24.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/1

(1)

Svet je z Uredbo (EGS) št. 2737/90 (2) uvedel 33-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“). Komisija je s Sklepom 90/480/EGS (3) sprejela zaveze, ki sta jih podala dva velika izvoznika v zvezi z izdelkom, ki je predmet ukrepov.

(2)

Po umiku zavez s strani obeh zadevnih kitajskih izvoznikov je Komisija z Uredbo (ES) št. 2286/94 (4) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz zadevnega izdelka.

(3)

Svet je z Uredbo (ES) št. 610/95 (5) spremenil Uredbo (EGS) št. 2737/90 in uvedel dokončno dajatev v višini 33 % na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida. Po pregledu, ki se je začel v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe („prejšnja preiskava v zvezi s pregledom“), so bili ti ukrepi z Uredbo Sveta (ES) št. 771/98 (6) podaljšani za naslednjih pet let.

(4)

Svet je z Uredbo (ES) št. 2268/2004 (7) uvedel 33-odstotno dokončno protidampinško dajatev na uvoz volframovega karbida in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“).

(5)

Z Uredbo (ES) št. 1275/2005 (8) je Svet spremenil opredelitev obsega izdelka, da ta vključuje tudi volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu.

(6)

Po objavi obvestila o bližnjem izteku veljavnosti (9) veljavnih dokončnih protidampinških ukrepov je Komisija 30. septembra 2009 glede teh ukrepov prejela zahtevo za pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe. Zahtevo je vložilo Evropsko združenje za kovine (Eurometaux) („vložnik“) v imenu proizvajalcev Unije, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 85 %, celotne proizvodnje volframovega karbida, volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu in taljenega volframovega karbida Unije.

(7)

Zahteva je bila utemeljena s tem, da bi iztek veljavnosti ukrepov verjetno povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga in ponovitev škode industriji Unije.

(8)

Komisija je po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda zaradi izteka ukrepa, in je zato 30. decembra 2009 z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije  (10) („obvestilo o začetku“), napovedala pregled zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe.

(9)

Preiskava v zvezi z nadaljevanjem ali ponovitvijo dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 2009 do 31. decembra 2009 („obdobje preiskave v zvezi s pregledom“ ali „OPP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2006 do konca OPP („obravnavano obdobje“).

(10)

Komisija je o začetku pregleda zaradi izteka ukrepa uradno obvestila vložnika, druge znane proizvajalce Unije, proizvajalce izvoznike, uvoznike in uporabnike, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, proizvajalce v primerljivi državi ter predstavnike LRK. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno predložijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje v roku iz obvestila o začetku.

(11)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje in dokazale, da zanj obstajajo posebni razlogi, je bilo zaslišanje odobreno.

(12)

Komisija je vsem stranem, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, in tistim, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, poslala vprašalnik. Odgovore je prejela od sedmih proizvajalcev Unije, enega proizvajalca izvoznika iz LRK, enega proizvajalca izvoznika iz primerljive države in treh uporabnikov.

(13)

Nobeden od uvoznikov se Komisiji ni odzval na izvedbo vzorčenja niti predložil informacij ali se ji javil med preiskavo. Ker se je z zahtevanimi informacijami javil le en kitajski proizvajalec izvoznik, vzorca ni bilo treba izbrati.

(14)

Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotovitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in posledične škode ter za ugotovitev interesa Unije. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(15)

Izdelek, ki ga zadeva sedanji pregled, je volframov karbid, volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu in taljeni volframov karbid s poreklom iz LRK, trenutno uvrščen v oznaki KN 2849 90 30 in ex 3824 30 00.

(16)

Volframov karbid, volframov karbid z dodatkom kovinskega prahu in taljeni volframov karbid so spojine ogljika in volframa, ki se pridobivajo s toplotno obdelavo (karbonizacijo v prvem primeru, zlitjem v tretjem). Ti izdelki so polizdelki, ki se uporabljajo kot surovine za izdelavo komponent iz karbidne trdine, kot so npr. rezalna orodja iz cementnega karbida in deli, ki se hitro obrabijo, za izdelavo premazov proti odrgninam, za svedre za vrtanje naftnih vrtin, za rudarska orodja, pa tudi za matrice in konice za vlečenje in kovanje kovin.

(17)

Sedanja preiskava je potrdila, da ima zadevni izdelek, ki ga proizvajalec izvoznik proizvaja in prodaja v Unijo, enake fizikalne in kemične lastnosti ter se uporablja za enake namene kot izdelek, ki ga proizvajajo in na trgu Unije prodajajo proizvajalci Unije, ter izdelek, ki se proizvaja in prodaja v primerljivi državi, zato se štejejo za podobne izdelke v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali damping trenutno obstaja, in ali je v tem primeru verjetno, da bi iztek veljavnih ukrepov povzročil nadaljevanje ali ponovitev dampinga. Poudariti je treba, da se v okviru preiskave na podlagi tega člena ni ponovno presojala tržnogospodarska obravnava („TGO“).

(19)

Kot je bilo pojasnjeno, vzorčenje v zvezi s proizvajalci izvozniki v LRK ni bilo potrebno.

(20)

V fazi vzorčenja se je zdelo, da edini sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik predstavlja manj kot 5 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo. Kitajski organi in druge zainteresirane strani so bili obveščeni, da zaradi nizke ravni sodelovanja s strani proizvajalcev izvoznikov lahko pride do uporabe člena 18 osnovne uredbe. Komisija na to sporočilo ni prejela nobenega odgovora.

(21)

Vendar je pozneje med preiskavo sodelujoči proizvajalec izvoznik v odgovoru na vprašalnik popravil napako pri poročanju o svojem izvozu v Unijo, pri čemer je obseg izvoza v Unijo popravil navzgor. Poleg tega so bile količine izvoza zadevnega izdelka v Unijo iz LRK tudi nadalje analizirane na podlagi številk Eurostata. Zato je bilo po preveritvi izpolnjenega vprašalnika ugotovljeno, da je bila količina izvoza sodelujočega proizvajalca zelo velika (11). Na podlagi teh ugotovitev se je sklenilo, da je bila raven sodelovanja visoka.

(22)

Ker v prejšnjih preiskavah nobenemu proizvajalcu izvozniku iz LRK ni bila odobrena TGO, je bila normalna vrednost za Kitajsko določena v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe.

(23)

V obvestilu o začetku so bile ZDA predlagane kot ustrezna primerljiva država za določitev normalne vrednosti za LRK. Zainteresirane strani so bile pozvane, da predložijo pripombe glede ustreznosti te izbire. Pripomb ali ugovorov v zvezi s tem ni predložila nobena stran. ZDA so bile kot primerljiva država uporabljene tudi v prvotni preiskavi in zdelo se je, da ni nikakršnih novih ali spremenjenih okoliščin, ki bi upravičile spremembo, pa tudi Komisija o takih okoliščinah ni bila obveščena. Štelo se je, da so ZDA reprezentativne kot referenčni trg, zlasti zaradi odprtosti in konkurenčnosti njihovega notranjega trga. Poleg tega je en proizvajalec iz ZDA privolil v sodelovanje pri sedanjem pregledu.

(24)

Zato so bile v tem pregledu ZDA uporabljene kot primerljiva država s tržnim gospodarstvom.

(25)

V skladu s členom 2(7) osnovne uredbe je bila normalna vrednost določena na podlagi preverjenih informacij, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec iz ZDA v primerljivi državi, tj. na podlagi cen, ki so bile plačane ali se plačujejo na notranjem trgu ZDA za vrste izdelkov, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so se prodajali v običajnem poteku trgovanja.

(26)

Zato je bila normalna vrednost določena kot tehtana povprečna prodajna cena za nepovezane stranke s strani sodelujočega proizvajalca v ZDA.

(27)

Najprej se je pri sodelujočem proizvajalcu iz ZDA preverilo, ali je njegova celotna domača prodaja podobnega izdelka neodvisnim strankam reprezentativna v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe, tj. ali zajema vsaj 5 % celotnega obsega prodaje zadevnega izdelka, ki se izvaža v Unijo. Ugotovljeno je bilo, da je bila domača prodaja sodelujočega proizvajalca iz ZDA v obdobju preiskave v zvezi s pregledom dovolj reprezentativna.

(28)

Nato je bilo proučeno, ali se lahko domača prodaja podobnega izdelka šteje za prodajo v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo izvedeno tako, da se je za podobni izdelek, ki se prodaja na trgu ZDA, določil delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam v OPP.

(29)

Ker je obseg dobičkonosne prodaje podobnega izdelka predstavljal manj kot 80 % celotnega obsega prodaje podobnega izdelka, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje.

(30)

Kot je bilo pojasnjeno, je bila glede na dejstvo, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik predstavljal več kot 90 % celotnega kitajskega izvoza v Unijo, izvozna cena proučena na podlagi podatkov navedenega proizvajalca izvoznika, tj. ustrezno prilagojene cene, ki se je dejansko plačevala ali se plačuje za zadevni izdelek ob prodaji za izvoz v Unijo.

(31)

Tehtana povprečna normalna vrednost se je primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno za vsako vrsto zadevnega izdelka na podlagi franko tovarna ter pri enaki ravni trgovanja in enaki ravni obdavčitve. V skladu s členom 2(10) osnovne uredbe in za zagotovitev poštene primerjave so bile upoštevane razlike pri dejavnikih, za katere se je trdilo in dokazalo, da vplivajo na cene in njihovo primerljivost. Narejene so bile prilagoditve pri stroških čezmorskega in domačega prevoza, zavarovanju, bančnih stroških in stroških pakiranja. Poleg tega je bila izvozna cena prilagojena za 5 % zaradi izvoznega davka, prilagojena pa je bila tudi normalna vrednost zaradi davka na dodano vrednost (DDV).

(32)

V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga za vrsto izdelka določena na podlagi primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno pri enaki ravni trgovanja. Ta primerjava je pokazala damping v OPP, ki je znašal več kot 80 %, torej na znatno višji ravni kot v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom (31 %). Natančne stopnje dampinga ni mogoče razkriti zaradi zaupnosti. Izračuni so temeljili na podatkih enega proizvajalca izvoznika v LRK in enega proizvajalca v primerljivi državi. Razkritje stopnje dampinga bi sodelujočemu proizvajalcu izvozniku v LRK in proizvajalcu v primerljivi državi omogočilo, da ugotovita normalno vrednost in izvozno ceno drugega, kar bi povzročilo jasno kršitev pravice do zaupnosti obeh strani.

(33)

Podatki iz tega dela so bili pridobljeni z analizo podatkov sodelujočega proizvajalca izvoznika, Eurostata in zahteve za pregled.

