EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document L:2006:250:FULL

Uradni list Evropske unije, L 250, 14. september 2006


Display all documents published in this Official Journal
 

ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 250

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 49
14. september 2006


Vsebina

 

I   Akti, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1347/2006 z dne 13. septembra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1348/2006 z dne 13. septembra 2006 o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1349/2006 z dne 13. septembra 2006 o spremembi Uredbe (ES) št. 990/2006 glede količin, ki jih zajemajo stalni javni razpisi za izvoz žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic

6

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1350/2006 z dne 13. septembra 2006 o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

10

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1351/2006 z dne 13. septembra 2006 o določitvi enotnega koeficienta dodelitve, ki se uporabi v okviru tarifne kvote za koruzo, v skladu z Uredbo (ES) št. 573/2003

34

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, katerih objava je obvezna

14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1347/2006

z dne 13. septembra 2006

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 14. septembra 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. septembra 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 386/2005 (UL L 62, 9.3.2005, str. 3).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 13. septembra 2006 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

052

78,3

999

78,3

0707 00 05

052

89,0

999

89,0

0709 90 70

052

100,0

999

100,0

0805 50 10

388

70,1

524

48,9

528

54,9

999

58,0

0806 10 10

052

70,4

220

135,2

400

177,1

624

118,8

804

95,7

999

119,4

0808 10 80

388

86,0

400

91,7

508

75,9

512

81,8

800

133,7

804

96,4

999

94,3

0808 20 50

052

115,4

388

96,0

720

60,3

999

90,6

0809 30 10, 0809 30 90

052

115,4

999

115,4

0809 40 05

052

86,8

066

51,0

098

37,5

624

127,2

999

75,6


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 750/2005 (UL L 126, 19.5.2005, str. 12). Oznaka „999“ pomeni „drugega porekla“.


14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1348/2006

z dne 13. septembra 2006

o določitvi koeficienta dodelitve za izdajo uvoznih dovoljenj za proizvode iz sektorja sladkorja v okviru tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 318/2006 z dne 20. februarja 2006 o skupni ureditvi trgov za sladkor (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 950/2006 z dne 28. junija 2006 o podrobnih pravilih za izvajanje uvoza in prečiščevanja proizvodov v sektorju sladkorja v okviru nekaterih tarifnih kvot in preferencialnih sporazumov za tržna leta 2006/2007, 2007/2008 in 2008/2009 (2) in zlasti člena 5(3) Uredbe,

ob upoštevanju Sklepa Sveta 2005/914/ES z dne 21. novembra 2005 o sklenitvi Protokola o spremembi Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi o tarifnih kvotah za uvoz sladkorja in sladkornih proizvodov s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije (3),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2151/2005 z dne 23. decembra 2005 o določitvi podrobnih pravil za uvedbo in upravljanje tarifne kvote za proizvode iz sektorja sladkorja s poreklom iz Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, kot je določeno v Stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani (4) in zlasti člena 6(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 4. do 8. septembra 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedno številko 09.4343.

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in po potrebi obvestiti države članice, da je zadevna meja dosežena –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Za zahtevke za uvozna dovoljenja, predložene od 4. do 8. septembra 2006 v skladu s členom 4(2) Uredbe (ES) št. 950/2006, se dovoljenja izdajo v okviru količin, ki so navedene v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 14. septembra 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. septembra 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 58, 28.2.2006, str. 1.

(2)  UL L 178, 1.7.2006, str. 1.

(3)  UL L 333, 20.12.2005, str. 44.

(4)  UL L 342, 24.12.2005, str. 26.


PRILOGA

Preferencialni sladkor AKP–INDIJA

Naslov IV Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2006/2007

Zaporedna številka

Zadevna država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 4. do 8. septembra 2006

Meja

09.4331

Barbados

100

 

09.4332

Belize

100

 

09.4333

Slonokoščena obala

100

 

09.4334

Republika Kongo

100

 

09.4335

Fidži

100

 

09.4336

Gvajana

100

 

09.4337

Indija

100

 

09.4338

Jamajka

100

 

09.4339

Kenija

100

 

09.4340

Madagaskar

100

 

09.4341

Malavi

100

 

09.4342

Mauritius

100

 

09.4343

Mozambik

100

Dosežena

09.4344

Saint Kitts in Nevis

100

 

09.4345

Surinam

 

09.4346

Svazi

100

 

09.4347

Tanzanija

100

 

09.4348

Trinidad in Tobago

100

 

09.4349

Uganda

 

09.4350

Zambija

100

 

09.4351

Zimbabve

0

Dosežena


Dopolnilni sladkor

Naslov V Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2006/2007

Zaporedna številka

Zadevna država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 4. do 8. septembra 2006

Meja

09.4315

Indija

100

 

09.4316

Države, podpisnice Protokola AKP

100

 


Sladkor iz koncesij CXL

Naslov VI Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2006/2007

Zaporedna številka

Zadevna država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 4. do 8. septembra 2006

Meja

09.4317

Avstralija

0

Dosežena

09.4318

Brazilija

0

Dosežena

09.4319

Kuba

0

Dosežena

09.4320

Druge tretje države

0

Dosežena

Balkanski sladkor

Naslov VII Uredbe (ES) št. 950/2006

Tržno leto 2006/2007

Zaporedna številka

Zadevna država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 4. do 8. septembra 2006

Meja

09.4324

Albanija

100

 

09.4325

Bosna in Hercegovina

0

Dosežena

09.4326

Srbija, Črna gora in Kosovo

100

 


Tržno leto 2006

Zaporedna številka

Zadevna država

% zahtevanih količin za izdajo za teden od 4. do 8. septembra 2006

Meja

09.4327

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija

100

 


14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1349/2006

z dne 13. septembra 2006

o spremembi Uredbe (ES) št. 990/2006 glede količin, ki jih zajemajo stalni javni razpisi za izvoz žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1), in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 990/2006 (2) so bili odprti stalni javni razpisi za izvoz žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic.

