen na preučitev dampinga, se je začel po utemeljenem zahtevku, ki ga vložil Interpipe. V zahtevku je Interpipe predložil dokaze prima facie, da za izravnavo škodljivega dampinga nadaljevanje ukrepov na sedanji ravni ni več potrebno.

(8)

Preiskava stopnje dampinga je zajela obdobje od 1. aprila 2010 do 31. marca 2011 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave v zvezi s pregledom ali OPP).

(9)

Komisija je vložnika, organe države izvoznice in industrijo Unije uradno obvestila o začetku delnega vmesnega pregleda. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(10)

Za pridobitev informacij, ki so potrebne za njeno preiskavo, je Komisija vložniku poslala vprašalnik, ki se je odzval v danem roku.

(11)

Komisija si je priskrbela in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev stopnje dampinga. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih vložnika in z njim povezanih trgovinskih družbah LLC Interpipe Ukraine in Interpipe Europe SA.

(12)

Zadevni izdelek je enak, kot ga opredeljuje Izvedbena uredba (EU) št. 585/2012, na podlagi katere so bili uvedeni trenutno veljavni ukrepi, in sicer brezšivne cevi iz železa ali jekla s krožnim prečnim prerezom z zunanjim premerom do vključno 406,4 mm in z ekvivalentom ogljika (CEV) do vključno 0,86 v skladu s formulo in kemično analizo Mednarodnega inštituta za varilstvo (IIW) (8), ki se trenutno uvrščajo pod oznake KN ex 7304 11 00, ex 7304 19 10, ex 7304 19 30, ex 7304 22 00, ex 7304 23 00, ex 7304 24 00, ex 7304 29 10, ex 7304 29 30, ex 7304 31 80, ex 7304 39 58, ex 7304 39 92, ex 7304 39 93, ex 7304 51 89, ex 7304 59 92 in ex 7304 59 93, s poreklom iz Ukrajine (v nadaljnjem besedilu: zadevni izdelek).

(13)

Sedanja preiskava je potrdila, da imajo, kot je bilo ugotovljeno v prvotni preiskavi in preiskavi v zvezi s pregledom zaradi izteka ukrepa, izdelek, ki ga proizvajajo v Ukrajini in se izvaža v Unijo, izdelek, ki se proizvaja in prodaja na notranjem trgu Ukrajine, ter izdelek, ki ga v Uniji proizvajajo in prodajajo proizvajalci Unije, enake osnovne fizikalne in tehnične lastnosti ter končne uporabe. Zato se ti izdelki v smislu člena 1(4) osnovne uredbe štejejo za podobne izdelke.

(14)

Interpipe ima v celoti v lasti in pod nadzorom dva proizvajalca izvoznika, LLC Interpipe Niko Tube (Niko Tube) in OJSC Interpipe Nizhnedneprovsky Tube Rolling Plant (Interpipe NTRP). V skladu z običajno prakso institucij Unije je bila izračunana ena skupna stopnja dampinga za oba proizvajalca izvoznika. Znesek dampinga je bil najprej izračunan za vsakega posameznega proizvajalca izvoznika, nato je bila za obe družbi določena enotna tehtana povprečna stopnja dampinga.

(15)

Vendar je bila ta metodologija drugačna od metodologije, ki se je uporabila v prvotni preiskavi, pri kateri je bila skupna stopnja dampinga izračunana z združitvijo vseh podatkov, ki se nanašajo na proizvodnjo, dobičkonosnost in prodajo obeh subjektov proizvajalcev v Uniji. Spremenjene okoliščine, ki upravičujejo to spremembo metodologije, so pogojene z izrazito spremembo podjetniške strukture skupine, ki omogoča opredelitev ustrezne proizvodnje družbe glede na prodajo in proizvodnjo, kar v prvotni preiskavi ni bilo možno.

(16)

Poleg tega so bili v prvotni preiskavi v skladu s členom 2(5) osnovne uredbe za Interpipe prilagojeni energetski stroški, da bi ustrezno odražali stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo električne energije in plina v Ukrajini. Ta prilagoditev se je štela za potrebno zaradi dejstva, da so bile tedanje ukrajinske cene plina in električne energije znatno nižje kot povprečne cene v Uniji in niso odražale mednarodnih tržnih cen. Prilagoditev je temeljila na povprečju cen, ugotovljenih v Romuniji, ki je bila takrat del preiskave.

(17)

Vendar se v nasprotju s prvotno preiskavo ocenjuje, da prilagoditev za energetske stroške za namen sedanjega vmesnega pregleda ni potrebna. Preiskava je pokazala, da so se povprečne cene ukrajinske energije od prvotne preiskave naprej stalno višale, in sicer z veliko večjo stopnjo od povprečnih cen v Evropski uniji, s čimer so postopoma zapolnile vrzeli med njimi. Znatna razlika v ceni stroškov za energijo, ki je bila ugotovljena v prvotni preiskavi in je utemeljevala prilagoditev, zato zdaj ni prisotna.

(18)

Zato ni ustrezno, da se v tem vmesnem pregledu izvede prilagoditev za energetske stroške.

(19)

V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je najprej za vsakega proizvajalca izvoznika preučilo, ali je bil celoten obseg domače prodaje podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativen v primerjavi s celotnim obsegom izvozne prodaje v Unijo, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal vsaj 5 % celotnega obsega izvozne prodaje zadevnega izdelka v Unijo. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da je bila domača prodaja reprezentativna za oba proizvajalca izvoznika.

(20)

Nadalje je bilo preučeno, ali je bila vsaka vrsta izdelka podobnega izdelka, ki sta jo proizvajalca izvoznika prodala na svojem notranjem trgu, dovolj reprezentativna za namene člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja posamezne vrste izdelka se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg te vrste izdelka, ki ga je vložnik na domačem trgu prodal neodvisnim strankam v OPP, pomenil vsaj 5 % celotnega obsega prodaje primerljive vrste izdelka, izvoženega v Unijo.

(21)

V skladu s členom 2(4) osnovne uredbe je bilo nato preučeno, ali se za domačo prodajo vsake posamezne vrste izdelka, ki je bila prodana v reprezentativnih količinah, lahko šteje, da se je izvajala v običajnem poteku trgovanja. To je bilo izvedeno tako, da se je pri vsaki izvoženi vrsti izdelka določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam na domačem trgu v OPP.