(34)

Podatki o prosti zmogljivosti, ki jih je priskrbel sodelujoči kitajski proizvajalec izvoznik, so bili zaradi spoštovanja zaupnosti predstavljeni z 20-odstotnim povečanjem ali zmanjšanjem. Proizvodna zmogljivost v LRK je v letih 2006 in 2007 znašala približno 21 000 ton, leta 2008 in v OPP pa se je močno povečala na več kot 35 000 ton, kar pomeni skoraj 80-odstotno povečanje v obravnavanem obdobju. Številke se lahko štejejo za nizke, saj je bila v zahtevi za pregled navedena proizvodna zmogljivost približno 50 000 ton.

(35)

Poleg tega je sodelujoči proizvajalec izvoznik poročal o znatnem povečanju zmogljivosti v obravnavanem obdobju.

(36)

Na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, je celotna proizvodna zmogljivost znatno presegla dejansko kitajsko proizvodnjo (najmanj za prek 20 000 ton leta 2008 in v OPP).

(37)

V OPP je prosta zmogljivost LRK znašala šestkrat več od potrošnje Unije (25 000 ton v primerjavi s 3 800 tonami potrošnje Unije).

(38)

Glede na navedeno je jasno, da bi se lahko velik del proste zmogljivosti, ki je na voljo v LRK, ob odsotnosti protidampinških ukrepov uporabil za povečanje izvoza v Unijo.

(39)

Poleg tega so bila iz informacij, predloženih v preiskavi, razvidna pomembna izkrivljanja na trgu surovin, ki se uporabljajo za proizvodnjo zadevnega izdelka. Prvič, za surovine veljajo kvote, ki jih odobrijo kitajski organi. Drugič, kitajski organi omejujejo dostop do surovin z uvedbo izvoznih davkov in politikami rabatov glede DDV, iz uvodne izjave 31 pa je razvidno, da je bilo tako tudi pri zadevnem izdelku. Ti dejavniki pomenijo dodatne elemente, ki kažejo na verjetnost nadaljevanja dampinga v sedanjem primeru.

(40)

Informacije o cenah, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec in ne morejo biti razkrite zaradi zaupnosti, kažejo, da Unija dejansko predstavlja zanimiv trg za kitajske proizvajalce izvoznike. V obravnavanem obdobju so bile cene na trgih drugih tretjih držav ves čas (razen leta 2007) nižje od cen, ki so se zaračunavale v Uniji (ves čas obravnavanega obdobja so bile v različnih letih nižje za približno 10 do 20 %).

(41)

Zato se lahko ugotovi, da zaradi cen, ki jih je možno doseči, trg EU zagotovo predstavlja privlačno alternativo za kitajske proizvajalce.

(42)

Zato bi prenehanje veljavnosti ukrepov kitajske proizvajalce izvoznike spodbudilo, da bi izvoz usmerili na trg Unije. Višje cene na trgu Unije bi kitajskim proizvajalcem izvoznikom omogočile doseganje višjih stopenj dobička.

(43)

Leta 2005 so bili ukrepi razširjeni na dodatno oznako KN, ker je bilo ugotovljeno, da so se kitajski izvozniki ukrepom izogibali tako, da so volframovemu karbidu dodajali majhne količine drugega kovinskega prahu (večinoma kobalta) (12). Ta potrjena praksa izogibanja je dodaten element, ki kaže na verjetnost nadaljevanja dampinga. Predstavlja jasen dokaz, da evropski trg ostaja privlačen za kitajske proizvajalce izvoznike, ki bi ob odsotnosti protidampinških ukrepov verjetno usmerili večje količine volframovega karbida v EU.

(44)

Navedena analiza kaže, da je kitajski uvoz na trg Unije še vedno potekal po dampinških cenah z zelo visokimi stopnjami dampinga. Zlasti glede na analizo ravni cen na trgu EU in trgih drugih tretjih držav ter glede na zmogljivosti, ki so na voljo v LRK, se lahko ugotovi, da v primeru ukinitve ukrepov obstaja verjetnost nadaljevanja dampinga.

(45)

V Uniji podobni izdelek proizvaja sedem družb ali skupin družb.

(46)

Zato se šteje, da predstavljajo industrijo Unije v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe, v nadaljnjem besedilu pa bodo navedene kot „industrija Unije“.

(47)

Podatke o uvozu zadevnega izdelka v Unijo s poreklom iz LRK je bilo treba indeksirati za ohranitev zaupnosti v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(48)

V zvezi z obsegom uvoza pod oznako TARIC 3824300010 je treba poudariti, da zaradi tega, ker Eurostatovi podatki o obsegu uvoza na ravni oznake TARIC (oznaka KN 3824 30 00) vključujejo tudi izdelke, ki niso zadevni izdelek, naslednja analiza temelji na podatkih o uvozu na ravni oznake TARIC, dopolnjenih z informacijami, zbranimi na podlagi člena 14(6) osnovne uredbe. Zaradi stopnje podrobnosti, ki omogoča identifikacijo strani, se podatki na ravni oznake TARIC štejejo za zaupne. Zato so bile nekatere informacije predstavljene v obliki razpona.

(49)

Podatki o industriji Unije so bili pridobljeni iz izpolnjenih vprašalnikov sedmih proizvajalcev Unije.

(50)

Potrošnja Unije je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Unije na trgu Unije ter Eurostatovih podatkov o uvozu v Unijo.

(51)

Med letom 2006 in OPP se je potrošnja Unije zmanjšala za skoraj 62 %, večinoma med letom 2008 in OPP. V OPP se je proizvodnja v primerjavi z letom 2008 zmanjšala za 63 %.

Tabela 1

Potrošnja

(52)

Količine, tržni deleži in povprečne cene uvoza iz LRK so se spreminjali, kot je navedeno spodaj. Naslednja količinska in cenovna gibanja temeljijo na Eurostatovih podatkih.

Tabela 2

Uvoz iz LRK

(53)

Obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz LRK se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 89 % in v OPP dosegel raven približno 80 ton. Tudi njegov tržni delež je padel s 7,1 % v letu 2006 na 2,1 % v OPP.

(54)

To zmanjšanje je mogoče pojasniti s precejšnjim povečanjem domače potrošnje LRK v obravnavanem obdobju. Poleg tega se zdi, da kitajski organi s sistemom izvoznih kvot in izvoznih tarif uveljavljajo politiko ohranjanja virov volframa v LRK.

(55)

Cene kitajskega uvoza so se v obravnavanem obdobju znižale za 14 %. Ta razvoj odseva splošni trend, ki je bil opažen tudi pri cenah industrije Unije.

(56)

Primerjava je tudi pokazala, da uvoz iz LRK nelojalno niža cene industrije Unije za več kot 10 %, če se odštejejo veljavne protidampinške dajatve. Ti rezultati so enaki kot pri zadnji preiskavi v zvezi s pregledom (13).

(57)

Obseg uvoza iz drugih držav v obravnavanem obdobju je prikazan v spodnji tabeli. Trendi količin in cen temeljijo na Eurostatovih podatkih.

Tabela 3

Uvoz iz drugih držav

(58)

Uvoz iz tretjih držav se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 36 %. Odseval je splošni tržni trend, ki ga je sprožilo zmanjševanje potrošnje (upad za 62 %), vendar ne z isto hitrostjo. Zato se je tržni delež tega uvoza povečal z 10,5 % na 17,9 %. Vendar se, kot je prikazano v uvodnih izjavah 85 do 88, učinek tega uvoza na industrijo Unije ne more šteti za negativnega.

(59)

Treba je opozoriti, da se je tržni delež Republike Koreje („Koreja“) v obravnavanem obdobju podvojil in dosegel 4,4 %. Povprečne korejske uvozne cene so se v obravnavanem obdobju znižale, vendar so ves čas ostale višje od povprečnih prodajnih cen kitajskega izvoza.

(60)

Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki vplivajo na stanje industrije Unije.

(61)

Proizvodnja industrije Unije se je leta 2007 v primerjavi z letom 2006 najprej povečala za 5,8 % in leta 2008 za 11,6 %, nato pa se je v OPP močno zmanjšala – za 56 % v primerjavi z letom 2008.

Tabela 4

Celotna proizvodnja Unije

(62)

Proizvodna zmogljivost se je med letom 2006 in OPP povečala za 10,8 %. Z upadom proizvodnje, zlasti v OPP, se je izkoriščenost zmogljivosti med letom 2006 in OPP posledično zmanjšala za 57 % ter v OPP znašala 39 %.

Tabela 5

Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(63)

Raven končnih zalog industrije Unije se je leta 2008 v primerjavi z letom 2006 povečala za 20 %, nato pa se je v OPP zmanjšala za 26 %.

Tabela 6

Zaloge

(64)

Med letoma 2006 in 2008 se je prodaja industrije Unije nepovezanim strankam na trgu Unije nekoliko povečala, med letom 2008 in OPP pa se je zmanjšala za 61 %. Obseg prodaje se je v letih 2007 in 2008 povečal, v OPP pa močno upadel. Ta sprememba je skladna s splošnim trendom zmanjševanja potrošnje na trgu Unije.

Tabela 7

Prodaja nepovezanim strankam

(65)

Tržni delež industrije Unije je bil med letoma 2006 in 2008 precej stabilen, med letom 2008 in OPP pa se je povečal za 4 odstotne točke. Med obravnavanim obdobjem je na splošno prišlo do povečanja za 5 odstotnih točk.

Tabela 8

Tržni delež EU

(66)

Ker je bilo zmanjšanje prodaje nekoliko nižje od zmanjšanja potrošnje, je industrija Unije lahko pridobila nekaj tržnega deleža.

(67)

Stopnja zaposlenosti v industriji Unije se je med letom 2006 in OPP zmanjšala za 17 %. Zaposlenost se je zmanjšala tudi v obdobju med letoma 2006 in 2008, ko se je proizvodnja nekoliko povečala, kar je odražalo prizadevanja industrije Unije za izboljšanje svoje proizvodnje. V OPP pa se je zaradi velikega upada proizvodnje zaposlenost močno zmanjšala.

Tabela 9

Zaposlenost

(68)

Produktivnost delovne sile industrije Unije, merjene s proizvodnjo na zaposleno osebo na leto, se je v letih 2007 in 2008 povečala za 7 % oziroma 15 % v primerjavi z letom 2006, nato pa se je med letom 2008 in OPP zmanjšala za 49 %.

Tabela 10

Produktivnost

(69)

Povprečna prodajna cena franko tovarna v industriji Unije za nepovezane stranke na trgu Unije se je v obravnavnem obdobju zniževala. Na splošno je morala industrija Unije med letom 2006 in OPP znižati cene za 15,4 %.

(70)

Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 55 in 56, je bilo gibanje cen dampinškega uvoza iz LRK podobno gibanju cen industrije Unije, vendar so bile ves čas nižje od cen industrije Unije. V OPP so bile cene iz LRK za več kot 10 % nižje od cen industrije Unije.

Tabela 11

Cena na enoto na trgu EU

(71)

Med letom 2006 in OPP se je povprečna plača na zaposlenega povečala za 4,8 %.