(2)

Zaradi ponudb, sprejetih v zvezi z javnimi razpisi, so bile v nekaterih državah članicah skoraj popolnoma izčrpane količine, dane na voljo gospodarskim subjektom. Ob upoštevanju povpraševanja v zadnjih tednih in razmer na trgu je treba v zadevnih državah članicah dati na voljo nove količine in zadevnim intervencijskim agencijam dovoliti povečanje količine v javnem razpisu, namenjene za izvoz. Navedeno povečanje se nanaša na:

navadno pšenico, v višini 300 000 ton na Madžarskem,

ječmen v višini 41 294 ton na Češkem, 20 636 ton na Slovaškem, 17 997 ton na Madžarskem.

(3)

Na podlagi tega je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 990/2006.

(4)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Priloga I k Uredbi (ES) št. 990/2006 se nadomesti z besedilom iz Priloge.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. septembra 2006

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 179, 1.7.2006, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1138/2006 (UL L 205, 27.7.2006, str. 15).


PRILOGA

„PRILOGA I

SEZNAM JAVNIH RAZPISOV

Država članica

Količine, dane na voljo za prodajo na zunanjih trgih

(v tonah)

Intervencijska agencija

Ime, naslov in drugi podatki

Navadna pšenica

Ječmen

Belgique/België

0

0

Bureau d'intervention et de restitution belge

Rue de Trèves 82

B-1040 Bruxelles

Telefon: (32-2) 287 24 78

Telefaks : (32-2) 287 25 24

E-naslov: webmaster@birb.be

Česká republika

65 863

191 294

Statní zemědělský intervenční fond

Odbor Rostlinných Komodit

Ve Smečkách 33

CZ-110 00, Praha 1

Telefon: (420) 222 87 16 67 – 222 87 14 03

Telefaks: (420) 296 80 64 04

E-naslov: dagmar.hejrovska@szif.cz

Danmark

0

0

Direktoratet for FødevareErhverv

Nyropsgade 30

DK-1780 København V

Telefon: (45) 33 95 88 07

Telefaks: (45) 33 95 80 34

E-naslov: mij@dffe.dk in pah@dffe.dk

Deutschland

0

0

300 000

Bundesanstalt für Landwirtschaft und Ernährung

Deichmanns Aue 29

D-53179 Bonn

Telefon: (49-228) 6845-3704

Telefaks 1: (49-228) 6845-3985

Telefaks 2: (49-228) 6845-3276

E-naslov: pflanzlErzeugnisse@ble.de

Eesti

0

30 000

Põllumajanduse Registrite ja Informatsiooni Amet

Narva mnt. 3, 51009 Tartu

Telefon: (372) 737 12 00

Telefaks: (372) 737 12 01

E-naslov: pria@pria.ee

Elláda

Οργανισμός Πληρωμών και Ελέγχου Κοινοτικών Ενισχύσεων

Προσανατολισμού και Εγγυήσεων (Ο.Π.Ε.Κ.Ε.Π.Ε.)

Αχαρνών 241

GR-104 46 Αθήνα

Telefon: (30-210) 212 47 87 in 212 47 54

Telefaks: (30-210) 212 47 91

E-naslov: ax17u073@minagric.gr

España

S. Gral. Intervención de Mercados (FEGA)

C/Almagro 33 — 28010 Madrid — España

Telefon: (34-91) 347 47 65

Telefaks: (34-91) 347 48 38

E-naslov: sgintervencion@fega.mapa.es

France

0

0

Office national interprofessionnel des grandes cultures (ONIGC)

21, avenue Bosquet

F-75326 Paris Cedex 07

Telefon: (33-1) 44 18 22 29 in 23 37

Telefaks: (33-1) 44 18 20 08 in 44 18 20 80

E-naslov: m.meizels@onigc.fr in f.abeasis@onigc.fr

Ireland

0

Intervention Operations, OFI, Subsidies and Storage Division, Department of Agriculture and Food

Johnstown Castle Estate, County Wexford

Telefon: (353-53) 916 34 00

Telefaks: (353-53) 914 28 43

Italia

Agenzia per le erogazioni in agricoltura — AGEA

Via Torino, 45

I-00184 Roma

Telefon: (39) 06 49 49 97 55

Telefaks: (39) 06 49 49 97 61

E-naslov: d.spampinato@agea.gov.it

Kypros/Kibris

 

Latvija

0

0

Lauku atbalsta dienests

Republikas laukums 2,

Rīga, LV-1981

Telefon: (371) 702 78 93

Telefaks: (371) 702 78 92

E-naslov: lad@lad.gov.lv

Lietuva

0

50 000

The Lithuanian Agricultural and Food

Products Market regulation Agency

L. Stuokos-Guceviciaus Str. 9-12,

Vilnius, Lithuania

Telefon: (370-5) 268 50 49

Telefaks: (370-5) 268 50 61

E-naslov: info@litfood.lt

Luxembourg

Office des licences

21, rue Philippe II

Boîte postale 113

L-2011 Luxembourg

Telefon: (352) 478 23 70

Telefaks: (352) 46 61 38

Télex: 2 537 AGRIM LU

Magyarország

1 300 000

97 997

Mezőgazdasági és Vidékfejlesztési

Hivatal

Soroksári út 22–24.

H-1095 Budapest

Telefon: (36-1) 219 45 76

Telefaks: (36-1) 219 89 05

E-naslov: ertekesites@mvh.gov.hu

Malta

 

Nederland

Dienst Regelingen Roermond

Postbus 965

6040 AZ Roermond

Nederland

Telefon: (31) 475 35 54 86

Telefaks: (31) 475 31 89 39

E-naslov: p.a.c.m.van.de.lindeloof@minlnv.nl

Österreich

0

0

AMA (Agrarmarkt Austria)

Dresdnerstraße 70

A-1200 Wien

Telefon:

(43-1) 33151 258

(43-1) 33151 328

Telefaks:

(43-1) 33151 4624

(43-1) 33151 4469

E-naslov: referat10@ama.gv.at

Polska

400 000

100 000

Agencja Rynku Rolnego

Biuro Produktów Roślinnych

Nowy Świat 6/12

PL-00-400 Warszawa

Telefon: (48) 22 661 78 10

Telefaks: (48) 22 661 78 26

E-naslov: cereals-intervention@arr.gov.pl

Portugal

Instituto Nacional de Intervenção e Garantia Agrícola (INGA)

Rua Castilho, n.o 45-51,

1269-163 Lisboa

Telefon:

(351) 217 51 85 00

(351) 213 84 60 00

Telefaks:

(351) 213 84 61 70

E-naslov:

inga@inga.min-agricultura.pt

edalberto.santana@inga.min-agricultura.pt

Slovenija

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja

Dunajska 160, 1000 Ljubljana

Telefon: (386) 1 580 76 52

Telefaks: (386) 1 478 92 00

E-naslov: aktrp@gov.si

Slovensko

66 487

20 636

Pôdohospodárska platobná agentúra

Oddelenie obilnín a škrobu

Dobrovičova 12

SK-815 26 Bratislava

Telefon: (421-2) 58 243 271

Telefaks: (421-2) 53 412 665

E-naslov: jvargova@apa.sk

Suomi/Finland

0

200 000

Maa- ja metsätalousministeriö (MMM)

Interventioyksikkö – Intervention Unit

Malminkatu 16, Helsinki PL 30

FIN-00023 Valtioneuvosto

Telefon:

(358-9) 16001

Telefaks:

(358-9) 16 05 27 72

(358-9) 16 05 27 78

E-naslov: intervention.unit@mmm.fi

Sverige

0

0

Statens jordbruksverk

S-551 82 Jönköping

Telefon: (46-3) 615 50 00

Telefaks: (46-3) 619 05 46

E-naslov: jordbruksverket@sjv.se

United Kingdom

0

Rural Payments Agency

Lancaster House

Hampshire Court

Newcastle upon Tyne

NE4 7YH

Telefon: (44-191) 226 58 82

Telefaks: (44-191) 226 58 24

E-naslov: cerealsintervention@rpa.gov.uk

:

v tej državi članici ni intervencijskih zalog za to žito.“


14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/10


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1350/2006

z dne 13. septembra 2006

o uvedbi začasne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), in zlasti členov 8, 9, 11(2) in 11(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

A.   POSTOPEK

1.   Začetek

(1)

Komisija je 4. novembra 2005 prejela pritožbo, ki jo je na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) vložil Eurometaux („pritožnik“) v imenu proizvajalca, ki predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih volframovih elektrod Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 17. decembra 2005 z objavo obvestila o začetku postopka v Uradnem listu Evropske unije  (2).

2.   Stranke, ki jih postopek zadeva

(4)

Komisija je pritožnika, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Proizvajalec pritožnik, drugi proizvajalec Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, in združenja izvoznikov so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezni zahtevek in dokazale, da obstajajo posebni razlogi, zaradi katerih bi morale biti zaslišane, je bilo to odobreno.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržno-gospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce za zahtevek. Dve družbi sta zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Dve drugi družbi sta zahtevali samo IO.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se vzorčenje v tej preiskavi lahko uporabi za izvoznike/proizvajalce v LRK. 11 družb je izrazilo svojo pripravljenost, da bi bile vključene v vzorec. Ker pa so za TGO ali IO zaprosile samo štiri družbe, je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(8)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Komisija je prejela odgovore enega proizvajalca Skupnosti, treh nepovezanih uvoznikov, štirih proizvajalcev izvoznikov v LRK, 13 povezanih družb v Skupnosti in enega proizvajalca v primerljivi državi – Združenih državah Amerike („ZDA“).

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki iz njega izvira, in interesa Skupnosti ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(a)

Proizvajalec Skupnosti:

Plansee Metall GmbH, Reutte, Avstrija.

(b)

Proizvajalci izvozniki v LRK:

Shandong Weldstone Tungsten Industry Co. Ltd., Zibo,

Shaanxi Yuheng Tungsten & Molybdenum Industrial Co. Ltd., Baoji,

Beijing Advanced Metal Materials Co. Ltd, Peking,

Beijing Tungsten & Molybdenum Material Factory, Peking.

(c)

Povezane družbe v LRK:

Weldstone (Shanghai) Industrial Products Co. Ltd., Šanghaj,

Beijing Advanced Materials Co. Ltd, Peking,

Beijing General Mining & Metallurgical Corporation, Peking.

(d)

Povezane družbe v Skupnosti:

Weldstone GmbH, Wilnsdorf, Nemčija,

Alexander Binzel Schweisstechnik GmbH & Co. KG, Buseck, Nemčija,

Binzel Benelux B.V.B.A., Gent, Belgija,

Binzel France S.A.R.L., Strasbourg, Francija,

Alexander Binzel (UK) Ltd., Warrington, Združeno kraljestvo.

(10)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobrena, je bil preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države – ZDA – opravljen v prostorih naslednje družbe:

Proizvajalec v primerljivi državi, ZDA:

Osram Sylvania, Towanda.

3.   Obdobje preiskave

(11)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

B.   ZADEVNI IZDELEK IN PODOBNI IZDELEK

1.   Zadevni izdelek

(12)

Zadevni izdelek zajema nekatere volframove elektrode („VE“), vključno z volframovimi palicami, razen tistih, ki so dobljene samo s sintranjem, razrezane ali nerazrezane na določene dolžine. Ta izdelek je navadno uvrščen pod oznaki KN ex 8101 95 00 in ex 8515 90 90.

(13)

Zadevni izdelek se uporablja pri varjenju in podobnih postopkih, vključno z obločnim varjenjem z volframom v zaščiti inertnega plina, varjenjem s plazemskim oblokom ter rezanjem in vročim brizganjem. VE se uporabljajo v številnih industrijskih sektorjih, kot so gradbeništvo, ladjedelništvo, proizvodnja avtomobilov, pomorstvo, kemijska in jedrska tehnika, letalska in vesoljska industrija ter naftovodi in plinovodi. Na podlagi fizikalnih lastnosti in zamenljivosti različnih vrst izdelka z vidika uporabnika, se vse VE za namene postopka šteje kot en izdelek.

2.   Podobni izdelek

(14)

Preiskava je pokazala, da so osnovne kemijske, fizikalne in tehnične lastnosti VE, ki jih proizvede in proda industrija Skupnosti v Skupnosti, VE, proizvedene in prodane na domačem kitajskem trgu, in VE, uvožene v Skupnost iz LRK, ter tiste, proizvedene in prodane v ZDA, enake in da se ti izdelki večinoma uporabljajo v iste namene.