(22)

Za tiste vrste izdelkov, pri katerih je bilo več kot 80 % obsega prodaje vrste izdelka na domačem trgu prodanih po ceni, višji od stroškov, in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka ali višja od stroškov proizvodnje na enoto, je bila normalna vrednost po vrsti izdelka izračunana kot tehtano povprečje dejanskih domačih cen celotne prodaje zadevne vrste, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(23)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje vrste izdelka pomenil 80 % ali manj celotnega obsega prodaje navedene vrste ali pri katerih je bila tehtana povprečna cena nižja od stroškov proizvodnje na enoto, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtana povprečna cena zgolj dobičkonosne domače prodaje te vrste v OPP.

(24)

Normalna vrednost za nereprezentativne vrste (tj. tiste, pri katerih je domača prodaja pomenila manj kot 5 % izvozne prodaje v Unijo ali se sploh niso prodajale na domačem trgu) je bila izračunana na podlagi proizvodnih stroškov za posamezno vrsto izdelka, h katerim se prišteje znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške ter za dobiček. V primeru obstoječe domače prodaje je bil za zadevne vrste izdelkov uporabljen dobiček iz transakcij v okviru običajnega poteka trgovine na domačem trgu za vrsto izdelka. Če domače prodaje ni bilo, se je uporabil povprečen dobiček. Ta sprememba metodologije je bila posledica dejstva, da je Odbor STO po prvotni preiskavi predložil, Organ STO za poravnavo sporov pa sprejel poročilo v zadevi Evropske skupnosti – protidampinški ukrep na gojenega lososa z Norveške  (9), ki določa, da dejanske stopnje dobička, določene za transakcije v običajnem poteku trgovine z zadevnimi vrstami izdelka, za katere je treba konstruirati normalno vrednost, ni mogoče zanemariti.

(25)

Po razkritju končnih sklepov sta dva proizvajalca izvoznika trdila, da stroški mirovanja ne bi smeli biti vključeni v njihove skupne proizvodne stroške zadevnega izdelka v OPP, saj je to kršitev člena 2(5) osnovne uredbe in v nasprotju z računovodskimi načeli iz mednarodnih računovodskih standardov (MRS), zlasti MRS 2. V zvezi s členom 2(5) osnovne uredbe bi bilo treba opozoriti, da je treba v skladu z navedenim členom stroške, povezane s proizvodnjo zadevnega proizvoda, prilagoditi, kadar se šteje, da ti stroški niso ustrezno izraženi v evidencah zadevne stranke. Čeprav družba ni obratovala v svoji polni zmogljivosti, je še vedno imela stroške. Dejansko so bili takšni stroški knjiženi kot stroški v izkazu poslovnega izida obeh družb izvoznic in bi se jih dalo neposredno povezati s podobnim izdelkom. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da sklic na MRS 2 ni relevanten, saj je namen MRS 2 predpisati računovodsko rešitev glede zalog in ne določa, kaj bi bilo treba šteti za stroške proizvodnje. Zato je bil ta zahtevek zavrnjen.

(26)

Ista proizvajalca izvoznika sta trdila tudi, da bi bilo treba nekatere finančne stroške, ki izhajajo iz posojil, ki so bili vključeni med prodajne, splošne in administrativne stroške, izključiti. Trdila sta, da so bila ta posojila odziv na potrebe po likvidnosti in namenjena kratkoročnemu financiranju družbe in niso bila povezana s proizvodnjo zadevnega izdelka. Med preveritvenim obiskom je bilo dejansko ugotovljeno, da so bili stroški obresti v glavnem povezani s financiranjem obratnega kapitala. Zato so bili stroški obresti pripisani vsem izdelkom. Proizvajalca izvoznika nista mogla dokazati, da so bili stroški obresti posebej povzročeni zaradi namenov, ki niso financiranje obratnega kapitala. Nobeden od proizvajalcev izvoznikov ni mogel zagotoviti kakršnih koli nadaljnjih dokazov v utemeljitev svoje trditve, zato je bila ta trditev zavrnjena.

(27)

Ves izvoz zadevnega izdelka obeh proizvajalcev izvoznikov v Unijo je potekal prek povezane trgovske družbe v Švici neposredno neodvisnim strankam v Uniji. Zato je bila izvozna cena določena na podlagi izvoznih cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo, v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe.

(28)

Opozoriti je treba, da je bila v prvotni preiskavi v primerih, ko je prodaja potekala prek povezanih trgovcev, opravljena prilagoditev izvozne cene v skladu s členom 2(10)(i) osnovne uredbe. Vendar v skladu s sodbo Sodišča iz uvodne izjave 2, v kateri je bilo odločeno, da prilagoditev ni bila utemeljena, takšna prilagoditev v tem vmesnem pregledu ni bila opravljena.

(29)

Normalna vrednost in izvozna cena obeh proizvajalcev izvoznikov sta bili primerjani na podlagi franko tovarna. Z namenom zagotovitve poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Na tej podlagi so bile opravljene prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, rabati in popusti, provizijami in stroški kreditov.

(30)

V skladu s členom 2(11) in (12) osnovne uredbe se je ločeno za vsakega od obeh proizvajalcev izvoznikov tehtana povprečna normalna vrednost primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Kot je navedeno v uvodni izjavi (14), je ena skupna stopnja dampinga, določena za Interpipe, izračunana z enotno tehtano povprečno stopnjo dampinga za oba proizvajalca izvoznika znotraj Interpipe.

(31)

Na podlagi tega je stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Unije brez plačane dajatve, 13,8 %.

(32)

V zahtevku za delni vmesni pregled je vložnik trdil, da so spremembe v podjetniški strukturi in organizaciji proizvodnje ter prestrukturiranju organizacije prodaje na domačem trgu in na izvoznih trgih vplivale na strukturo stroškov in zato obstoječa stopnja protidampinške dajatve za izravnavo škodljivega dampinga ni več potrebna.

(33)

V skladu s tem se je raziskalo, ali se sprememba okoliščin, ki je privedla do začetka vmesnega pregleda, in njene posledice lahko razumno obravnava, kot da je trajne narave.

(34)

Preiskava je pokazala, da so glavni dejavniki, ki so pripeljali do nižje stopnje dampinga, ugotovljene v preiskavi v zvezi s pregledom, spremembe v podjetniški organizaciji, ki vključujejo združitev dveh proizvodnih družb in prestrukturiranje organizacije prodaje, ki je bila poenostavljena. Te spremembe, ki so vplivale na strukturo stroškov vložnika za proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka, so strukturne narave in zato ni verjetno, da bi se v bližnji prihodnosti spremenile. Poleg tega tudi ni bilo indicev o znatni nestanovitnosti cen vložnika.