Tabela 12

Stroški dela

(72)

Med letoma 2006 in 2008 se je letni naložbeni tok v zadevni izdelek s strani industrije Unije povečal za 18 %. Med letoma 2007 in 2008 so se naložbe povečale za 103 %. Vendar so se naložbe v OPP v primerjavi z letom 2008 zmanjšale za 65 %.

(73)

Večina naložb je bila na področju gradnje novih obratov za proizvodnjo volframovih materialov iz rabljenih materialov in ostankov. Naložbe je bilo treba zmanjšati zaradi (i) zmanjšanja splošne ravni proizvodnje na trgu Unije, (ii) izkrivljanj glede surovin (glej uvodno izjavo 39) in (iii) gospodarske krize.

(74)

V OPP ni bilo znatnih naložb. To se lahko večinoma pojasni z gospodarsko krizo, ki se je začela leta 2008 in bila najhujša v OPP, ko je bil dostop do novega kapitala zelo težaven.

Tabela 13

Naložbe

(75)

Med letoma 2006 in 2008 je industriji Unije deloma z veljavnimi protidampinškimi ukrepi in deloma s prizadevanji za diverzifikacijo svojih virov surovin uspelo obdržati pozitivno raven dobičkonosnosti, čeprav se je v tem obdobju zmanjšala za 26 %. V OPP pa je industrija Unije dosegla veliko slabši rezultat, kar kaže na določeno ranljivost na tem področju.

(76)

Donosnost naložb (DN) je bila v celotnem obravnavanem obdobju na splošno v skladu s trendom dobičkonosnosti.

Tabela 14

Dobičkonosnost in DN

(77)

Gibanje denarnega toka, tj. sposobnosti industrije, da sama financira svoje dejavnosti, je v preiskovanem obdobju ostalo pozitivno. Vendar se je med letom 2006 in OPP zmanjšalo za približno 35 %.

Tabela 15

Denarni tok

(78)

Damping iz LRK se je v OPP nadaljeval s stopnjo, ki znatno presega trenutno raven ukrepov. Glede na izkrivljanja glede surovin, proste zmogljivosti in cene uvoza iz LRK vpliva dejanskih stopenj dampinga na industrijo Unije tudi ni mogoče obravnavati kot zanemarljivega.

(79)

Opravljena je bila analiza, ali je industrija Unije okrevala po učinkih preteklega dampinga. Ugotovljeno je bilo, da je po takih učinkih v veliki meri uspela okrevati zaradi veljavnih protidampinških ukrepov, ki so se izkazali za učinkovite. Vendar je ta proces zaustavila gospodarska kriza, zaradi katere so težave industrije Unije postale še očitnejše.

(80)

Vzporedno z zmanjševanjem potrošnje v Uniji se je tržni delež kitajskega uvoza zmanjšal s 7,1 % na 2,1 % (glej uvodno izjavo 52). Glede na razpoložljive informacije so bile cene tega uvoza nižje od cen industrije Unije in tudi nižje od cen uvoza s poreklom iz drugih tretjih držav. Kot je navedeno v uvodni izjavi 56, je glede na izračun, ki ne vključuje protidampinške dajatve, kitajski uvoz v OPP nelojalno znižal prodajne cene industrije Unije za 10,7 %. Treba je opozoriti, da stopnja dajatve znaša 33 %. Raven nelojalnega nižanja prodajnih cen tako po eni strani kaže na učinkovitost veljavnih dajatev, po drugi pa, da je z ukrepi treba nadaljevati. Ta zaključek podpira dejstvo, da je bilo ugotovljeno nižanje prodajnih cen na isti ravni kot v zadnji preiskavi v zvezi s pregledom. Zato je vpliv dampinškega uvoza iz LRK na cene industrije Unije ostal nespremenjen, glede na odsotnost vsakršnih dokazov, ki bi pričali o nasprotnem, pa je verjetno, da se bo nadaljeval.

(81)

Zaradi zelo negativnih gospodarskih razmer, ki so v OPP prevladovale v sektorju nadaljnje proizvodnje volframa, zlasti v sektorju jeklenega in sintranega karbida, ki predstavlja večino potrošnje volframa v Uniji, je industrija Unije drastično znižala proizvodnjo in prodajo zadevnega izdelka.

(82)

Pred krizo so podjetja, ki so poslovala v sektorju nadaljnje proizvodnje, imela visoko raven zalog volframa, ki se v OPP niso povečevale, kar je dodatno vplivalo na raven proizvodnje industrije Unije.

(83)

Zaradi zmanjševanja proizvodnje in dejstva, da je industrija Unije kapitalsko intenzivna in zato mora proizvajati v določenem obsegu za zmanjševanje fiksnih stroškov na enoto, je to resno vplivalo na produktivnost.

(84)

Vendar analiza industrije Unije pred krizo dokazuje učinkovitost veljavnih protidampinških ukrepov. Preiskava je pokazala, da so se največji proizvajalci Unije s pomembnimi naložbami skušali izogniti izkrivljanju glede surovin, obenem pa so lahko konkurirali na trgu in pri tem obdržali zdrav položaj.

(85)

Ocenjuje se, da se je obseg izvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal za 36 %, s 1 500 ton leta 2006 na 675 ton v OPP. Tržni delež uvoza iz drugih držav se je z 10,5 % v letu 2006 povečal na 17,9 % v OPP. Njihova povprečna uvozna cena se je med letom 2006 in OPP znižala za 8,9 %. Glavni državi uvoznici sta bili Južna Koreja in ZDA.

(86)

Tržni delež uvoza iz Južne Koreje se je v obravnavanem obdobju podvojil (z 2,2 % na 4,4 %). Glede na razpoložljive informacije pa so bile cene tega uvoza le nekoliko nižje od cen industrije Unije (za 6,6 %), vendar višje od cen uvoza s poreklom iz LRK (za 9,8 %).

(87)

Tržni delež uvoza iz ZDA se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za 15,1 odstotne točke (s 4,2 % na 3,6 %). Glede na razpoložljive informacije pa so bile cene tega uvoza višje od cen industrije Unije in tako tudi precej višje od cen uvoza s poreklom iz LRK (za 31 %).

(88)

Iz tega sledi, da Južna Koreja in ZDA, ki spadata med največje uvoznice volframovega karbida v EU, z uvozom nista mogli negativno vplivati na položaj industrije Unije, zlasti zaradi ravni njunih cen (ki je bila podobna cenam industrije Unije ali celo višja od njih), v primeru ZDA pa tudi zaradi zmanjševanja tržnega deleža.

(89)

Zaradi učinkovitih veljavnih protidampinških dajatev je industrija Unije lahko nekoliko okrevala po učinkih škode preteklega dampinga.

(90)

Vendar ni mogoče sklepati, da je industrija Unije varna. Kljub temu, da so se skoraj vsi škodni kazalci finančnega poslovanja proizvajalcev Unije – kot so dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok – v prvih letih obravnavanega obdobja izboljšali, je preiskava tudi pokazala, da so se v OPP vsi škodni kazalci poslabšali.

(91)

Ne glede na dejstvo, da se zmanjšanje povpraševanja v OPP lahko delno pripiše gospodarski krizi, je bil v preiskavi pazljivo analiziran učinek nizkih cen dampinškega izvoza iz LRK na položaj industrije Unije.

(92)

Kot je prikazano v uvodni izjavi 52, se je obseg uvoza iz LRK med letom 2006 in OPP dejansko zmanjšal. Cene navedenega uvoza so se v istem obdobju znižale za 14 %, kar v analizi z vidika štiriletnega obravnavanega obdobja odseva gibanje cen industrije Unije. Vendar je treba opozoriti, da je do precejšnjega zmanjšanja kitajskega dampinškega uvoza (za 15 %) prišlo med letoma 2006 in 2007, to je precej pred gospodarsko krizo in obdobjem okrevanja industrije Unije. Cene dampinškega uvoza iz LRK so se stabilizirale po tem in zdi se, da je bilo zmanjšanje, povezano z gospodarsko krizo, omejeno. Časovni okvir znatnega znižanja cen s strani kitajskih izvoznikov (pred krizo) bi lahko kazal na to, da so ti začeli z bolj osredotočeno in močnejšo strategijo oblikovanja cen z namenom nelojalnega nižanja prodajnih cen industrije Unije. Razlika med cenami kitajskega izvoza in cenami industrije Unije je v letih 2007 in 2008 ustrezno znašala 27 % in 22,8 %.

(93)

Leta 2008 so bile cene uvoza iz Kitajske za 22,8 % nižje od cen industrije Unije. V OPP se je razlika zmanjšala na 15,7 %. Zaradi velikega upada potrošnje so morali proizvajalci Unije znižati cene, da bi obdržali tržni delež.

(94)

Kot je prikazano v uvodni izjavi 57, se je obseg uvoza iz drugih tretjih držav zmanjšal za 36 %, skladno z zmanjšanjem potrošnje. Vendar se, kot je prikazano v uvodni izjavi 88, učinek tega uvoza na položaj industrije Unije kljub povečanju tržnega deleža ne more šteti za negativnega.

(95)

V zvezi s finančno trdnostjo industrije Unije je treba opozoriti, da so dokazi, zbrani med preiskavo, pokazali, da je bila industrija Unije v običajnih tržnih pogojih sposobna konkurirati uvozu iz tretjih držav in da v primerjavi s cenami iz Kitajske razlika pri njihovih cenah ni bila tako pomembna niti, ko so bile njihove cene nižje, kot je prikazano v uvodnih izjavah 85 do 88.

(96)

Zaradi izboljšanja položaja industrije Unije v letih pred OPP je industrija vlagala v novo vrhunsko tehnologijo za proizvodnjo zadevnega izdelka iz ostankov in se tako delno izognila izkrivljanjem glede surovin.

(97)

Ob upoštevanju splošnega položaja industrije Unije in uvoza iz LRK v obdobju med letom 2006 in OPP se glede na pozitivna gibanja nekaterih kazalcev v zvezi z industrijo Unije ocenjuje, da industrija Unije v obravnavanem obdobju ni utrpela znatne škode. Zato je bilo proučeno, ali obstaja verjetnost ponovitve škode, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

(98)

Kot je že bilo opisano v uvodnih izjavah 89 do 97, so uvedeni protidampinški ukrepi industriji Unije omogočili le delno okrevanje po škodi, ki ji je bila prizadejana. Ko se so izjemne stopnje potrošnje Unije iz večine obravnavanega obdobja v OPP znatno zmanjšale, se je industrija Unije znašla v občutljivem in ranljivem položaju in je bila še vedno izpostavljena škodljivemu učinku dampinškega uvoza iz LRK.

(99)

V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bil ocenjen uvoz iz zadevne države, da se ugotovi, ali obstaja verjetnost nadaljevanja škode.