(15)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

C.   DAMPING

1.   Tržno-gospodarska obravnava („TGO“)

(16)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(17)

Merila za TGO so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta v nadaljevanju:

1.

poslovne odločitve in stroški so izvedeni kot odgovor na tržne signale in brez večjega vmešavanja države;

2.

podjetja imajo jasno določeno zbirko računovodskih evidenc, ki se pregledujejo neodvisno v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in se uporabljajo v vse namene;

3.

odsotnost znatnih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva;

4.

stečajno pravo in pravo lastninskih razmerij zagotavljata pravno varnost in stabilnost;

5.

pretvorbe deviznih tečajev se opravljajo po tržnih stopnjah.

(18)

Dva proizvajalca izvoznika iz LRK sta zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in sta v danem roku izpolnila obrazec za zahtevek za TGO za proizvajalce izvoznike. Komisija v prostorih teh družb je poiskala in preverila vse potrebne informacije, navedene v njihovih zahtevkih za TGO, za katere je menila, da je to potrebno.

(19)

Preiskava je pokazala, da je bilo treba zahtevek za TGO zavrniti eni družbi. Obravnava družbe na podlagi petih meril, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, je pokazala, da družba ne izpolnjuje pogojev iz zgoraj navedenega merila dva. Iz računov družbe ni bilo razvidno dejansko finančno stanje, saj so bile nekatere transakcije knjižene na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, druge pa ne. S tem in z dejstvom, da revizorji družbe niso izrazili nobenih zadržkov v zvezi z ugotovljenimi praksami, so bili jasno kršeni mednarodni računovodski standardi.

(20)

Zainteresirane stranke so dobile možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve. Pripombe je poslal en proizvajalec izvoznik, ki je zahteval TGO.

(21)

Na tej podlagi je bila TGO odobrena enemu proizvajalcu izvozniku VE v LRK:

Shandong Weldstone Tungsten Industry Co. Ltd.

2.   Individualna obravnava („IO“)

(22)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države iz tega člena osnovne uredbe določi morebitna dajatev na ravni države razen v primerih, ko v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe družbe lahko dokažejo, da so njihove izvozne cene in količine ter pogoji prodaje prosto oblikovani, da se pretvorbe deviznih tečajev opravljajo po tržnih stopnjah in da vmešavanje države ne omogoča izogibanja ukrepom, če so izvoznikom določene različne stopnje dajatev.

(23)

Proizvajalec izvoznik, ki mu TGO ni bilo mogoče odobriti, je za primer, če mu TGO ne bi bila odobrena, zahteval tudi IO. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da družba izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(24)

Dva dodatna proizvajalca izvoznika, ki nista uveljavljala TGO, sta zahtevala le IO. Obe družbi sta med OP prodajali neodvisnim strankam v Skupnosti in sta sodelovali v preiskavi. Preiskava je pokazala, da ena družba izpolnjuje vse zahteve za IO, kot so določene v členu 9(5) osnovne uredbe, medtem ko druga družba ni izpolnila tretjega merila za IO, saj je bilo ugotovljeno, da je v celoti v lasti države in zato ne more svobodno in brez vmešavanja države sprejemati poslovnih odločitev, vključno z določitvijo izvoznih cen in količin.

(25)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se IO odobri naslednjima dvema proizvajalcema izvoznikoma v LRK:

Shaanxi Yuheng Tungsten & Molybdenum Industrial Co. Ltd.

Beijing Advanced Metal Materials Co. Ltd.

3.   Normalna vrednost

(a)   Določitev normalne vrednosti za proizvajalca izvoznika v LRK, ki mu je bila odobrena TGO

(26)

Pri določanju normalne vrednosti je Komisija najprej za zadevnega proizvajalca izvoznika določila, ali je bila njegova skupna domača prodaja VE reprezentativna v primerjavi s celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, ko je celotni obseg domače prodaje proizvajalca izvoznika znašal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(27)

Ker je bilo ugotovljeno, da je celotna domača prodaja zadevnega proizvajalca izvoznika reprezentativna, je Komisija opredelila vrste VE, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, izvoženimi v Skupnost.

(28)

Za vsako od teh vrst je bilo določeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene z člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste, ki se je izvažala v Skupnost.

(29)

Z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste neodvisnim strankam na domačem trgu je bilo proučeno tudi, ali se lahko domačo prodajo posamezne vrste zadevnega izdelka, prodanega doma v reprezentativnih količinah, šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da je obseg dobičkonosne prodaje vseh vrst VE znašal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje teh vrst, zato se šteje, da te vrste niso bile prodane v zadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna podlaga za določitev normalne vrednosti.

(31)

Ker zato ni bilo mogoče uporabiti domačih cen vseh vrst, ki jih je prodajal zadevni proizvajalec izvoznik, je bilo treba uporabiti konstruirano normalno vrednost.

(32)

Posledično je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka prištel razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter za dobiček. V ta namen je Komisija proučila, ali nastali PSA-stroški, ki bremenijo zadevnega proizvajalca izvoznika in dobiček, ki ga je ustvaril na domačem trgu, predstavljajo reprezentativne podatke.

(33)

Dejanski domači PSA-stroški so se šteli za zanesljive, ker je bil skupni obseg domače prodaje zadevne družbe reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza v Skupnost. Kar zadeva dobičke, nobena od izvoženih vrst zadevnega izdelka ni bila prodana na domačem trgu med običajnim potekom trgovine, zadevni proizvajalec izvoznik pa ne proizvaja drugih izdelkov kot VE. Podatkov drugih kitajskih proizvajalcev ni bilo mogoče uporabiti, saj nobenemu drugemu proizvajalcu v LRK ni bila odobrena TGO. Zato je bilo treba dobiček določiti v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. V tem okviru je treba opozoriti, da se VE proizvajajo v zelo majhnem številu držav. Informacije japonskih proizvajalcev o zadevnem izdelku in o podobnih izdelkih niso bile na voljo, prav tako pa ni bilo mogoče uporabiti ustreznih podatkov proizvajalca iz ZDA. Ker ni bilo nobene druge ustrezne podlage, je bilo sklenjeno, da se uporabi stopnja dobička, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti, preden se je na trgu čutil vpliv kitajskega uvoza. Treba je še opozoriti, da je ta dobiček tudi v skladu s povprečnim dobičkom od zadevnega izdelka, ki ga je ustvaril eden od proizvajalcev izvoznikov, ki mu je bila odobrena IO.