(35)

Zato se je sklenilo, da so spremembe trajne narave in da uporaba obstoječih ukrepov na sedanji ravni ni več potrebna –

4.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/5

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1136/2006 (2) („prvotna uredba“) je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev v višini 27,1 % in 47,4 % za uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(2)

Komisija je po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (3) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov 26. aprila 2011 prejela zahtevek za začetek pregleda zaradi izteka teh ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevek je vložilo združenje LAMMA (združenje proizvajalcev vzvodnih mehanizmov) v imenu treh proizvajalcev Unije („vložnik“), ki predstavljajo glavni delež, v tem primeru več kot 50 % proizvodnje vzvodnih mehanizmov v Uniji.

(3)

Zahtevek je vseboval dovolj dokazov, da bi iztek ukrepov, uvedenih na uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK, verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in škode industriji Unije.

(4)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je zato 23. julija 2011 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (4) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(5)

Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. julija 2010 do 30. junija 2011 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2008 do konca obdobja preiskave v zvezi s pregledom („obravnavano obdobje“).

(6)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike v zadevni državi, nepovezane uvoznike, uporabnike v Uniji, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevne države.

(7)

Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku. Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(8)

Zaradi očitnega velikega števila proizvajalcev izvoznikov iz LRK, nepovezanih uvoznikov in proizvajalcev Unije je bilo v obvestilu o začetku predvideno vzorčenje v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

(9)

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, so bili proizvajalci izvozniki iz LRK in nepovezani uvozniki pozvani, da se v 15 dneh od začetka pregleda javijo Komisiji in ji predložijo informacije, zahtevane v obvestilu o začetku. Ker se Komisiji ni javil noben proizvajalec izvoznik iz LRK in tudi ni predložil zahtevanih informacij iz obvestila o začetku in ker se je javil samo en nepovezani uvoznik, ki pa Komisiji ni predložil informacij, zahtevanih v obvestilu o začetku, se je štelo, da vzorčenje v nobenem primeru ni potrebno.

(10)

Komisija je v obvestilu o začetku najavila, da je začasno izbrala vzorec proizvajalcev Unije. Ta vzorec je zajemal dve podjetji od šestih proizvajalcev Unije, znanih pred začetkom preiskave, ki sta bili izbrani na podlagi obsega prodaje in proizvodnje zadevnega izdelka v letu 2010 ter geografske lokacije v Uniji. Vzorec je predstavljal več kot 50 % vse ocenjene proizvodnje Unije in prodaje v OPP. Zainteresirane strani so bile pozvane, da pregledajo dokumentacijo in v 15 dneh od datuma objave obvestila o začetku predložijo pripombe o ustreznosti te izbire. Nobena zainteresirana stran ni nasprotovala predlaganemu vzorcu.

(11)

Komisija je poslala vprašalnike dvema vzorčenima proizvajalcema Unije, uvozniku, ki se ji je javil, in vsem uporabnikom, za katere je bilo znano, da jih to zadeva.

(12)

Izpolnjene vprašalnike sta poslala oba vzorčena proizvajalca Unije in dva uporabnika. Nepovezani uvoznik iz uvodne izjave 9, ki se je javil Komisiji, ni niti odgovoril na vprašanja o vzorčenju niti ni izpolnil vprašalnika.

(13)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih zainteresiranih strani:

(14)

Izdelek, ki ga zadeva ta pregled, je enak izdelku iz prvotne uredbe, in sicer so to vzvodni mehanizmi, ki se običajno uporabljajo za arhiviranje listov in drugih dokumentov v fasciklih ter mapah z nepovezanimi listi, ki so trenutno uvrščeni pod oznako KN ex 8305 10 00 (oznaka TARIC 8305100050) („zadevni izdelek“), s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Ti vzvodni mehanizmi so sestavljeni iz (običajno dveh) čvrstih upognjenih kovinskih delov, ki sta pritrjena na hrbtišče in imata najmanj eno vzvodno ročico, ki omogoča vstavljanje in odlaganje listov in drugih dokumentov. Obročni mehanizmi za vezavo, uvrščeni pod isto oznako KN, za namen te preiskave niso vključeni v zadevni izdelek.

(15)

V sedanji preiskavi v zvezi s pregledom je bilo tako kot v prvotni preiskavi potrjeno, da imata zadevni izdelek in izdelek, ki ga v Uniji proizvajajo proizvajalci Unije, enake osnovne tehnične in fizikalne lastnosti ter enake uporabe. Zato se ta izdelka štejeta za podobna izdelka v skladu s členom 1(4) osnovne uredbe.

(16)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost, da bi iztek veljavnih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga.

(17)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 9, noben od znanih kitajskih proizvajalcev izvoznikov, s katerimi je Komisija stopila v stik ob začetku postopka, ni sodeloval v preiskavi. Kitajski organi so bili o tem obveščeni, kot tudi o možni uporabi člena 18(1) osnovne uredbe, dana pa jim je bila tudi možnost, da predložijo svoje pripombe. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(18)

Iz tega razloga in v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe so ugotovitve v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja ali ponovitve dampinga, navedene v nadaljevanju, morale temeljiti na razpoložljivih dejstvih, zlasti na javno dostopnih informacijah, kot so uradne spletne strani podjetij in spletni iskalniki za iskanje izdelkov, informacije iz zahtevka za pregled in informacije, pridobljene od sodelujočih strank med preiskavo v zvezi s pregledom (tj. vložnikov in vzorčenih proizvajalcev Unije).

(19)

Za določitev normalne vrednosti se je obvestilo o začetku sklicevalo na uporabo primerljive države.

(20)

V zvezi z izvozno ceno zaradi pomanjkanja sodelovanja obeh proizvajalcev izvoznikov iz LRK in nepovezanih uvoznikov v Uniji Komisija ni mogla določiti izvoznih količin ali cen na podlagi transakcij. Komisija je v zvezi s tem proučila druge načine določanja izvozne cene.

(21)

Prvič, proučila je, ali bi lahko kot drug način za določitev izvoznih cen uporabila podatke Eurostata, z navzkrižnim preverjanjem drugih razpoložljivih podatkov. To je obveljalo za neprimerno, ker je eden od virov obsegal tudi uvoz drugih izdelkov in ne le zadevnega izdelka, drugi viri pa niso omogočali primerjave izvoznih cen s cenami industrije Unije za vsak posamezni tip.