(100)

Ugotovljeno je bilo, da je bila cena izvoza kitajske prodaje na trge tretjih držav prav tako nižja od tiste, ki se je zaračunavala EU (ves čas obravnavanega obdobja nižja za približno 10 do 20 % v različnih letih, razen leta 2007). Prodaja kitajskega izvoznika v države nečlanice EU je potekala v znatnih količinah, ki so predstavljale več kot 80 % njegovega celotnega izvoza. Zato je bilo ugotovljeno, da bi iztek ukrepov kitajske proizvajalce spodbudil, da bi znatno količino izvoza iz drugih tretjih držav preusmerili na privlačnejši trg Unije.

(101)

Kot je bilo opisano v uvodnih izjavah 34 do 42, so podatki, zbrani med preiskavo, pokazali, da je v LRK na voljo znatna prosta zmogljivost. Odkriti so bili jasni znaki, na podlagi katerih se lahko ugotovi, da bi se ob odsotnosti protidampinških ukrepov velik del te proste zmogljivosti lahko uporabil za povečanje izvoza v Unijo. To še zlasti potrjuje dejstvo, da ni nobenih znakov, da bi morebitno dodatno proizvodnjo v LRK lahko absorbirali trgi tretjih držav ali domači trg.

(102)

Industrija Unije že več let trpi škodo zaradi učinkov kitajskega dampinškega uvoza in je trenutno še vedno v negotovem gospodarskem položaju.

(103)

Kot je bilo prikazano, je industriji Unije po kitajskem dampingu uspelo okrevati zaradi veljavnih protidampinških ukrepov. V OPP pa se je zlasti zaradi gospodarske krize znašla v težkih gospodarskih razmerah. Če bi bila torej industrija Unije izpostavljena povečanju obsega dampinškega uvoza po nizkih cenah iz zadevne države, bi to verjetno povzročilo nadaljnje poslabšanje njene prodaje, tržnega deleža in prodajnih cen, s tem pa tudi poslabšanje njenega finančnega položaja.

(104)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 56, je bilo tudi ugotovljeno, da se zato, ker je prodajna cena kitajskih proizvajalcev nelojalno znižala prodajne cene industrije Unije povprečno za skoraj 11 %, zdi, da bi ob odsotnosti ukrepov kitajski proizvajalci izvozniki zadevni izdelek izvažali na trg Unije po cenah, ki bi bile znatno nižje od cen industrije Unije.

(105)

Glede na ugotovitve iz preiskave, tj. prosto zmogljivost v LRK, odkritje izkrivljanj na surovinskem trgu, možnost, da bi proizvajalci izvozniki v zadevni državi zvišali ali preusmerili obseg svojega izvoza na trg EU, obnašanje kitajskih cen v drugih tretjih državah in privlačnost donosnejšega trga EU, bi ob kakršni koli razveljavitvi ukrepov obstajala verjetnost ponovitve škode. Ta bi bila še resnejša ob upoštevanju sedanje gospodarske krize.

(106)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali bi bila ohranitev obstoječih protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije kot celote. Določitev interesa Unije je temeljila na oceni različnih vpletenih interesov, tj. interesu industrije Unije, uvoznikov in uporabnikov.

(107)

Treba je opozoriti, da se v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni štelo za nasprotno interesu Unije. Poleg tega dejstvo, da je sedanja preiskava pregled, tj. analiza položaja, v katerem že veljajo protidampinški ukrepi, omogoča oceno kakršnega koli nesorazmernega negativnega učinka trenutno veljavnih protidampinških ukrepov na zadevne strani.

(108)

Na podlagi tega je bilo proučeno, ali kljub sklepnim ugotovitvam o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi privedli do ugotovitve, da v tem posebnem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Unije.

(109)

Ob upoštevanju sklepnih ugotovitev glede položaja industrije Unije iz uvodnih izjav 89 do 97 in v skladu z argumenti v zvezi z analizo verjetnosti ponovitve škode, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 102 do 105, je mogoče tudi ugotoviti, da bi se industrija Unije v primeru izteka ukrepov verjetno soočila z resnim poslabšanjem finančnega položaja.

(110)

Šteje se, da bi nadaljevanje ukrepov koristilo industriji Unije, ki bi v tem primeru lahko povečala obseg prodaje in verjetno tudi prodajno ceno ter s tem ustvarila potrebno stopnjo donosa, kar bi ji omogočilo nadaljnje naložbe v novo tehnologijo za proizvodne obrate. Prenehanje veljavnosti ukrepov pa bi zaustavilo okrevanje industrije Unije in resno ogrozilo njeno finančno trdnost, s tem pa ogrožalo njen obstoj in tako zmanjšalo zalogo in konkurenco na trgu.

(111)

Javil se je en uporabnik in predložil izpolnjen vprašalnik. Sodelujoči uporabnik je trdil, da nadaljevanje ukrepov ne bi imelo škodljivega učinka na konkurenco na trgu Unije, temveč nasprotno, da bi industriji nadaljnje proizvodnje omogočil dostop do širšega obsega konkurenčnih dobaviteljev po tržnih cenah.

(112)

Treba je opozoriti, da je bilo v prvotni preiskavi ugotovljeno, da uvedba ukrepov ne bi imela znatnega učinka na uporabnike (14). Kljub ukrepom se je dobava uvoznikov/uporabnikov v Uniji nadaljevala, med drugim iz LRK. Prav tako niso bili navedeni nobeni znaki, ki bi kazali na težave pri iskanju drugih virov. Zato se ugotovi, da ohranitev protidampinških ukrepov ne bi smela imeti resnega učinka na položaj uvoznikov/uporabnikov v Uniji.

(113)

Učinki nadaljevanja ukrepov bi lahko industriji Unije pomagali s posledičnimi pozitivnimi vplivi na konkurenčne pogoje na trgu Unije ter na zmanjšanje nevarnosti zapiranja obratov in izgube delovnih mest.

(114)

Nadaljevanje ukrepov bi lahko koristilo tudi uporabnikom/uvoznikom, ker bi še naprej omogočalo širok obseg konkurenčnih dobaviteljev na trgu Unije.

(115)

Glede na navedeno analizo se ugotovi, da nadaljevanje ukrepov ni v nasprotju z interesi Unije.

(116)

Vse strani so bile obveščene o osnovnih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil odobren rok za predložitev pripomb. Stališča in pripombe so bili ustrezno upoštevani, kjer je bilo to upravičeno.

(117)

Iz navedenega sledi, da je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo za uvoz volframovega karbida, volframovega karbida z dodatkom kovinskega prahu in taljenega volframovega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske. Opozoriti je treba, da te ukrepe predstavljajo dajatve ad valorem –

24.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/13

(1)

Svet je 2. marca 2011 sprejel Uredbo (EU) št. 204/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libiji.

(2)

Varnostni svet Združenih narodov je 17. marca 2011 sprejel Resolucijo VSZN 1973 (2011), s katero je bilo razširjeno področje uporabe omejevalnih ukrepov iz Resolucije VSZN 1970 (2011) in so bili uvedeni dodatni omejevalni ukrepi proti Libiji.

(3)

Seznama oseb in subjektov, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz prilog II in III k Uredbi (EU) št. 204/2011, bi bilo treba ustrezno spremeniti –

24.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/21

(1)

Madžarsko besedilo Uredbe Komisije (EU) št. 1272/2009 (2) vsebuje dve napaki, ki ju je treba popraviti z začetkom veljave od dneva uporabe Uredbe (EU) št. 1272/2009.

(2)

Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

24.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/22

24.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/24

(1)

Svet je 28. februarja 2011 sprejel Sklep 2011/137/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libiji (1), s katerim se izvaja Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov (RVSZN) 1970 (2011).

(2)

Varnostni svet Združenih narodov je 17. marca 2011 sprejel RVSZN 1973 (2011), s katero je bilo razširjeno področje uporabe omejevalnih ukrepov iz RVSZN 1970 (2011) in so bili uvedeni dodatni omejevalni ukrepi proti Libiji.

(3)

Sklep Sveta 2011/137/ES bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(4)

Za izvajanje določenih ukrepov je potrebno nadaljnje ukrepanje Unije –

1.

doda se naslednji člen:

„Člen 3a

1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi preprečijo lete zrakoplovom, ki so v njihovi sodni pristojnosti, v zračnem prostoru Libije z namenom potrebe po zaščiti civilistov.

2.   Odstavek 1 ne velja za lete z izključno humanitarnim namenom, kot je zagotavljanje ali omogočanje zagotavljanja pomoči, vključno z medicinsko oskrbo, hrano, humanitarnimi delavci in s tem povezano pomočjo, ali evakuacija tujih državljanov iz Libije, niti ne velja za lete, ki so dovoljeni v skladu z odstavkom 4 ali 8 RVSZN 1973 (2011), niti za druge lete, za katere države članice v skladu z dovoljenjem iz odstavka 8 RVSZN 1973 (2011) menijo, da jih je treba izvajati v korist libijskega prebivalstva.“;

2.

člen 4(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice v skladu z nacionalnimi pristojnostmi in zakonodajo ter ob upoštevanju mednarodnega prava, zlasti pomorskega prava in ustreznih mednarodnih sporazumov o civilnem letalstvu, na njihovem ozemlju, tudi v njihovih pristaniščih in na letališčih ter na odprtem morju, pregledajo vsa plovila in zrakoplove, namenjene v ali prihajajoče iz Libije, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da tovor na takih plovilih in v takih zrakoplovih vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz so v skladu s tem sklepom prepovedani.“;

3.

doda se naslednji člen:

„Člen 4a

1.   Države članice vsem zrakoplovom, ki so registrirani v Libiji ali so v lasti libijskih državljanov ali družb ali jih ti upravljajo, zavrnejo dovoljenje za vzlet z njihovega ozemlja, pristanek na njem ali prelet čezenj, razen če je let vnaprej odobril Odbor za sankcije ali v primeru zasilnega pristanka.

2.   Države članice zavrnejo vsem zrakoplovom dovoljenje za vzlet z njihovega ozemlja, pristanek na njem ali prelet čezenj, če imajo informacije, na podlagi katerih utemeljeno sumijo, da zrakoplov vsebuje predmete, katerih dobava, prodaja, prenos ali izvoz so v skladu s tem sklepom prepovedani, vključno z zagotavljanjem oboroženega najemniškega vojaškega osebja, razen v primeru zasilnega pristanka.“;

4.

člen 5(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da preprečijo vstop na svoje ozemlje ali tranzit prek njega:

5.