(b)   Določitev normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim je bila odobrena TGO

(i)   Primerljiva država

(34)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(35)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da namerava uporabiti ZDA kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Nobena zainteresirana stranka ni nasprotovala temu predlogu.

(36)

Zadevni izdelek poleg ES in LRK proizvajajo le še nekateri proizvajalci v ZDA in na Japonskem. Zato je Komisija za sodelovanje zaprosila znane proizvajalce z Japonske in edinega proizvajalca v ZDA.

(37)

Samo proizvajalec iz ZDA je pristal na sodelovanje. Temu proizvajalcu je bil zato poslan vprašalnik, podatki, ki jih je predložil, pa so bili preverjeni na kraju samem. Ugotovljeno je bilo, da je zadevni proizvajalec prodajal na domačem trgu in da je bila na trg ZDA uvožena velika količina kitajskih izdelkov in le zelo majhna količina japonskih izdelkov. Zato je jasno, da si izdelki ZDA in kitajski izdelki na trgu ZDA konkurirajo.

(38)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ZDA predstavlja najbolj primerno in smiselno primerljivo državo v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(ii)   Normalna vrednost

(39)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz primerljive države.

(40)

Komisija je proučila, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana v reprezentativnih količinah v primerljivi državi, šteje, kot da je bila prodana med običajnim potekom trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je naredila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam za vsako vrsto izdelka na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(41)

V primerih, ko je obseg prodaje določene vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja od izračunanih proizvodnih stroškov, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(42)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka znašal 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali manj ali je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali več.

(43)

V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(44)

Za približno 90 % vrst izdelkov je bila normalna vrednost določena na podlagi prodajnih cen med običajnim potekom trgovine na domačem trgu primerljive države.

(45)

Kadar koli domačih cen določene vrste izdelka, ki ga je prodajal proizvajalec v primerljivi državi, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V zvezi s tem je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabila konstruirano normalno vrednost. Normalna vrednost je bila določena tako, da se je proizvodnim stroškom prodanih vrst, ki so jih proizvedli proizvajalci v primerljivi državi, dodal razumni znesek za PSA-stroške in ustrezna stopnja dobička. PSA-stroški in dobiček so bili ugotovljeni z metodami, določenimi v členu 2(6) osnovne uredbe. Uporabljeni so bili PSA-stroški, povezani s celotno domačo prodajo podobnega izdelka, ki ga je prodal proizvajalec sam, stopnja dobička, ki se je uporabila, pa je bila tehtano povprečje stopnje dobička od domače prodaje med običajnim potekom trgovine.

(46)

Ta normalna vrednost je bila ustrezno prilagojena zaradi razlik v stroških prevoza, kreditov in pakiranja, da bi se zagotovila poštena primerjava z VE, ki so jih zadevni proizvajalci iz LRK izvozili v Skupnost.

3.   Izvozne cene

(47)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke plačevale ali jih plačujejo.

(48)

Družba, ki ji je bila TGO odobrena, je v Skupnost izvažala prek povezanega uvoznika in nato nadalje prodajala povezanim in nepovezanim družbam v Skupnosti. Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila ustrezno prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter na podlagi ustrezne stopnje za PSA-stroške in dobiček. Tako so bili uporabljeni lastni PSA-stroški povezane družbe. Stopnja dobička je bila določena na podlagi razpoložljivih informacij sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

4.   Primerjava

(49)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi stroški in drugimi to zadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški so bile opravljene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so razumne, točne in podprte z dokazi.

5.   Stopnja dampinga

(a)   Za sodelujočega proizvajalca izvoznika, ki mu je bila odobrena TGO

(50)

Za družbo, ki ji je bila odobrena TGO, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(51)

Na tej podlagi znaša začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Shandong Weldstone Tungsten Industry Co. Ltd.

25,9 %

(b)   Za sodelujoče proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO

(52)

Za vse družbe, ki ji je bila odobrena IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost, določena za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno pri izvozu v Skupnost, kakor je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(53)

Začasni tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, znašata:

Družba

Začasna stopnja dampinga

Shaanxi Yuheng Tungsten & Molybdenum Industrial Co. Ltd.

138,6 %

Beijing Advanced Metal Materials Co. Ltd.

128,4 %

(c)   Za vse druge proizvajalce izvoznike

(54)

Komisija je za izračun stopnje dampinga na ravni države, ki velja za vse druge izvoznike v LRK, najprej določila raven sodelovanja. Glede tega je treba opomniti, da je 11 proizvajalcev izvoznikov v LRK izrazilo svojo pripravljenost, da bi bili vključeni v vzorec, in so zato med drugim predložili podatke o izvozu zadevnega izdelka v Skupnost. Prav tako je treba opomniti, da sta obe oznaki KN, navedeni v obvestilu o začetku, oznaki ex, in zato poleg zadevnega izdelka vključujeta tudi druge izdelke. Nadalje je preiskava pokazala, da večina sodelujočih izvoznikov v LRK prijavi izvoz VE pod nacionalno kitajsko tarifno oznako, ki prav tako zajema številne druge izdelke. Zato se je štelo, da bodo podatki iz vprašalnikov za vzorčenje zaradi odsotnosti točnih statističnih podatkov o uvozu predstavljali ustreznejše razpoložljive podatke o dejstvih v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v Skupnost. Izvedena je bila primerjava med celotno izvoženo količino, navedeno v 11 izpolnjenih vprašalnikih za vzorčenje, in oceno iz pritožbe; ugotovljeno je bilo, da je bil obseg uvoza, naveden v vprašalnikih za vzorčenje, večji. Na tej podlagi se je štelo, da je bila raven sodelovanja visoka.

(55)

Zato je bila raven stopnje dampinga določena v višini, določeni za sodelujoče družbe, ki jim TGO/IO nista bili odobreni, tj. 204,9 %.

(56)

Na tej podlagi je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 204,9 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

D.   ŠKODA

1.   Proizvodnja Skupnosti

(57)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da podobni izdelek trenutno proizvajata dva proizvajalca v Skupnosti. Proizvajalec, v čigar imenu je bila pritožba vložena, je v celoti sodeloval v preiskavi. Drugi proizvajalec pa je izrazil podporo postopku in predložil splošne podatke o proizvodnji in prodaji. Ker je samo ena družba predložila v celoti izpolnjen vprašalnik, bodo za zagotovitev zaupnosti vsi podatki v zvezi z industrijo Skupnosti predstavljeni v obliki indeksov ali pa bo naveden razpon, ki zagotavlja zaupnost.