(22)

Drugič, Komisija je proučila uporabo izvoznih cen, vsebovanih v zahtevku za pregled. Treba je opozoriti, da je bila ta metodologija uporabljena v prvotni preiskavi in da omogoča primerjavo za vsak posamezni tip. Vendar so se računi, ki jih je vseboval zahtevek za pregled, nanašali na izvozne cene v druge tretje države.

(23)

Zato na podlagi izvoznih cen za Unijo ni bilo mogoče izračunati dampinga in ni bilo mogoče sprejeti pozitivne ugotovitve v zvezi z obstojem dampinga. Preiskava je bila zato osredotočena na verjetnost ponovitve dampinga.

(24)

V preiskavi verjetnosti ponovitve dampinga so bili analizirani naslednji dejavniki: razmerje med normalno vrednostjo in izvoznimi cenami za tretje države; proizvodna zmogljivost, proizvodnja in prosta zmogljivost v LRK; ter privlačnost trga Unije v zvezi z uvozom iz LRK.

(25)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bila normalna vrednost primerjana z izvoznimi cenami iz LRK v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(26)

Glede na to, da je gospodarstvo LRK v tranziciji, je bilo treba v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe določiti normalno vrednost na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom („primerljiva država“) ali cene, ki velja pri izvozu iz primerljive države v druge države, vključno z Unijo, kadar to ni mogoče, pa na kateri koli drugi razumni podlagi, vključno s ceno, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje v Uniji za podobni izdelek in je po potrebi ustrezno prilagojena, da vključuje razumno stopnjo dobička.

(27)

Zahtevek za pregled, ki ga je vložila industrija Unije, je navajal več proizvajalcev v državah s tržnim gospodarstvom, ki niso iz Unije (tj. v Indiji, Iranu in na Tajskem). Po začetku postopka je Komisija ustrezno vzpostavila stik s temi proizvajalci, pa tudi z drugimi možnimi proizvajalci v teh državah, ki jih je uspela opredeliti s pomočjo javno dostopnih virov.

(28)

V obvestilu o začetku je bilo navedeno, da v primeru, da proizvajalci iz držav s tržnim gospodarstvom, ki niso države Unije, ne sodelujejo, Komisija predvidi uporabo cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji, kot podlago za določitev normalne vrednosti. Cene, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji, so bile uporabljene kot podlaga za določitev normalne vrednosti že v prvotni preiskavi.

(29)

Nobena zainteresirana stran ni predložila pripomb v zvezi z ustreznostjo zgoraj navedene podlage za določitev normalne vrednosti.

(30)

Nobeden od proizvajalcev v državah s tržnim gospodarstvom, ki niso članice Unije, s katerimi je Komisija vzpostavila stik, se ni odločil za sodelovanje v sedanjem pregledu.

(31)

Glede na zgoraj navedeno Komisija ni imela druge možnosti kot uporabiti cene, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji, kot podlago za določitev normalne vrednosti.

(32)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe in kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 26 do 31, je bila normalna vrednost določena na podlagi cen, ki so se dejansko plačevale ali se plačujejo v Uniji za podoben izdelek, za katerega je bilo ugotovljeno, da se prodaja v okviru običajnega poteka trgovine.

(33)

Posledično je bila normalna vrednost določena kot tehtana povprečna domača prodajna cena za nepovezane stranke vzorčenih proizvajalcev Unije.

(34)

Najprej je bilo ugotovljeno, ali je bila domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam vzorčenih proizvajalcev Unije reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali je celoten obseg take prodaje predstavljal najmanj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo. Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov iz LRK je bilo treba informacije v zvezi s celotnim obsegom prodaje zadevnega izdelka, izvoženega v Unijo, določiti v skladu s podatki, ki so bili na voljo. Kot je navedeno v uvodni izjavi 21, so podatki Eurostata in drugi statistični podatki veljali za neprimerne za ugotovitev nadaljevanja dampinga, vendar se lahko uporabijo za navedbo ravni uvoza (potrebno za celoten obseg izvoza iz LRK) v Unijo. Na tej podlagi se je domača prodaja vzorčenih proizvajalcev Unije štela za na splošno dovolj reprezentativno v OPP. Zaradi pomanjkanja sodelovanja izvoznikov iz LRK ni bilo mogoče analizirati reprezentativnosti za vsak posamezni tip.

(35)

Komisija je nato proučila, ali se domača prodaja vsakega vzorčenega proizvajalca Unije lahko šteje kot prodaja v običajnem poteku trgovine, tj., ali so bile za vsakega vzorčenega proizvajalca Unije povprečne prodajne cene enake ali višje od povprečnih stroškov proizvodnje in torej dobičkonosne.

(36)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je prodaja proizvajalcev Unije v povprečju dobičkonosna, normalna vrednost pa je bila posledično določena na podlagi tehtane povprečne prodajne cene vzorčenih proizvajalcev Unije.

(37)

Zaradi nesodelovanja proizvajalcev izvoznikov so se za najprimernejšo podlago izkazale informacije o izvoznih cenah iz LRK v tretje države, vsebovane v zahtevku za pregled.

(38)

Narejena je bila primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno na podlagi franko tovarna. Ta primerjava je pokazala, da so bile izvozne cene za tretje države v zahtevku za pregled bistveno nižje od normalne vrednosti (več kot 30 %). To kaže na to, da bodo cene za Unijo v primeru razveljavitve ukrepov zelo verjetno dampinške.

(39)

Ker proizvajalci izvozniki niso sodelovali, naslednji zaključki temeljijo predvsem na informacijah iz zahtevka za pregled, ki so bile, kadar je bilo to mogoče, navzkrižno preverjene z javno razpoložljivimi informacijami.

(40)

Na podlagi tega je bilo ugotovljeno, da je zmogljivost proizvodnje vzvodnih mehanizmov LRK ocenjena na najmanj 600 do 700 milijonov kosov, kar temelji na informacijah, ki jih je zagotovila industrija Unije.

(41)

Poleg tega informacije, pridobljene med preiskavo, kažejo, da je mogoče v primeru povečanega povpraševanja proizvodno zmogljivost v LRK za vzvodne mehanizme zlahka povečati, med drugim z zaposlitvijo dodatne delovne sile in omejenimi naložbami v opremo.

(42)

Nobena zainteresirana stran ni predložila drugih pripomb in/ali informacij v zvezi s proizvodno zmogljivostjo v LRK.