člen 6(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Vsa sredstva, drugo finančno premoženje in gospodarski viri, ki so v lasti ali pod neposrednim ali posrednim nadzorom:

se zamrznejo.“;

6.

v členu 6 se doda naslednji odstavek:

„4a.   Pri osebah in subjektih s seznama v Prilogi IV k temu sklepu so tudi lahko dovoljene izjeme za sredstva in gospodarske vire, ki so potrebni za humanitarne namene, kot so zagotavljanje ali omogočanje zagotavljanja pomoči, vključno z medicinsko oskrbo, hrano, zagotavljanjem elektrike, humanitarnimi delavci in s tem povezano pomočjo, ali za evakuacijo tujih državljanov iz Libije.“;

7.

doda se naslednji člen:

„Člen 6a

Države članice pozovejo svoje državljane, osebe pod njihovo sodno pristojnostjo in podjetja s sedežem na njihovih ozemljih ali pod njihovo sodno pristojnostjo, k previdnosti pri poslovanju s subjekti s sedežem v Libiji ali pod libijsko sodno pristojnostjo, ter vsemi posamezniki in subjekti, ki delujejo v njihovem imenu ali po njihovih navodilih, ter subjekti, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, z namenom preprečiti poslovanje, ki bi lahko prispevalo k nasilju in uporabi sile nad civilisti.“.

24.3.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

L 78/37

(1)

Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti je s sodbo z dne 15. aprila 2008 (3) (v nadaljnjem besedilu: sodba Sodišča prve stopnje) ugotovilo ničnost Odločbe Komisije 2005/262/ES z dne 20. aprila 2004 glede podpore, ki jo je Francija izvrševala v korist Zadruge za izvoz francoskih knjig (CELF) (4)  (5).

(2)

Komisija mora po sodbi Sodišča prve stopnje sprejeti nov sklep.

(3)

Navedena sodba je rezultat postopka, katerega glavne faze so navedene v nadaljevanju.

(4)

Société internationale de diffusion et d’édition (Mednarodna distribucijska in založniška družba – SIDE) je z dopisom z dne 20. marca 1992 Komisijo opozorila na ukrepe pomoči za promocijo, prevoz in trženje, ki so jih francoski organi odobrili zadrugi CELF ter niso bili predhodno priglašeni službam Komisije.

(5)

Komisija, ki je francoske organe opozorila, da mora biti vsak načrt za dodelitev ali spremembo pomoči predhodno priglašen njenim službam, je z dopisom z dne 2. aprila 1992 od navedenih organov zahtevala, naj jo obvestijo o naravi in namenu ukrepov pomoči, ki jih je navedla družba SIDE.

(6)

Francoski organi so z dopisom z dne 29. junija 1992 Komisiji potrdili obstoj subvencij v korist zadruge CELF. Pojasnili so, da so bili ti ukrepi namenjeni seznanjanju s francosko literaturo in francoskim jezikom v nefrankofonskih državah ter da je bilo poleg tega zadrugi CELF zaupano upravljanje treh programov točno določenih pomoči, prav tako namenjenih lažjemu dostopu oddaljenih bralcev do francoskih knjig.

(7)

Komisija je z dopisom z dne 7. avgusta 1992 družbi SIDE potrdila obstoj pomoči v korist zadruge CELF, pojasnila njen namen in jo obvestila, da zadevni ukrepi niso bili priglašeni. Vendar pa je pojasnila, da se zdi, da sporne pomoči ne škodijo trgovini med državami članicami. V teh okoliščinah je bila družba SIDE pozvana, naj predloži pripombe.

(8)

Družba SIDE je z dopisom z dne 7. septembra 1992 Komisijo obvestila, da se namerava pritožiti zoper diskriminacijsko naravo ukrepov in posledice, ki jih imajo za trgovino v Skupnosti, ne da bi pri tem oporekala kulturnemu cilju ministrstva za kulturo, ki si prizadeva za razširjanje francoskega jezika in literature.

(9)

Komisija je v Odločbi z dne 18. maja 1993 (6) menila, da se ob upoštevanju posebnega položaja konkurence v knjižnem sektorju in kulturnega cilja zadevnih programov pomoči zanje uporablja odstopanje iz prejšnjega člena 92(3)(c) Pogodbe.

(10)

Družba SIDE je 2. avgusta 1993 vložila tožbo na ugotovitev ničnosti navedene odločbe. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 18. septembra 1995 (7) deloma ugodilo tožbi družbe SIDE z ugotovijo ničnosti Odločbe Komisije z dne 18. maja 1993, vendar samo kar zadeva ukrepe, ki so bili zadrugi CELF odobreni za majhna naročila.

(11)

Sodišče prve stopnje je menilo, da je Komisija lahko sprejela ugodno odločitev v zvezi z naslednjimi tremi programi pomoči, ki jih je za državo upravljala zadruga CELF, to so:

(12)

Po mnenju Sodišča prve stopnje je Komisija pridobila dovolj podatkov o teh treh programih, da je lahko upravičila ugotovitev, da je njihov vpliv na konkurenco zanemarljiv. Poleg tega je Sodišče prve stopnje navedlo, da se „[g]lede kulturnega cilja spornih pomoči […] stranki strinjata, da je cilj, ki si ga prizadeva doseči francoska vlada, razširjanje francoskega jezika in literature“. Po njegovem mnenju je bilo treba ugotoviti, da presoja kulturnega cilja spornih pomoči za Komisijo ni pomenila posebnih težav in da ni bilo treba pridobiti drugih podatkov za priznanje kulturne narave tega cilja.

(13)

Po drugi strani je Sodišče prve stopnje v zvezi z nadomestili, ki so bila dodeljena izključno zadrugi CELF za majhna naročila, menilo, da bi morala Komisija pred odločanjem o združljivosti ukrepov z notranjim trgom temeljito preučiti konkurenčne razmere v zadevnem sektorju.

(14)

Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo (točka 76 sodbe), da bi morala Komisija začeti postopek, določen v prejšnjem členu 93(2) ES (zdaj člen 108(2) PDEU), in da je treba zato ugotoviti ničnost Odločbe Komisije z dne 18. maja 1993, kolikor zadeva subvencijo, dodeljeno izključno zadrugi CELF, za izravnavo dodatnih stroškov obdelave majhnih naročil za knjige, ki so jih oddali knjigarnarji s sedežem v tujini.

(15)

Komisija se je 30. julija 1996 v skladu s sodbo Sodišča prve stopnje z dne 18. septembra 1995 odločila, da bo začela formalni postopek preiskave. Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj ji predložijo pripombe. Poslale so jih decembra 1996 in januarja 1997.

(16)

Komisija je po koncu preiskave 10. junija 1998 sprejela Odločbo 1999/133/ES (9). Potrdila je, da imajo pomoči v zvezi z majhnimi naročili kulturni cilj, in na podlagi prejšnjega člena 87(3)(d) Pogodbe menila, da navedene pomoči niso take, da bi škodovale trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji do take mere, ki je v nasprotju s skupnim interesom na trgu izvoza knjig v francoskem jeziku.

(17)

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 28. februarja 2002 (10) ugotovilo ničnost zadnjega stavka člena 1 navedene odločbe. Menilo je namreč, da bi morala Komisija opraviti potrebna preverjanja, da bi pridobila ustrezne podatke za razlikovanje trga posredništva od trga izvoza knjig v francoskem jeziku na splošno.

(18)

Sodišče prve stopnje je menilo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, ker ni opravila tega preverjanja, s tem ko je za referenčni trg izbrala trg izvoza francoskih knjig na splošno, čeprav je bilo ugotovljeno, da je bila sporna pomoč namenjena samo izvoznim posrednikom.

(19)

Po drugi strani je Sodišče v sodbi z dne 22. junija 2000 (11) zavrnilo tožbo francoskih organov zoper Odločbo Komisije z dne 10. junija 1998, ne da bi preučilo vsebino zadeve, ter potrdilo, da tudi če bi bilo pomoč mogoče šteti za združljivo s skupnim trgom, to ne bi vplivalo na obveznost priglasitve in da obveznost predhodne priglasitve vključuje začasno ustavitev pomoči.

(20)

Komisija je po ugotovitvi delne ničnosti Odločbe z dne 10. junija 1998 francoske organe in družbo SIDE v dopisih z dne 14. junija 2002 prosila, naj ji pošljejo pripombe o razlogih za ugotovitev ničnosti Odločbe in zlasti vidikih v zvezi z zadevnim trgom.

(21)

Francoske organe je pozvala, naj zlasti predložijo pojasnila o posebnosti ponudbe zadruge CELF v primerjavi z drugimi akterji na trgu, med katerimi je družba SIDE. Družbo SIDE pa je pozvala, naj zlasti predloži pripombe o pojmu majhna naročila ter navede, katera je bila morebitna posebnost njene ponudbe v primerjavi s ponudbo zadruge CELF in drugih akterjev na trgu.

(22)

Družba SIDE je Komisiji odgovorila z dopisom z dne 12. avgusta 2002. Francoski organi so odgovorili z dopisom z dne 17. septembra 2002.

(23)

Potem ko je Komisija z dopisom z dne 19. septembra 2002 družbo SIDE prosila, naj ji sporoči, ali njen odgovor vsebuje zaupne podatke, in je 30. septembra 2002 prejela negativen odgovor, je z dopisom z dne 17. oktobra 2002 odgovor družbe SIDE skupaj s prilogami posredovala francoskim organom, da bi lahko predložili pripombe. Ob tej priložnosti jim je tudi postavila nov sklop dodatnih vprašanj.

(24)

Komisija je z dopisom z dne 30. oktobra 2002 tudi družbi SIDE postavila niz dodatnih vprašanj, na katera je družba odgovorila z dopisoma z dne 31. oktobra 2002 in 9. decembra 2002. Družba SIDE je z dopisom z dne 23. decembra 2002 na prošnjo Komisije z dne 16. decembra 2002 to obvestila, da njeni odgovori ne vsebujejo zaupnih podatkov in da se lahko posredujejo francoskim organom za predložitev pripomb.

(25)

Ker francoski organi niso odgovorili v predpisanem roku, jim je Komisija poslala opomin z dopisom z dne 27. novembra 2002. Francoski organi so z dopisom z dne 19. decembra 2002 Komisijo zaprosili za novo podaljšanje roka.

(26)

Komisija je 9. januarja 2003 francoskim organom poslala odgovor družbe SIDE z dne 23. decembra 2002 za predložitev pripomb. Francoski organi so z dopisom z dne 17. januarja 2003 odgovorili na vprašanja Komisije z dne 17. oktobra 2002.

(27)

Francoski organi so z dopisom z dne 4. februarja 2003 Komisijo prosili za novo podaljšanje roka v zvezi z zahtevo za predložitev pripomb na drugi odgovor družbe SIDE z dne 23. decembra 2002. Komisija je prošnjam za podaljšanje rokov delno ugodila z dopisom z dne 11. februarja 2003. Francoski organi so z dopisom z dne 11. marca 2003 poslali odgovor Komisiji.

(28)

Družbo SIDE so poleg tega na njeno zahtevo sprejele službe Komisije in je lahko na sestanku 4. marca 2003 predstavila svoj pogled na zadevo vse od njenega začetka.

(29)

Evropska komisija je po koncu tega postopka sprejela Odločbo 2005/262/ES in v njej menila, da je sporna pomoč združljiva na podlagi prejšnjega člena 87(3)(d) Pogodbe, potem ko je ugotovila, da pomoči ne morejo pomeniti čezmernega nadomestila za stroške, nastale pri obdelavi majhnih naročil.