(58)

Zato je bil obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunan tako, da se je prištela proizvodnja v celoti sodelujočega proizvajalca Skupnosti in obseg proizvodnje drugega proizvajalca v skladu s podatki, ki jih je slednji predložil. Celotna proizvodnja Skupnosti v OP, izračunana na tej podlagi, je znašala od 40 do 50 MT.

2.   Opredelitev industrije Skupnosti

(59)

Proizvodnja proizvajalca Skupnosti, ki je v celoti sodeloval v preiskavi, predstavlja več kot 50 % volframovih elektrod, proizvedenih v Skupnosti. Zato se šteje, da ta družba sestavlja industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

3.   Potrošnja Skupnosti

(60)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje znanih proizvajalcev v Skupnosti, ki se mu je prištel uvoz. Za obdobje od leta 2001 do 2004 je obseg uvoza temeljil na pritožbi, saj ni bilo zanesljivih statističnih podatkov o uvozu, kot je razloženo zgoraj. Za OP je obseg uvoza temeljil na celotni količini izvoza 11 proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so te podatke predložili, da bi bili vključeni v vzorec, in za katere se je lahko sklepalo, da so izvedli celoten izvoz. Ugotovljeno je bilo, da je bil uvoz iz drugih tretjih držav zanemarljiv. Iz podatkov je razvidno, da se je povpraševanje po zadevnem izdelku v Skupnosti v obravnavanem obdobju povečalo za 50 %.

 

2001

2002

2003

2004

OP

Potrošnja Skupnosti (v kg)

107 000

120 000

116 000

135 000

161 000

Indeks 2001 = 100

100

112

108

126

150

4.   Uvoz iz zadevne države v Skupnost

(a)   Obseg in tržni delež zadevnega uvoza

(61)

Iz zgoraj navedenih razlogov je obseg kitajskega uvoza za OP temeljil na podatkih iz pritožbe in vprašalnikih za vzorčenje.

(62)

V smislu obsega in tržnega deleža je bil razvoj uvoza naslednji:

 

2001

2002

2003

2004

OP

Obseg uvoza iz LRK (v kg)

23 968

62 760

67 628

84 915

122 603

Indeks 2001 = 100

100

262

282

354

512

Tržni delež LRK

22,4 %

52,3 %

58,3 %

62,9 %

76,2 %

(63)

Medtem, ko se je potrošnja volframovih elektrod v obravnavanem obdobju povečala za 50 %, se je uvoz iz zadevne države v istem obdobju povečal za več kot 400 %. Posledično se je tržni delež LRK v obravnavanem obdobju povečal z 22,4 % na 76,2 %.

(b)   Cene uvoza in nelojalno nižanje cen

(64)

Spodnja preglednica prikazuje razvoj povprečnih uvoznih cen iz LRK. V obravnavanem obdobju so se te cene znižale za 12 % kljub zvišanju leta 2005 zaradi povečanja cene glavne surovine.

 

2001

2002

2003

2004

OP

Uvozne cene iz LRK v EUR/kg

37

37

28

24

33

Indeks 2001 = 100

100

100

75

63

88

(65)

V zvezi s prodajno ceno zadevnega izdelka na trgu Skupnosti med OP je bila opravljena primerjava med cenami industrije Skupnosti in cenami proizvajalcev izvoznikov v LRK. Upoštevale so se ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti za neodvisne kupce, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti in po odbitku popustov in rabatov. Te cene so se primerjale s prodajnimi cenami, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki zaračunali brez popustov in so bile, kjer je bilo potrebno, prilagojene cenam CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za stroške carinjenja in stroške po uvozu.

(66)

Primerjava je pokazala, da je bil med OP uvoz zadevnega izdelka prodan v Skupnosti po cenah, ki so cene industrije Skupnosti nelojalno znižale za 40 %.

5.   Razmere v industriji Skupnosti

(67)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza iz LRK na industrijo Skupnosti vključila analizo ekonomskih faktorjev in indeksov, ki zadevajo stanje industrije od leta 2001 do OP. Kakor je navedeno zgoraj, je zaradi zaupnosti podatkov, ker analiza zadeva eno samo družbo, večina kazalnikov predstavljenih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(a)   Proizvodnja, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(68)

Razvoj proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti so bili naslednji:

 

2001

2002

2003

2004

OP

Proizvodnja, 2001 = 100

100

83

75

59

40

Zmogljivost, 2001 = 100

100

100

100

100

100

Izkoriščenost zmogljivosti, 2001 = 100

100

83

75

59

40

(69)

Kljub povečanemu povpraševanju se je proizvodnja industrije Skupnosti močno zmanjšala, in sicer za 60 % med letom 2001 in OP.

(70)

Proizvodna zmogljivost je ostala nespremenjena, kar pomeni, da je izkoriščenost zmogljivosti upadala tako kot proizvodnja.

(b)   Zaloge

(71)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog na koncu vsakega obdobja:

 

2001

2002

2003

2004

OP

Zaloge, 2001 = 100

100

116

127

137

131

(72)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale za 31 %, kar kaže, da je industrija vedno težje prodajala svoje izdelke na trgu Skupnosti.

(c)   Obseg prodaje, tržni deleži, rast in povprečne cene na enoto v Skupnosti

(73)

Spodnje številke prikazujejo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim kupcem v Skupnosti:

 

2001

2002

2003

2004

OP

Obseg prodaje na trgu ES, 2001 = 100

100

77

65

67

48

Tržni delež, 2001 = 100

100

69

60

53

32

Povprečne prodajne cene, 2001 = 100

100

87

76

85

113

(74)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več kot 50 %. Hkrati se je potrošnja Skupnosti povečala za 50 %, medtem ko se je tržni delež industrije Skupnosti še bolj zmanjšal, in sicer za 70 % v istem obdobju petih let.

(75)

Tako je bilo ugotovljeno, da industrija Skupnosti ni mogla vplivati na rast trga, do katere je prišlo zaradi povečanja potrošnje Skupnosti.