(43)

Na tej podlagi je proizvodna zmogljivost v LRK za okoli 170–350 % večja od porabe Unije in znatno večja od proizvodnje Unije.

(44)

Ker proizvajalci izvozniki niso sodelovali, informacije v zvezi z dejansko proizvodnjo in prostimi zmogljivostmi temeljijo predvsem na informacijah iz zahtevka za pregled, ki so bile, kadar je bilo to mogoče, navzkrižno preverjene z javno razpoložljivimi informacijami.

(45)

V zahtevku za pregled je bila proizvodnja vzvodnih mehanizmov ocenjena na 200–400 milijonov kosov, proste zmogljivosti pa na 200–500 milijonov kosov. Te proste zmogljivosti približno ustrezajo potrošnji Unije.

(46)

Po navzkrižnem preverjanju z javno dostopnimi viri, kadar je bilo to mogoče, je bilo ugotovljeno, da so predložene ocene smiselne.

(47)

V zvezi s prostimi zmogljivostmi, kot je navedeno v uvodni izjavi 41, informacije, pridobljene med preiskavo, kažejo, da je mogoče v primeru povečanega povpraševanja proizvodno zmogljivost v LRK za vzvodne mehanizme zlahka povečati, med drugim z zaposlitvijo dodatne delovne sile in z omejenimi naložbami v opremo.

(48)

Na podlagi zgoraj navedenega je mogoče razumno sklepati, da so v LRK precejšnje proste zmogljivosti. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 49 do 55, obstaja velika verjetnost, da bi bile te proste zmogljivosti v primeru razveljavitve ukrepov usmerjene na trg Unije.

(49)

Informacije, zbrane med sedanjim pregledom, kažejo, da bi bil trg Unije v primeru razveljavitve ukrepov privlačen trg za uvoz vzvodnih mehanizmov iz LRK. Treba je opozoriti, da je bila pred uvedbo veljavnih ukrepov potrošnja v Uniji precejšnja in je dosegala skoraj 400 milijonov kosov. Hkrati je uvoz iz LRK znašal več kot 200 milijonov kosov, kar je pomenilo več kot polovico celotne potrošnje Unije.

(50)

Preiskava je pokazala, da je povpraševanje po vzvodnih mehanizmih v Uniji ostalo veliko. Potrošnja Unije se je v obravnavanem obdobju le nekoliko zmanjšala, kot je navedeno v uvodnih izjavah 63 do 64 in 98, trg Unije pa ostaja največji trg za vzvodne mehanizme na svetu, saj predstavlja več kot 50 % svetovnega trga.

(51)

Poleg tega obstaja za vzvodne mehanizme le še nekaj trgov, ki pa verjetno ne bi zadostovali za presežne kitajske zmogljivosti.

(52)

Kot je ugotovljeno v uvodni izjavi 38, primerjava izvoznih cen uvoza iz LRK v tretje države s cenami na trgu Unije kaže, da bi bil trg Unije v primeru razveljavitve ukrepov privlačen za takšen uvoz po nizkih cenah. To je tudi posledica dejstva, da so prevladujoče cene na trgu Unije na splošno višje kot na drugih izvoznih trgih.

(53)

Ob upoštevanju zgornjih premislekov bi bilo v primeru razveljavitve ukrepov zelo verjetno, da bi bil uvoz iz LRK usmerjen na trg Unije.

(54)

Javno razpoložljive informacije v zvezi s proizvajalci v LRK kažejo, da ta podjetja svoje izdelke večinoma oziroma izključno izvažajo.

(55)

Nenazadnje bi bilo treba upoštevati, da je bilo od uvedbe dokončnih ukrepov ugotovljenih več primerov napačne razvrstitve uvoza vzvodnih mehanizmov, pri čemer so bile velike količine ločenih vzvodnih mehanizmov in platnic prijavljene kot popolni vzvodni mehanizmi za fascikle. Zaradi tega za ta uvoz niso bile plačane dajatve. Zaradi te napačne razvrstitve je odbor za carinski zakonik (novembra 2010) v izjavi pojasnil, da je treba vzvodne mehanizme, uvožene v takšnih okoliščinah, prijaviti ločeno. Prezgodaj je še, da bi lahko ugotovili, ali je ta izjava imela zahtevani učinek, in Komisija namerava te razmere pozorno spremljati. Vendar praksa predstavlja dodaten dokaz, da je trg Unije kljub ukrepom še vedno privlačen za proizvajalce izvoznike iz LRK.

(56)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 38, primerjava izvoznih cen za druge tretje države, ki jih vsebuje zahtevek za pregled, s ceno na trgu Unije kaže na veliko verjetnost ponovitve dampinga.

(57)

Ob upoštevanju precejšnje razpoložljive proizvodne zmogljivosti v LRK, zmožnosti kitajskih proizvajalcev, da hitro povečajo obseg proizvodnje in izdelke usmerijo v izvoz, verjetnih nizkih cen takšnega izvoza in privlačnosti trga Unije za tak izvoz je mogoče razumno domnevati, da bi razveljavitev ukrepov povzročila povečanje izvoza vzvodnih mehanizmov iz LRK v Unijo po dampinških stopnjah.

(58)

V OPP je vzvodne mehanizme v Uniji proizvajalo šest znanih proizvajalcev, od katerih so bili trije vložniki v obravnavanem primeru. V času te preiskave se ni javilo nobeno drugo podjetje v vlogi proizvajalca Unije. Zato se šteje, da teh šest proizvajalcev predstavlja industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe („industrija Unije“).

(59)

Za analizo škode so bili podatki pridobljeni iz statističnih podatkov Eurostata in drugih statističnih virov, ki so na voljo Komisiji, iz zahtevka za pregled, odgovorov na vprašalnik in informacij, zbranih med preveritvenimi obiski.

(60)

Makroekonomski kazalniki, in sicer proizvodnja, proizvodna zmogljivost, izkoriščenost zmogljivosti, prodaja v Uniji in na trgih tretjih držav, tržni delež, rast, zaposlovanje in produktivnost, višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga, temeljijo na podatkih, ki jih je predložila industrija Unije. V tem okviru so bili odgovori na vprašalnik, pridobljeni od dveh vzorčenih proizvajalcev Unije, dopolnjeni s podatki, ki so jih predložili drugi proizvajalci Unije.