(30)

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 15. aprila 2008 ugotovilo ničnost Odločbe Komisije z dne 20. aprila 2004.

(31)

Menilo je, da je Komisija v zvezi z delom pomoči, ki je bil zadrugi CELF izplačan pred 1. novembrom 1993, to je pred datumom začetka veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji, napačno uporabila pravo, ko je menila, da je sporna pomoč združljiva s skupnim trgom na podlagi prejšnjega člena 87(3)(d), medtem ko bi bilo treba uporabiti materialnopravna pravila, ki so veljala pred 1. novembrom 1993. Sodišče prve stopnje je zlasti upoštevalo dejstvo, da Pogodba EU ne vsebuje prehodnih določb v zvezi z uporabo prejšnjega člena 87(3)(d) in da načelo pravne varnosti, razen izjemoma, nasprotuje temu, da se za časovno izhodišče uporabe akta Skupnosti določi datum pred datumom njegove objave.

(32)

Poleg tega je Sodišče prve stopnje menilo, da je Komisija storila očitno napako pri presoji pri preučitvi združljivosti sporne pomoči, ko je precenila stroške obdelave majhnih naročil, ki jih je zadruga CELF dejansko imela. Komisija namreč v Odločbi z dne 20. aprila 2004 ni upoštevala dejanskih stroškov obdelave majhnih naročil, ampak je te stroške ocenila na podlagi skupnih stroškov, ki jih je imela zadruga CELF (dodelitev dela skupnih stroškov obdelave majhnih naročil na podlagi ključa porazdelitve, ki se razlikuje za vsako kategorijo stroškov). Za nekatere kategorije stroškov so bili zaradi dodatnih težav, ki naj bi jih povzročala obdelava majhnih naročil v primerjavi z drugimi dejavnostmi zadruge CLEF, uporabljeni množilni koeficienti. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da bi bilo te težave mogoče rešiti z uporabo prenosa na daljavo, ki je zadeval dve tretjini majhnih naročil. Menilo je tudi, da je Komisija storila napako pri presoji, ko je za nekatere stroške (in vsekakor za naročila, prenesena na daljavo) uporabila množilne koeficiente, ter ugotovilo, da bi bili stroški, povezani z obdelavo majhnih naročil, brez navedenih koeficientov nižji, poslovni izid te dejavnosti v zvezi z majhnimi naročili pa bi bil pozitiven (600 000 FRF ali 91 469 EUR). Po mnenju Sodišča prve stopnje Komisija torej ni dokazala neobstoja čezmernega nadomestila.

(33)

Postopek preiskave, ki se je začel z Odločbo Komisije z dne 30. julija 1996, ostaja torej po sodbi Sodišča prve stopnje z dne 15. aprila 2008 odprt, Komisija pa mora sprejeti nov sklep.

(34)

Glede na razloge iz sodbe Sodišča prve stopnje z dne 15. aprila 2008 in ob upoštevanju dejstva, da je bila odločitev o sprožitvi postopka sprejeta 30. julija 1996, je želela Komisija francoske organe in zainteresirane strani znova pozvati k predložitvi pripomb.

(35)

Komisija je sprejela odločitev o podaljšanju postopka z dne 8. aprila 2009 (12) (odločitev C(2009) 2481, „odločitev o podaljšanju postopka“), ki je dopolnila odločitev o sprožitvi postopka z dne 30. julija 1996, hkrati pa je določila nov rok za predložitev pripomb. V njej je navedeno, da je treba obe odločitvi obravnavati kot nedeljivo celoto, da bosta privedli do enega samega formalnega postopka preiskave, in da je treba upoštevati samo odločitev o podaljšanju postopka, če bi se opis dejanskega stanja in prava ali predhodna ocena Komisije v odločitvi o podaljšanju postopka razlikovala od odločitve o sprožitvi postopka z dne 30. julija 1996.

(36)

Komisija je zainteresirane strani pozvala, naj predložijo pripombe o zadevnem ukrepu.

(37)

Komisija je pripombe francoskih organov prejela 9. junija 2009, pripombe družbe SIDE pa 23. julija 2009. Pripombe družbe SIDE je 24. avgusta 2009 posredovala francoskim organom in jim dala možnost, da predložijo pripombe. Prejela jih je 24. septembra 2009.

(38)

Vendar pa francoski organi niso predložili podrobnih podatkov, ki jih je Komisija zahtevala v odločitvi o podaljšanju postopka, ampak so se glede sorazmernosti pomoči samo sklicevali na podatke, ki so jih predložili že 17. septembra 2002, 17. januarja 2003 in 11. marca 2003 ter jih Komisija ni mogla uporabiti glede na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. aprila 2008.

(39)

Službe Komisije so torej z dopisom z dne 8. oktobra 2009 francoske organe opozorile na svojo zahtevo po predložitvi podatkov o omenjenih določenih točkah in navedle, da bo morala Komisija, če teh podatkov ne bo prejela v desetih delovnih dneh, končno odločbo sprejeti na podlagi razpoložljivih podatkov v skladu s členom 13(1) postopkovne uredbe, potem ko bo po potrebi izdala odredbo o predložitvi podatkov na podlagi člena 10(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES (13).

(40)

Francoski organi so z dopisom z dne 21. oktobra 2009 Komisijo obvestili, da se je na podlagi sodbe sodišča „Tribunal de commerce de Pariz“ (gospodarsko sodišče v Parizu) z dne 9. septembra 2009 začela sodna likvidacija zadruge CELF, ki je prenehala delovati. Poleg tega so v zvezi s podatki, ki jih je Komisija zahtevala v dopisu z dne 8. oktobra 2009, navedli, da nimajo dodatnih podatkov, ki bi jih lahko predložili, in se sklicevali na pripombe, poslane 9. junija 2009.

(41)

Komisija se je torej z Odločbo z dne 20. novembra 2009 (C(2009) 9256, „Odločba o predložitvi podatkov“) odločila Franciji odrediti, naj predloži zahtevane podatke, ker tega kljub večkratnim zahtevam ni storila.

(42)

Francoski organi so z dopisom z dne 2. decembra 2009 navedli, da nimajo dodatnih podatkov, ki bi jih lahko predložili Komisiji, in da se sklicujejo na pripombe, poslane 9. junija 2009.

(43)

Navesti je treba, da so francoski organi 2. decembra 2009 poslali tudi dopis v zvezi s programom pomoči „Programme de Livres Universitaires et Scientifiques (program univerzitetnih in znanstvenih knjig)“, imenovanim „Programme Plus“. Ta program pomoči ni predmet tega sklepa.

(44)

Komisija je z dopisom z dne 22. decembra 2009 od francoskih organov zahtevala podatke o položaju zadruge CELF in njenem likvidacijskem postopku. Francoski organi so odgovorili 27. januarja 2010. Pojasnila so poslali tudi 9. marca 2010 in 26. novembra 2010.

(45)

Navesti je treba, da v Franciji potekajo postopki pred nacionalnimi sodišči in da je bila v skladu s temi postopki zadeva predložena Sodišču na podlagi člena 267 PDEU (prejšnji člen 234 ES). V nadaljevanju so na kratko povzete glavne faze teh postopkov.

(46)

Družba SIDE je zadevo predložila francoskim sodiščem na podlagi neposrednega učinka prejšnjega člena 88(3) ES. Sodišče „Cour administrative d’appel de Pariz“ (upravno pritožbeno sodišče v Parizu) je s sodbo z dne 5. oktobra 2004, s katero je bila potrjena sodba sodišča „Tribunal administratif de Pariz“ (upravno sodišče v Parizu) z dne 26. aprila 2001, od Francije zahtevalo izterjavo pomoči, izplačane zadrugi CELF.

(47)

„Conseil d’Etat“, ki mu je bila predložena kasacijska pritožba, je s sodbo z dne 29. marca 2006 potrdil nekatere vidike sodbe sodišča „Cour administrative d’appel“, zlasti dejstvo, da zadevne pomoči niso bile preprosto nadomestilo za obveznosti javne službe (14), da jih nacionalno sodišče ne more opredeliti kot veljavne pomoči in da se zadruga CELF ne more sklicevati na upravičeno pričakovanje.

(48)

Kljub temu pa je „Conseil d’Etat“ v sodbi z dne 29. marca 2006 odločil, da prekine odločanje o pritožbah, dokler Sodišče EU ne odloči o vprašanjih za predhodno odločanje, ki mu jih je postavil glede obveznosti nacionalnega sodišča v zvezi z državno pomočjo, ki ni bila priglašena, vendar je bila pozneje z Odločbo Komisije razglašena za združljivo s skupnim trgom.

(49)

Sodišče EU je v sodbi z dne 12. februarja 2008 (15) razsodilo:

„Člen 88(3), zadnji stavek, ES je treba razlagati tako, da nacionalno sodišče ni dolžno naložiti vračila pomoči, ki je bila izvajana v nasprotju s to določbo, če je Komisija sprejela dokončno odločitev, da je navedena pomoč združljiva s skupnim trgom glede na člen 87 ES. V skladu s pravom Skupnosti mora prejemniku pomoči naložiti plačilo obresti za obdobje nezakonitosti. V okviru svojega nacionalnega prava lahko, če je to predvideno, poleg tega naloži vračilo nezakonite pomoči kljub pravici države članice, da pomoč kasneje ponovno izvaja. Prav tako lahko ugodi odškodninskim zahtevkom za škodo, ki je nastala zaradi nezakonitosti pomoči.

V postopku, kot je ta iz spora v glavni stvari, obveznost iz člena 88(3), zadnji stavek, ES, da se odpravi učinke nezakonitosti pomoči, zajema pri izračunu zneskov, ki jih mora plačati prejemnik, razen v izjemnih okoliščinah, tudi obdobje od sprejetja odločbe Komisije, s katero je bila ugotovljena združljivost te pomoči s skupnim trgom, do razglasitve ničnosti navedene odločbe s strani sodišča Skupnosti.“

(50)

„Conseil d’Etat“ je po upoštevanju sodbe Sodišča EU z dne 12. februarja 2008 in zgoraj navedene sodbe Sodišča prve stopnje z dne 15. aprila 2008 v sodbi z dne 19. decembra 2008 razveljavil člene 2, 3 in 4 zgoraj navedene sodbe sodišča „Cour administrative d’appel de Pariz“ z dne 5. oktobra 2004 in odločil naslednje.

(51)

Najprej, ministru za kulturo in komunikacije je naloženo, naj izterja obresti v zvezi z državno pomočjo, izplačano zadrugi CELF, od leta 1980 do datuma sodbe „Conseil d’Etat“, izračunane v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 794/2004 (16). Ministru je tudi naloženo, naj pozneje izterja obresti, ki bodo dolgovane od datuma sodbe „Conseil d’Etat“ do datuma, ko bo bodisi dokončno ugotovljena združljivost pomoči s skupnim trgom bodisi pomoč dokončno povrnjena.