(76)

Povprečne prodajne cene nepovezanim kupcem na trgu Skupnosti so se nižale do leta 2003. Nato so se povečale za skoraj 12 % med letom 2003 in 2004 ter nato še za 30 % med letom 2004 in 2005. Nižanje cen do leta 2003 je treba obravnavati v okviru prizadevanj industrije Skupnosti, da bi konkurirala dampinškemu uvozu. Leta 2003 so cene dosegle nevzdržno nizko točko in jih je bilo treba leta 2004 zvišati. Poleg tega je bilo nadaljnje zvišanje cen leta 2005 potrebno tudi zaradi močnega zvišanja cen surovin za več kot 100 % med letom 2004 in 2005. Vendar je zvišanje prodajnih cen industrije Skupnosti le v omejenem obsegu odražalo povečanje stroškov.

(d)   Dobičkonosnost in denarni tok

(77)

Stopnje dobička in denarni tok industrije Skupnosti pri prodaji volframovih elektrod so izrazito negativni. Številke so zaradi zaupnosti prikazane v obliki razponov:

 

2001

2002

2003

2004

OP

Stopnja dobička

0 % do – 10 %

0 % do – 10 %

– 10 % do – 20 %

– 10 % do – 20 %

– 10 % do – 20 %

(78)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala. Najnižja je bila leta 2003, nato pa se je nekoliko izboljšala, kar je delno povezano s prizadevanji industrije Skupnosti za racionalizacijo in z zvišanjem cen.

(79)

Prav tako se je v obravnavanem obdobju hkrati z zmanjšanjem dobičkonosnosti poslabšal denarni tok. Absolutna raven negativnega denarnega toka na koncu tega obdobja se je znižala samo zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in prodaje.

 

2001

2002

2003

2004

OP

Denarni tok (‘000 EUR)

100 do 200

– 100 do 0

– 200 do – 300

– 200 do – 300

– 100 do – 200

(e)   Investicije, donosnost investicij in sposobnost zbiranja kapitala

(80)

Na začetku obravnavanega obdobja je industrija Skupnosti zabeležila visoko stopnjo naložb, zlasti za nakup strojev za izboljšanje proizvodnje, ki so bile upravičene z na splošno zadovoljivimi rezultati v zvezi z volframovimi elektrodami in drugimi volframovimi izdelki do let 2000/2001. Vendar se ob koncu tega obdobja naložbe niso zaključile.

 

2001

2002

2003

2004

OP

Naložbe, 2001 = 100

100

33

33

0

3

(81)

Donosnost naložbe pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka, ki je zaradi zaupnosti prikazana v obliki razponov, je negativna in se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala, kar odraža zgoraj omenjeni trend pri dobičkonosnosti prodaje.

 

2001

2002

2003

2004

OP

Donosnost naložb

20 % do 30 %

0 % do – 10 %

– 20 % do – 30 %

– 10 % do – 20 %

– 10 % do – 20 %

(82)

Ugotovljeno je bilo, da se zmožnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila, ob upoštevanju, da podobni izdelek predstavlja le majhen del celotnega poslovanja skupine.

(f)   Zaposlovanje, produktivnost in plače

(83)

Razvoj zaposlovanja, produktivnosti in stroškov dela v industriji Skupnosti je bil naslednji:

 

2001

2002

2003

2004

OP

Število zaposlenih, 2001 = 100

100

91

64

45

32

Produktivnost (MT/zaposlenega) 2001 = 100

100

92

119

130

127

Stroški dela na zaposlenega, 2001 = 100

100

97

107

106

100

(84)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti se je med letom 2001 in OP močno zmanjšalo. Vzrok temu so bili zmanjšana proizvodnja in prizadevanja industrije Skupnosti, da bi racionalizirala proizvodnjo in povečala produktivnost. Rezultati tega postopka racionalizacije v industriji Skupnosti so bili vidni tudi v produktivnosti, ki se je v obravnavanem obdobju precej povečala.

(85)

Povprečne ravni plač so v obravnavanem obdobju ostale nespremenjene.

(g)   Višina dejanske stopnje dampinga in okrevanje od preteklega dampinga

(86)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v rubriki „damping“. Te stopnje so višje od stopenj de minimis. Poleg tega glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga ne more biti zanemarljiv.

(87)

Skupnost si ni opomogla od učinkov preteklega dampinga ali subvencij, saj v preteklosti ni bila opravljena nobena preiskava.

6.   Sklepne ugotovitve o škodi

(88)

Treba je opomniti, da se je med letom 2001 in OP obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK povečal za več kot 400 % in je ob koncu obravnavanega obdobja dosegel 76,2-odstotni tržni delež. Dampinški uvoz zadevnega izdelka je v OP tudi znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti. Na podlagi tehtanega povprečja je nelojalno nižanje cen znašalo 40 %.

(89)

Hkrati s povečanjem potrošnje Skupnosti za 50 % se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za več kot 50 %. Njen tržni delež se je zmanjšal za 68 %, splošnega povečanja cen surovin pa ni mogla prenesti naprej na svoje stranke, kar je povzročilo zelo negativno stanje dobičkonosnosti.

(90)

Zato se je v obravnavanem obdobju stanje industrije Skupnosti znatno poslabšalo. Proizvodnja se je podobno kot izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 60 % in je v OP dosegla zelo nizko raven. Ravni zalog so se zvišale za 31 %.

(91)

Kljub precejšnjim naložbam industrije Skupnosti v začetni fazi obravnavanega obdobja in njenim nenehnim prizadevanjem za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, so se njena dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb prav tako močno zmanjšali do zelo negativnih ravni.

(92)

Slabšanje stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju potrjuje tudi negativni razvoj zaposlovanja in naložb.

(93)

Ob upoštevanju navedenega se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

E.   VZROČNA ZVEZA

1.   Uvodna opomba

(94)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, vzročna zveza. Proučeni so bili tudi drugi znani dejavniki poleg dampinškega uvoza, ki bi lahko v istem času povzročili škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ne pripiše dampinškemu uvozu.