(61)

Mikroekonomski kazalniki, in sicer zaloge, plače, prodajne cene, donosnost, naložbe, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala, se nanašajo na podatke, ki sta jih posredovala dva vzorčena proizvajalca Unije. Ker vzorčena podjetja predstavljajo več kot 50 % celotne ocenjene proizvodnje Unije in prodaje, se je štelo, da za namene tega pregleda vzorčeni proizvajalci Unije predstavljajo industrijo Unije. Podatke, ki se nanašajo na dve vzorčeni podjetji, je mogoče predstaviti samo v obliki indeksov, da se ohrani zaupnost poslovno občutljivih podatkov v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(62)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in nepovezanih uvoznikov razvoj uvozne cene in nelojalnega nižanja prodajnih cen temelji na drugih virih, kot so zahtevek za pregled, podatki Eurostata in drugi zaupni statistični podatki, ki so na voljo Komisiji, pa tudi na informacijah, zbranih med preveritvenimi obiski. Podatki o uvozu so temeljili na zahtevku za pregled, ki je temeljil na podatkih Eurostata. Glede na to, da so ti podatki obsegali tudi uvoz drugih izdelkov in ne le zadevnega izdelka, so bili navzkrižno preverjeni in ustrezno prilagojeni drugim zaupnim statističnim virom, ki so bili na voljo Komisiji. Zato so nekatere spodaj navedene vrednosti indeksirane ali pa so navedene v razponu, da se zaščiti zaupnost statističnih podatkov.

(63)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije in uvoza. Ugotovljeno je bilo, da je bila potrošnja v OPP v razponu med 200 in 350 milijoni kosov.

(64)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja vzvodnih mehanizmov v Uniji zmanjšala za 12 %. To je delno mogoče pripisati gospodarski krizi in tudi spreminjajočim se vzorcem potrošnje (npr. spodbujanje zelene pisarne in elektronskega vlaganja, splošno zmanjšanje števila administrativnih delovnih mest).

Preglednica 1

Potrošnja

(65)

Kot je opisano v preglednici 2, se je tržni delež v obravnavanem obdobju zmanjšal za 54 %.

(66)

Od uvedbe protidampinških dajatev leta 2006 se je uvoz iz Kitajske znatno zmanjšal, in sicer z 51-odstotnega tržnega deleža v OP prvotne preiskave na 7- do 15-odstotni delež v OPP. Obseg uvoza iz LRK je v obravnavanem obdobju ostal nizek zaradi veljavnih protidampinških ukrepov. Vendar je bil kitajski uvoz še naprej glavni vir (med 85 in 95 % v OPP) celotnega uvoza v Unijo, zaradi omejenega izvoza vzvodnih mehanizmov iz drugih tretjih držav. V obravnavanem obdobju se je uvoz zmanjšal za 59 %.

Preglednica 2

Uvoz iz LRK

(67)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in pomanjkanja drugih virov ni bilo mogoče določiti natančne uvozne cene. Temu je tako, ker, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 21, so statistični podatki veljali za neprimerne, ker je eden od virov obsegal tudi uvoz drugih izdelkov in ne le zadevnega izdelka, drugi viri pa niso omogočali primerjave izvoznih cen s cenami industrije Unije za vsak posamezni tip.

(68)

Kljub temu pa se šteje, da so bili drugi zaupni statistični viri, ki so bili na voljo Komisiji, primerni za določitev splošnega gibanja cen uvoza iz LRK. Gibanje uvoznih cen kaže na povečanje cen v obravnavanem obdobju.

Preglednica 3

Cene uvoza zadevnega izdelka

(69)

Zaradi pomanjkanja sodelovanja kitajskih proizvajalcev izvoznikov in pomanjkanja drugih virov je izračun nelojalnega nižanja prodajnih cen iz razlogov, navedenih v uvodni izjavi 37, temeljil na izvoznih cenah za tretje države, vsebovanih v zahtevku za pregled. Okvirno določena stopnja nelojalnega nižanja cen je približno 20 %.

(70)

Glavni proizvajalci vzvodnih mehanizmov na svetu se nahajajo v Uniji in LRK. Uvoz iz drugih tretjih držav, kot je Indija, je zanemarljiv, manjši od 1 %.

(71)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalce, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(72)

Obseg proizvodnje v Uniji je v obravnavanem obdobju ostal enak, z izjemo leta 2009. Zmanjšano proizvodnjo v letu 2009, ki je bila v določeni meri posledica svetovne gospodarske krize, je v letu 2010 nadomestilo povečanje proizvodnje.

(73)

Kljub padajočemu trendu prodaje v Uniji, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 75 do 77, so proizvajalci Unije v obravnavanem obdobju uspeli ohraniti ravni proizvodnje, saj so uspeli povečati izvoz na trge tretjih držav, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 78.

Preglednica 4

Celotna proizvodnja Unije

(74)

Proizvodna zmogljivost se je rahlo povečala zaradi naložb v dodatne zmogljivosti in posodobitev, ki so jih proizvajalci Unije izvedli v obravnavanem obdobju. Izkoriščenost zmogljivosti je ostala precej stabilna, z rahlim upadom leta 2009. Ta rahel upad pa je v prvi vrsti mogoče pripisati učinkom svetovne gospodarske krize v zadevnem letu.

Preglednica 5

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(75)

Spodnje številke prikazujejo prodajo industrije Unije neodvisnim strankam na trgu Unije.

Preglednica 6

Prodaja nepovezanim strankam

(76)

V obravnavanem obdobju se je prodaja v Uniji zmanjšala za 4 %.

(77)

Leta 2009 se je prodaja zmanjšala za 11 %. Ta upad je treba pripisati učinkom svetovne gospodarske krize. V naslednjih letih se je prodaja povečala in se v OPP približala obsegu iz leta 2008.

(78)

Spodnje številke predstavljajo obseg prodaje industrije Unije na trge tretjih držav in kažejo na močno povečanje prodaje v obravnavanem obdobju.

Preglednica 7

Prodaja v tretje države

(79)

Kljub zmanjšanju prodaje v Uniji se je tržni delež industrije Unije v obravnavanem obdobju zvišal za 9 % in v OPP dosegal med 80 % in 93 %. Povečanje tržnega deleža Unije je bilo posledica zmanjšanja potrošnje v Uniji in tudi manjšega tržnega deleža uvoza iz LRK.

Preglednica 8

Tržni delež Unije

(80)

Potrošnja Unije se je med letom 2008 in OPP zmanjšala za 12 %. Obseg prodaje proizvajalcev Unije na trgu Unije se je zmanjšal za 4 %. Tržni delež proizvajalcev Unije se je povečal za 9 %.