(52)

Poleg tega je „Conseil d’Etat“ prekinil odločanje, dokler Sodišče EU ne odloči o naslednjih vprašanjih za predhodno odločanje:

(53)

Sodišče EU je 11. marca 2010 (17) o navedenih vprašanjih za predhodno odločanje razsodilo:

(54)

Francoski organi so Komisiji sporočili, da se je ministrstvo za kulturo leta 1980 v skladu s smernicami splošne politike francoske vlade v zvezi s promocijo knjig in literature v francoskem jeziku odločilo dodeliti pomoči izvoznim posrednikom, ki bodo sprejemali vse vrste naročil, ne glede na njihov znesek in donosnost. Ti ukrepi so bili sprejeti, da se odpravijo pomanjkljivosti trga in spodbudi ohranjanje dejavnosti v zvezi z nedonosnimi majhnimi naročili na trgu izvoznega posredništva.

(55)

Po navedbah francoskih organov so se majhne knjigarne s sedežem na predvsem nefrankofonskih območjih, ki so bila včasih težko dostopna in/ali oddaljena, srečevale z resnimi težavami z oskrbo, ker njihovega povpraševanja ni bilo mogoče zadovoljiti po tradicionalnih distribucijskih poteh, kadar so bile količine naročenih del nezadostne ali skupna cena naročenih knjig ni bila dovolj visoka, da bi bila storitev lahko donosna.

(56)

Po navedbah francoskih organov naj bi zadevne pomoči izvoznim posrednikom torej omogočile, da bi izpolnili vsa naročila knjigarnarjev s sedežem v tujini na predvsem nefrankofonskih območjih, ne glede na njihov znesek, donosnost in namembnost. Cilj pomoči je bil, da bi se v okviru francoske politike podpiranja kulturne raznolikosti zagotovila optimalna distribucija knjig v francoskem jeziku in da bi se tako spodbujalo razširjanje literature v francoskem jeziku po vsem svetu.

(57)

Mehanizem pomoči, ki so ga izbrali francoski organi, imenovan „Programme petites commandes“ (program majhnih naročil), je vključeval subvencijo, katere namen je bil nadomestiti dodatne stroške obdelave majhnih naročil, ki so jih francoski organi opredelili kot naročila do vključno zneska 500 francoskih frankov (FRF), kar je približno 76 EUR.

(58)

Kot navajajo francoski organi, se je moralo podjetje, ki je subvencije prejemalo, obvezati, da bo direkciji za knjigo in branje pri ministrstvu za kulturo sporočilo vse podatke v zvezi s splošno dejavnostjo podjetja (skupni promet, finančne izkaze, predloge proračuna, kopije odločitev, s katerimi so ti podatki potrjeni, če je potrebno, poročilo revizorja in povzetek plač), ter vse dokumente v zvezi s subvencionirano dejavnostjo, zlasti poročilo o porabi subvencij, s katerim je utemeljeno izvajanje storitev, za katere je bila prejšnje leto dodeljena subvencija.

(59)

V praksi je imelo od programa „majhnih naročil“ korist eno samo podjetje, to je zadruga CELF. Po navedbah francoskih organov je moralo podjetje svoji vlogi za subvencijo za naslednje leto vsako leto priložiti utemeljitev dodatnih stroškov, ustvarjenih s storitvijo v zvezi z majhnimi naročili. Četrtina subvencije, odobrene prejšnje leto, je bila zadrugi CELF dejansko izplačana na začetku leta, preostanek pa ji je bil dodeljen jeseni, potem ko so javni organi preučili predlog proračuna podjetja prejemnika in nihanja, evidentirana v prvem delu poslovnega leta. Dogovorjeno je bilo, da se preostale vsote odštejejo od subvencij, predvidenih za naslednje leto, če znesek pomoči ni porabljen v celoti. Poleg tega je ministrstvo za kulturo kot povabljeni opazovalec sodelovalo na upravnih odborih in generalnih skupščinah zadruge CELF.

(60)

Pojasniti je treba, da se je od leta 1997 zadevna pomoč nenehno zniževala, leta 2002 pa je bila ukinjena. Zadruga CELF je torej vsako leto od leta 1980 do konca leta 2001 prejela pomoč, ki je bila po navedbah francoskih organov namenjena znižanju stroškov obdelave majhnih naročil iz tujine za knjige v francoskem jeziku. Zadruga CELF je od leta 1980 do konca leta 2001 skupaj prejela 4,8 milijona EUR pomoči.

Preglednica

Zneski pomoči, dodeljeni zadrugi CELF od leta 1980 iz naslova obdelave „majhnih naročil“

Podatki, ki so jih predložili francoski organi

(zneski so zaokroženi v EUR)

(61)

Francoski organi so v odgovoru z dne 9. junija 2009 na odločitev o podaljšanju postopka izrazili zlasti naslednje pripombe.

(62)

Najprej so navedli, da se strinjajo z analizo Komisije, v skladu s katero pomoč za zadrugo CELF pomeni državno pomoč ter v skladu s katero se odstopanja iz člena 107(2) in (3)(a) in (b) PDEU ne uporabljajo.

(63)

Francoski organi v okviru ocene pomoči glede na člen 107(3)(c) in (d) PDEU niso predložili novih podatkov v zvezi s sorazmernostjo pomoči.

(64)

Poleg tega so navedli, da je po njihovem mnenju naloga, dodeljena zadrugi CELF, storitev splošnega pomena v smislu člena 106(2) PDEU.

(65)

Nazadnje in predvsem so se sklicevali na obstoj izjemnih okoliščin, zaradi katerih Komisija ne bi smela odrediti izterjave pomoči.

(66)

Kot je bilo navedeno zgoraj, francoski organi niso predložili podrobnih podatkov, ki jih je Komisija zahtevala v odločitvi o podaljšanju postopka, ampak so se glede sorazmernosti pomoči samo sklicevali na podatke, predložene v letih 2002 in 2003, ki jih Komisija ni mogla uporabiti glede na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. aprila 2008. Komisija je poslala dopis z opozorilom z dne 8. oktobra 2009, potem pa se je 20. novembra 2009 v skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 659/1999 odločila od francoskih organov zahtevati, naj predložijo podatke. Francoski organi so z dopisom z dne 2. decembra 2009 odgovorili, da nimajo dodatnih podatkov, ki bi jih lahko predložili.

(67)

Družba SIDE je v pripombah z dne 23. julija 2009 navedla zlasti naslednje.

(68)

Družba SIDE je opozorila, da je pomoč prejela samo zadruga CELF, po njenem mnenju namreč dejavnost zadruge CELF ni značilna samo zanjo, saj naj bi bilo izpolnjevanje naročil vseh velikosti, tudi najmanjših, ki jih oddajo geografsko razpršene knjigarne, in njihovo združevanje, da se založnikom oddajo večja naročila, po mnenju družbe SIDE prav opredelitev dejavnosti izvoznega posredništva. Družba SIDE je še navedla, da ji pomoč ni bila zavrnjena zaradi domnevnega pomanjkanja preglednosti, ampak ker je zasebno podjetje, ne založniška zadruga.

(69)

Poleg tega je podrobno izpodbijala dejstvo, da naj bi bile pomoči nujne. Pri tem je zlasti menila, da je pojem „majhna naročila“ samovoljen, in spodbijala številke, ki so jih predložili francoski organi.

(70)

Poleg tega je menila, da pomoč ne more biti upravičena na podlagi člena 106(2) PDEU, in se oprla zlasti na sodbe nacionalnih sodišč v zvezi z dejavnostjo zadruge CELF.

(71)

Nazadnje je družba SIDE navedla, da po njenem mnenju v obravnavanem primeru ni izjemnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče omejiti obveznost vračila.

(72)

Ugotoviti je treba, ali zadevni ukrep pomeni državno pomoč in ali ga je po potrebi mogoče šteti za združljivega z notranjim trgom. Komisija mora pri oceni upoštevati zlasti sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. aprila 2008.

(73)

Člen 107(1) PDEU določa, da „[r]azen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(74)

Kot je bilo navedeno že v odločitvi o podaljšanju postopka, Komisija najprej opozarja, da njena ugotovitev, v skladu s katero zadevni ukrep pomeni državno pomoč v smislu Pogodbe, nikoli ni povzročila pomislekov, ne v različnih fazah postopka pred Komisijo, ne pred sodišči Evropske unije (18), niti pred nacionalnimi sodišči (19). Tako so francoski organi v odgovoru z dne 9. junija 2009 navedli, da se strinjajo z analizo Komisije, v skladu s katero pomoč za zadrugo CELF pomeni državno pomoč.

(75)

Komisija meni, da zadevni ukrep pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU (prejšnji člen 87(1) ES) iz naslednjih razlogov.

(76)

Najprej, ukrep daje zadrugi CELF prednost, ker lahko zniža stroške majhnih naročil. Je selektiven, ker je bila v praksi do njega upravičena samo zadruga CELF.

(77)

Poleg tega se financira s proračunskimi sredstvi francoske države, to je iz državnih sredstev. O izvajanju ukrepa je odločalo ministrstvo za kulturo, zato so zanj odgovorni francoski organi.

(78)

Ukrep lahko nadalje vpliva na trgovino med državami članicami in izkrivlja konkurenco. Pomoč je namreč dodeljena francoskim posrednikom (v praksi zadrugi CELF), ki izvažajo knjige v francoskem jeziku, predvsem v nefrankofonske države. Navedeni francoski posredniki torej vsaj potencialno konkurirajo drugim izvoznim posrednikom za knjige v francoskem jeziku iz drugih frankofonskih držav Evropske unije (iz Belgije in Luksemburga). Te ugotovitve ne spremeni dejstvo, da se vpliv na trgovino in izkrivljanje konkurence, ki ju povzroča ta ukrep, zdita majhna. V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Komisiji namreč ni treba dokazati dejanskega vpliva pomoči na trgovino med državami članicami in dejanskega izkrivljanja konkurence, ampak zadostuje, da obstaja verjetnost, da lahko pomoč vpliva na trgovino in izkrivlja konkurenco.

(79)

Nazadnje Komisija meni, da pogoji za uporabo sodne prakse Altmark niso izpolnjeni. Sodišče je v sodbi z dne 24. julija 2003 (20) pojasnilo, pod katerimi pogoji subvencija za podjetje, pooblaščeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, ne pomeni državne pomoči: „prvič, podjetje, ki prejema nadomestilo, mora dejansko izpolnjevati obveznosti javne službe, te pa morajo biti jasno opredeljene; drugič, merila, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo, morajo biti določena vnaprej ter objektivno in pregledno; tretjič, nadomestilo ne sme presegati tistega, kar je nujno za kritje vseh ali dela stroškov, ki so nastali zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička za izpolnjevanje teh obveznosti; četrtič, če podjetje, ki se mu naloži izpolnjevanje obveznosti javne službe, v konkretnem primeru ni izbrano s postopkom oddaje javnega naročila, ki omogoča, da se izbere tisti ponudnik, ki lahko te storitve opravlja z najnižjimi stroški za skupnost, se mora raven potrebnega nadomestila določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih povprečno, dobro vodeno podjetje, ki je ustrezno opremljeno s prevoznimi sredstvi, zato da lahko zadosti zahtevam javne službe, imelo pri izpolnjevanju teh obveznosti ob upoštevanju realiziranih prejemkov in razumnega dobička zaradi izpolnjevanja teh obveznosti“.