(81)

Zaposlovanje v sektorju se je v Uniji v obravnavanem obdobju zmanjšalo. To zmanjšanje je povezano s posodobitvijo in mehanizacijo proizvodnega procesa v industriji Unije.

Preglednica 9

Zaposlovanje v Uniji

(82)

Produktivnost delovne sile v industriji Unije, merjena s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je v obravnavanem obdobju razvijala pozitivno ter v letu 2010 in v OPP ostala stabilna.

(83)

To povečanje produktivnosti je bilo povezano z izvedenim postopkom posodobitve, kar je opisano v uvodni izjavi 93.

Preglednica 10

Produktivnost

(84)

Opozoriti je treba, da zaradi okoliščin, opisanih v uvodnih izjavah 19 do 23, dampinga ni bilo mogoče izračunati. Vendar je bila verjetnost ponovitve dampinga določena na podlagi primerjave med normalno vrednostjo, ugotovljeno na podlagi povprečne prodajne cene industrije Unije, in izvozno ceno, določeno na podlagi cen za tretje države.

(85)

Analiza kaže, da si je industrija Unije v veliki meri opomogla zaradi uvedbe ukrepov proti dampinškemu uvozu, veljavni ukrepi pa so se izkazali za učinkovite.

(86)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog ob koncu vsakega obdobja.

Preglednica 11

Končne zaloge

(87)

Preiskava je pokazala, da zaloge industrije Unije niso bile pomemben kazalnik za oceno gospodarskih razmer v industriji Unije, ker raven zalog niha glede na sezono.

(88)

V obravnavanem obdobju se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 33 %.

Preglednica 12

Plače (stroški na zaposlenega)

(89)

Povprečne cene na enoto vzvodnih mehanizmov v Uniji so se med letom 2008 in OPP rahlo zvišale. Relativno znižanje v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 je povezano z nihanjem cen surovin.

Preglednica 13

Cena na enoto na trgu Unije

(90)

Spodaj prikazane stopnje dobičkonosnosti izražajo finančni rezultat, ki ga je dosegla industrija Unije, kot odstotek prometa, doseženega na trgu Unije.

Preglednica 14

Dobičkonosnost

(91)

Pred uvedbo dokončnih ukrepov v letu 2006 je industrija Unije poslovala z veliko izgubo. Od uvedbe ukrepov pa so se gospodarske razmere v industriji vzvodnih mehanizmov v obravnavanem obdobju izboljšale, vendar so v OPP ostale pod ciljno stopnjo dobička v višini 5 %, določeno v prvotni preiskavi.

(92)

Gibanja za naložbe, donosnost naložb in denarni tok so prikazana v naslednji preglednici.

Preglednica 15

Naložbe, donosnost naložb in denarni tok

(93)

Zaradi okrevanja po uvedbi ukrepov leta 2006 je industrija izvedla pomembne naložbe v posodobitev in razširitev proizvodnih obratov, zlasti v letih 2008 in 2009. Izboljšana dobičkonosnost se odraža tudi v izboljšanem denarnem toku.

(94)

Preiskava ni razkrila nobenih posebnih težav pri zmožnosti zbiranja kapitala industrije Unije.

(95)

Na podlagi zgoraj navedene analize so se gospodarske razmere industrije Unije izboljšale in industrija dokazuje, da je po uvedbi ukrepov leta 2006 sposobna preživeti. Vendar se ob upoštevanju dejstev, da je do zgoraj navedenega pozitivnega razvoja prišlo šele po uvedbi ukrepov, da se zaposlenost zmanjšuje in da je dobičkonosnost še vedno pod ciljno ravnjo, šteje, da je gospodarski položaj industrije še vedno občutljiv in ranljiv. Zato se lahko sklene, da dokazi kažejo, da je odprava škode delno ali v celoti posledica obstoja ukrepov.

(96)

Od uvedbe veljavnih ukrepov se je položaj industrije Unije znatno izboljšal. Vendar ugotovitve te analize kažejo, da industrija Unije še vedno ostaja občutljiva in ranljiva.

(97)

V takšnih okoliščinah je treba izvesti analizo verjetnosti ponovitve materialne škode, da se prouči, ali bi v primeru razveljavitve ukrepov napovedani razvoj dogodkov v zvezi z obsegom in cenami uvoza s poreklom iz LRK dodatno poslabšal položaj industrije, kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 98 do 106.

(98)

Na svetu sta dva glavna proizvajalca vzvodnih mehanizmov – LRK in Unija. Unija je največji svetovni trg za vzvodne mehanizme, sledita ji Južna Amerika in Rusija. V drugih državah, kot je Indija, obstajajo manjši proizvajalci, vendar so ti osredotočeni na domače trge. ZDA in Kanada imata drugačen sistem vlaganja.

(99)

Treba je opozoriti, da so v LRK znatne proste zmogljivosti in da bi bilo proizvodnjo vzvodnih mehanizmov v LRK mogoče zlahka povečati, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 45 do 48.

(100)

Opozoriti je treba tudi, da proste zmogljivosti v LRK približno ustrezajo potrošnji Unije (glej uvodno izjavo 45).

(101)

Ugotovljeno je bilo tudi, da bi bila v primeru razveljavitve ukrepov povečana proizvodnja vzvodnih mehanizmov v LRK verjetno namenjena izvozu v Unijo (glej uvodno izjavo 53). To temelji na dejstvu, da je trg Unije še vedno največji svetovni trg za vzvodne mehanizme z razmeroma stabilno porabo, in dejstvu, da so prevladujoče cene na splošno višje na trgu Unije kot na drugih izvoznih trgih (glej uvodno izjavo 52). Prav tako je treba upoštevati, da razen Unije in LRK ni nobenih drugih pomembnih držav izvoznic, ki proizvajajo vzvodne mehanizme.

(102)

Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 41, je mogoče proizvodne zmogljivosti v LRK zlahka povečati zgolj z zaposlitvijo dodatne delovne sile. Zato bi izvoz iz LRK lahko zadovoljil morebitno večjo potrošnjo v Uniji. Glede na verjetno nizke cene kitajskega uvoza, kot kaže primerjava z njihovimi cenami na trgih tretjih držav, in glede na očitno neomejeno možnost dobave po nizkih cenah, industrija Unije zelo verjetno ne bi mogla imeti koristi od morebitnega povečanja povpraševanja, kar bi v primeru razveljavitve ukrepov privedlo do velikih izgub tržnega deleža.

(103)

Na podlagi tega je mogoče pričakovati, da bi kakršno koli prihodnje znatno povečanje uvoza vzvodnih mehanizmov iz LRK v Unijo imelo hude negativne posledice za položaj industrije Unije. Kot je bilo navedeno zgoraj, se pričakuje, da bo v primeru razveljavitve ukrepov obseg uvoza vzvodnih mehanizmov iz LRK velik. Poleg tega bi se zaradi navedenega uvoza najverjetneje znatno povečal pritisk na cene na trgu Unije in s tem na industrijo Unije, kot kažejo podatki o ravni cen na trgih tretjih držav. Dejansko se glede na razpoložljive podatke ocenjuje, da trenutne kitajske cene nelojalno znižujejo prodajne cene Unije za okoli 20 %, kot je opisano v uvodni izjavi 69, kar kaže na veliko verjetnost, da bi bile cene kitajskega uvoza v primeru razveljavitve ukrepov bistveno nižje od cen Unije.

(104)

Privlačnost trga Unije za kitajske izvoznike je poudarjena tudi s poskusi napačnega razvrščanja z namenom izogibanja uvedenim protidampinškim ukrepom (glej uvodno izjavo 55).

(105)

Na podlagi zgoraj navedenega je verjetno, da bi iztek protidampinških ukrepov za uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK povzročil znatno povečanje obsega uvoza v Unijo po zelo nizkih cenah, kar bi zelo verjetno v veliki meri nelojalno zniževalo prodajne cene Unije. To bi povzročilo materialno škodo in izničilo prizadevanja industrije v preteklih letih za naložbe in okrevanje.

(106)

Na podlagi tega se sklene, da bi razveljavitev veljavnih ukrepov za uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK po vsej verjetnosti povzročila ponovitev škode za industrijo Unije.

(107)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote.

(108)

Pri določitvi interesa Unije so bili upoštevani različni vključeni interesi, tj. interesi industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(109)

V prvotni preiskavi je bilo ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Unije. Poleg tega je sedanja preiskava pregled zaradi izteka ukrepa, zato se v njej proučuje položaj, v katerem veljajo protidampinški ukrepi.

(110)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub ugotovitvi, da obstaja verjetnost ponovitve dampinga in škode, obstajajo tehtni razlogi za ugotovitev, da ohranitev ukrepov v tem primeru ni v interesu Unije.

(111)

Nadaljevanje protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevne države bi povečalo možnost industrije Unije, da doseže razumno stopnjo dobičkonosnosti, saj bi pomagalo preprečiti, da bi bila industrija Unije izrinjena s trga zaradi znatnega obsega uvoza iz LRK.

(112)

Dejansko obstaja velika verjetnost ponovitve škodljivega dampinga v znatnem obsegu, ki ga industrija Unije ne bi vzdržala. Zato bi imela industrija Unije še naprej koristi od ohranjanja sedanjih protidampinških ukrepov.

(113)

V skladu s tem se sklene, da je ohranitev protidampinških ukrepov proti LRK nedvomno v interesu industrije Unije.

(114)

Kot je navedeno zgoraj, nobeden od opredeljenih nepovezanih uvoznikov ni predložil izpolnjenega vprašalnika. Uvozniki vzvodnih mehanizmov so običajno tudi uporabniki zadevnega izdelka, saj ga uporabljajo za proizvodnjo vzvodnih mehanizmov za fascikle.

(115)

V času preiskave se je javilo več uporabnikov, tj. proizvajalcev vzvodnih mehanizmov za fascikle. Samo en uporabnik je predložil izpolnjen vprašalnik, ki ga je bilo med preveritvenim obiskom glede na kakovost predloženih podatkov mogoče preveriti samo v določeni meri.

(116)

Uporabnik, ki je bil preverjen, je navedel, da bi bilo treba protidampinške ukrepe uvesti tudi za uvoz vzvodnih mehanizmov za fascikle iz LRK. Vendar za te navedbe niso bili predloženi nobeni dokazi.

(117)

Dva uporabnika sta izrazila nasprotovanje nadaljevanju ukrepov. Vendar trditve niso bile utemeljene.

(118)

Po drugi strani pa je analiza tudi pokazala, da če bi Kitajska zaradi razveljavitve ukrepov postala edini dobavitelj vzvodnih mehanizmov, bi bil položaj proizvajalcev vzvodnih mehanizmov za fascikle ogrožen zaradi izginotja konkurence na svetovnem trgu vzvodnih mehanizmov. Zato je bilo sklenjeno, da obstoječi ukrepi prispevajo k raznolikosti ponudbe in konkurenci na svetovnem trgu za vzvodne mehanizme, kar je navsezadnje v interesu uporabnikov.

(119)

Drugi trije uporabniki, ki uporabljajo samo vzvodne mehanizme, proizvedene v Uniji, so ostali nepristranski, eden od njih pa je izrazil podporo nadaljevanju ukrepov.

(120)

Glede na to, da stroški vzvodnih mehanizmov predstavljajo le minimalni odstotek maloprodajne cene vzvodnih mehanizmov za fascikle, ukrepi skorajda nimajo vpliva, če sploh, na ceno končnega izdelka (vzvodne mehanizme za fascikle) in zato nobenega učinka na končnega potrošnika.

(121)

Ob upoštevanju vseh navedenih dejavnikov se sklene, da ni utemeljenih razlogov proti ohranitvi sedanjih protidampinških ukrepov.

(122)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Odobren jim je bil tudi rok za predložitev stališč v zvezi s tem razkritjem. Trditve in pripombe so bile analizirane, vendar niso vodile k spremembi osnovnih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev, da se protidampinški ukrepi ohranijo.

(123)

Iz navedenega sledi, kot je določeno v členu 11(2) osnovne uredbe, da bi bilo treba protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz vzvodnih mehanizmov s poreklom iz LRK, ohraniti –

4.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/16

(1)

Izvedbena uredba (EU) št. 543/2011 na podlagi izida večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga določa merila, po katerih Komisija določi standardne vrednosti za uvoz iz tretjih držav za proizvode in obdobja iz dela A Priloge XVI k tej uredbi.

(2)

Standardna uvozna vrednost se izračuna vsak delovni dan v skladu s členom 136(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 543/2011 ob upoštevanju spremenljivih dnevnih podatkov. Zato bi morala ta uredba začeti veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije –

4.9.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 238/18