(80)

V obravnavanem primeru in ne da bi bilo treba preučiti vsakega od pogojev, ker so ti kumulativni, Komisija ugotavlja, da zadruga CELF ni bila izbrana s postopkom za oddajo javnega naročila in da raven nadomestila ni bila določena na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno, dobro vodeno podjetje, ki je ustrezno opremljeno s proizvodnimi sredstvi.

(81)

V teh okoliščinah pomoč, dodeljena zadrugi CELF, pomeni državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ker so prisotni vsi sestavni elementi pojma državna pomoč.

(82)

Francoski organi zadevnega ukrepa niso priglasili Komisiji. Pomoč je bila torej dodeljena v nasprotju s členom 108(3) PDEU, ki določa, da mora biti Komisija obveščena o vseh načrtih za dodelitev ali spremembo pomoči dovolj zgodaj, da lahko predloži pripombe. Pomoč je bila torej dodeljena nezakonito.

(83)

Ker pomeni zadevni ukrep državno pomoč, je treba oceniti njegovo združljivost z notranjim trgom.

(84)

Komisija meni, da se odstopanja iz člena 107(2) PDEU v obravnavanem primeru ne uporabljajo, ker zadevni ukrepi očitno niso namenjeni ciljem, opredeljenim v teh določbah.

(85)

Pomoč prav tako ne izpolnjuje pogojev, določenih z odstopanjem iz člena 107(3)(a) PDEU, ker ni bila namenjena pospeševanju razvoja območij, ki bi lahko bila upravičena do navedene določbe. V tem primeru tudi ni mogoče uporabiti odstopanja iz člena 107(3)(b) PDEU v zvezi s pospeševanjem izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa, saj zadevni ukrep ni bil namenjen pospeševanju tovrstnega projekta. Ker pomoč ni bila namenjena niti odpravljanju resne motnje v gospodarstvu države članice, se za obravnavani primer ne uporablja niti odstopanje iz drugega dela člena 107(3)(b) PDEU.

(86)

Komisija mora torej presoditi, ali se člen 107(3)(c) in (d) PDEU uporablja (prejšnji člen 87(3)(c) in (d) ES).

(87)

Ob upoštevanju sodbe Sodišča prve stopnje z dne 15. aprila 2008 je treba razlikovati med pomočmi, izplačanimi po začetku veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji (po 1. novembru 1993), ter pomočmi, ki so bile izplačane pred tem začetkom veljavnosti in za katere je treba uporabiti materialna pravila, ki so veljala v zadevnem obdobju.

(88)

Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da je bila četrtina subvencije, odobrene prejšnje leto, zadrugi CELF izplačana na začetku leta, preostanek pa ji je bil dodeljen jeseni, potem ko so javni organi preučili predlog proračuna podjetja prejemnika in nihanja, evidentirana v prvem delu poslovnega leta. Če znesek pomoči ni bil porabljen v celoti, so se preostale vsote odštele od subvencij, predvidenih za naslednje leto. Subvencija, izplačana za leto 1993, je bila torej delno izplačana na začetku leta 1993, preostanek pa je bil dodeljen jeseni 1993. Francoski organi so odločitev o dodelitvi pomoči za leto 1993 sprejeli konec leta 1992 ali na začetku leta 1993, a vsekakor pred začetkom veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji. Komisija torej meni, da je treba pomoč, izplačano za leto 1993, oceniti na podlagi pravnih pravil, ki so se uporabljala pred začetkom veljavnosti Pogodbe o Evropski uniji.

(89)

Člen 107(3)(d) PDEU (prejšnji člen 87(3)(d) ES) določa, da se „[k]ot združljiv[a] z notranjim trgom […] lahko šteje […] pomoč za pospeševanje kulture in ohranjanja kulturne dediščine, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem in konkurenci v Uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi“.

(90)

Treba je torej preveriti, ali so pomoči, ki so bile zadrugi CELF izplačane od leta 1994 do konca leta 2001, dejansko imele kulturni cilj in ali so škodovale trgovinskim pogojem in konkurenci v Evropski uniji v obsegu, ki je v nasprotju s skupnimi interesi, ali ne.

(91)

Komisija najprej opozarja, da je Sodišče prve stopnje kulturni cilj pomoči, izplačanih zadrugi CELF, priznalo v zgoraj navedeni sodbi z dne 18. septembra 1995. Tako je Sodišče prve stopnje v točki 62 navedene sodbe menilo, da se „[g]lede kulturnega cilja spornih pomoči […] stranki strinjata, da je cilj, ki si ga prizadeva doseči francoska vlada, razširjanje francoskega jezika in literature. V zvezi s tem Sodišče prve stopnje ugotavlja tudi, da so bili podatki, ki so bili na voljo Komisiji, ko je sprejela Odločbo, vključno s podatki iz dopisa zastopnika tožeče stranke z dne 7. septembra 1992, taki, da so podpirali njeno presojo glede resničnosti in legitimnosti tega cilja. V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da presoja cilja spornih pomoči za Komisijo ni pomenila posebnih težav in da ji ni bilo treba pridobiti drugih podatkov za priznanje kulturne narave tega cilja.“

(92)

Francoski organi so namreč navedli, da imajo zadevne pomoči kulturni cilj, ki vključuje spodbujanje razširjanja del v francoskem jeziku v nefrankofonskih državah. To je bila torej premišljena politika za ohranjanje in spodbujanje kulturne raznolikosti na mednarodni ravni.

(93)

Ohranjanje in spodbujanje kulturne raznolikosti pa sta med temeljnimi načeli evropskega modela. Vključeni sta v člen 167(1) PDEU (prejšnji člen 151(1) ES): „Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, pri čemer upošteva njihovo nacionalno in regionalno raznolikost ter hkrati postavlja v ospredje skupno kulturno dediščino“, in člen 167(4), ki določa: „Unija pri svoji dejavnosti na podlagi drugih določb Pogodb upošteva kulturne vidike, zlasti zaradi spoštovanja in spodbujanja raznolikosti svojih kultur.“

(94)

Komisija torej meni, da so imele pomoči, ki so jih francoski organi dodelili zadrugi CELF, da bi zagotovili razširjanje del v francoskem jeziku, kulturni cilj.

(95)

Komisija mora torej preveriti, ali so bili zadevni ukrepi dejansko nujni in sorazmerni glede na cilj kulturne politike, ki so si ga prizadevali doseči francoski organi.

(96)

Najprej je treba opozoriti, da je treba v skladu z zgoraj navedeno sodbo Sodišča prve stopnje z dne 28. februarja 2002 zadevne ukrepe presojati na trgu izvoznega posredništva za knjige v francoskem jeziku.

(97)

Prvič, presoditi je treba, ali je pomoč nujna.

(98)

Po navedbah francoskih organov je ministrstvo za kulturo ukrepe zasnovalo leta 1980, ko so nekateri akterji v stroki (skupina Hachette in Messageries du livre) želeli zapustiti trg izvoznega posredništva. Kot navajajo francoski organi, je bil sporni mehanizem uveden, da se spodbudi vključevanje gospodarskih subjektov na trg, da bi bilo mogoče izpolniti vsa naročila knjig v francoskem jeziku, ki jih oddajo knjigarne na nefrankofonskih območjih. To je zagotavljalo, da so lahko knjige v francoskem jeziku dosegle vse knjigarne, vključno z najmanjšimi v oddaljenih državah, tudi če so potrebovale le nekaj knjig, ki so jih poleg tega pogosto izdali različni založniki.

(99)

Po drugi strani je družba SIDE v okviru pripomb, ki jih je poslala po odločitvi o podaljšanju postopka, navedla, da zadevna pomoč ni bila nujna. Čeprav je res, da so nekateri akterji leta 1980 opustili posredniško dejavnost, družba SIDE opozarja, da je bila sama prav takrat ustanovljena za vključitev na trg. Poleg tega nasprotuje dejstvu, da je imela zadruga CELF posebno dejavnost obdelave majhnih naročil. Družba SIDE zlasti spodbija podatke o številkah, ki so jih predložili francoski organi, ter meni, da so si podatki v zvezi z zadrugo CELF in družbo SIDE o deležu glede na njun zadevni promet, število računov in število vrstic naročil precej podobni. Splošneje družba SIDE spodbija pojem „majhna naročila“, kot so ga opredelili francoski organi. Po njenem mnenju naj bi bil ta pojem samovoljen, saj stroški obdelave naročila niso odvisni od njegovega zneska, ampak od števila vrstic naročila.

(100)

Komisija meni, da ni treba dokončno odločiti o vprašanju nujnosti pomoči, ker sta pogoja nujnosti in sorazmernosti kumulativna in ker bo v uvodni izjavi 121 ugotovljeno, da izpolnitev pogoja sorazmernosti ni dokazana.

(101)

Drugič, Komisija ugotavlja, da sta vpliv na trgovino v Evropski uniji in izkrivljanje konkurence, ki ju je povzročil ukrep, zelo majhna, pri čemer je treba upoštevati zadevne zneske ukrepa, dejstvo, da so knjige v francoskem jeziku in knjige v drugih jezikih težko zamenljive, ter precejšnjo razliko med količino knjig v francoskem jeziku, ki jih v nefrankofonske države izvažajo iz Francije po eni strani ter Belgije in Luksemburga po drugi strani.

(102)

Natančneje, Komisija glede trga izvoznega posredništva za knjige v francoskem jeziku navaja, da zadruga CELF in družba SIDE v okviru svoje dejavnosti izvoznega posredništva distribuirata knjige v nefrankofonske države in na nefrankofonska ozemlja. V frankofonskih državah namreč lokalni trg pokrivajo veliki založniki s podružnicami ali zastopniki. Izvozno posredništvo ima torej zgolj zelo postransko vlogo na frankofonskih trgih, ki pa so glavni trgi za knjige v francoskem jeziku.

(103)

Na nacionalnem trgu izvoznega posredništva za knjige v francoskem jeziku so prisotni splošni posredniki, kot sta družba SIDE in zadruga CELF, in nekaj specializiranih posrednikov, ki v zanemarljivem obsegu prodajajo tudi neposredno končnim uporabnikom in so zato nekoliko konkurenčni obema splošnima posrednikoma, ter določeno število knjigarn, ki izpolnjujejo naročila tujih knjigarnarjev in spletnih knjigarn, čeprav samo občasno, in katerih dejavnost je bila med zadevnimi ukrepi razmeroma omejena.