2.   Učinek uvoza iz LRK

(95)

Veliko povečanje obsega dampinškega uvoza iz LRK za več kot 400 % med letom 2001 in OP ter njegovega tržnega deleža na trgu Skupnosti, ki se je povečal z 22,4 % na 76,2 %, je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskih razmer industrije Skupnosti. V času rasti trga Skupnosti sta se proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti močno zmanjšali, medtem ko so se končne zaloge povečale za 31 %. Obseg prodaje industrije Skupnosti in tržni delež sta se precej zmanjšala, hkrati pa sta se močno povečala obseg uvoza in tržnega deleža dampinškega uvoza. Poleg tega so cene dampinškega uvoza znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti in tako nanje izvajale močan pritisk v času znatnega povečanja stroškov za surovine za več kot 100 %. Preiskava je pokazala, da zaradi hudega pritiska na cene, ki je nastal zaradi znatnega obsega dampinškega uvoza izdelkov iz LRK, industrija Skupnosti ni mogla prenesti povečanja stroškov naprej na svoje stranke. To je povzročilo močno zmanjšanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka.

(96)

Zato se začasno zaključi, da je pritisk, ki je nastal zaradi dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se bistveno povečevala od leta 2001 dalje, in ki se je izvajal po dampinških cenah, odločilno vplival na izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti in posledično na negativen razvoj njene dobičkonosnosti.

3.   Učinek drugih dejavnikov

(a)   Uvoz iz drugih tretjih držav

(97)

V obravnavanem obdobju razen LRK niso nobeni pomembnejši izvozniki izvažali podobnega izdelka na trg Skupnosti. Preiskava je potrdila, da je bil glavni trg preostalih proizvajalcev iz Japonske in ZDA njihov zadevni domači trg. Zanesljivih informacij v zvezi z drugim uvozom podobnega izdelka je zelo malo, zato ni mogoče oceniti količine, ki je bila (in če je bila) prodana na trgu Skupnosti. Ker ni nobenih dokazov, da dejansko poteka uvoz iz drugih tretjih držav, se šteje, da je ta obseg uvoza, če obstaja, zanemarljiv. V skladu s tem se šteje, da uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(b)   Izvoz industrije Skupnosti

(98)

Proučeno je bilo tudi, ali je izvoz v države, ki niso članice EU, prispeval k škodi, nastali med obravnavanim obdobjem. Izvoz v države, ki niso članice EU, je v obravnavanem obdobju predstavljal približno polovico prodaje podobnega izdelka industrije Skupnosti. Ta izvoz se je med letom 2001 in OP zmanjšal za približno 66 % in je na koncu OP predstavljal 41 % celotne prodaje industrije. Glavni razlog za izgubo izvoznih trgov, zlasti trga ZDA, je bila vedno močnejša konkurenca kitajskih proizvajalcev na svetovnih trgih. V tem okviru je treba opozoriti, da je moral eden od obeh obstoječih proizvajalcev volframovih elektrod iz ZDA ustaviti svojo proizvodnjo zaradi podobnega ravnanja kitajskih proizvajalcev na trgu ZDA.

 

2001

2002

2003

2004

OP

Obseg prodaje na trgih, ki niso trgi držav članic ES, 2001 = 100

100

87

85

49

34

Povprečne prodajne cene na trgih, ki niso trgi držav članic ES, 2001 = 100

100

83

71

93

120

(99)

Kjer ni bilo mogoče razlikovati med trgom Skupnosti in izvoznimi trgi, je bilo v zvezi kazalniki, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe in zaposlovanje, ugotovljeno, da vzrok njihovega negativnega razvoja gotovo ni samo zmanjšanje izvoza. Negativen razvoj teh kazalnikov je torej treba obravnavati kot posledico zmanjšanja prodaje na trgu Skupnosti in v manjši meri kot posledico zmanjšanja izvozne prodaje. Ta razvoj je treba obravnavati tudi ob upoštevanju znatne rasti trga Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(100)

Negativen razvoj dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb je bil v veliki meri posledica dejstva, da je bila industrija Skupnosti zaradi zgoraj navedenega negativnega razvoja obsega prodaje v Skupnosti in na izvoznih trgih prisiljena v zelo nizko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti. Nadalje je dampinški uvoz izvajal pritisk na prodajne cene industrije Skupnosti in prispeval k negativnemu vplivu na navedene kazalnike. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bil razvoj prodajnih cen na enoto na izvoznih trgih precej ugodnejši kot razvoj cen v Skupnosti. Dejansko se je povprečna prodajna cena na izvoznih trgih v istem obdobju zvišala za 20 %, kar kaže, da je bil pritisk cen manjši na teh trgih kot na trgu Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bila dobičkonosnost tega izvoza nekoliko višja (čeprav ne zadostna) kot dobičkonosnost prodaje na trgu Skupnosti, kljub dejstvu, da so se tudi pri tem izvozu pojavile težave zaradi čedalje nižjih cen in konkurence kitajskega izvoza na trgih tretjih držav. Poleg tega je industriji Skupnosti uspelo nadzorovati in celo zmanjšati znatne stroške, nepovezane s surovinami. Zato se zdi, da je izvoz industrije Skupnosti na dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb vplival manj, kot razvoj tržnih deležev in cen na trgu Skupnosti.

(101)

Na tej podlagi Komisija ne izključuje možnosti, da je negativen razvoj izvozne prodaje vplival na splošne gospodarske razmere industrije Skupnosti. Vendar je zgornja analiza potrdila, da se zaradi samega slabšanja izvoza ni mogla prekiniti vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in ugotovljeno škodo.

(c)   Drugi proizvajalci Skupnosti

(102)

Prodaja edinega drugega proizvajalca Skupnosti se je med letom 2001 in OP močno zmanjšala, in sicer za 54 %. Na podlagi razpoložljivih informacij se je izkazalo, da je stanje drugega proizvajalca Skupnosti enako kot stanje industrije Skupnosti. V skladu s tem se začasno sklene, da ta prodaja ni mogla povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(d)   Zvišanje cen surovin

(103)

En izvoznik je trdil, da je škodo povzročilo predvsem zvišanje cene osnovne surovine, amonijevega paravolframata („APT“). Dejansko so se cene APT zvišale za več kot 100 % na koncu obravnavanega obdobja, tj. leta 2005.

(104)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se je stanje industrije Skupnosti slabšalo sočasno s porastom kitajskega uvoza, in sicer od leta 2001 do 2005, ter ne le na koncu obravnavanega obdobja.

(105)

Po drugi strani pa so se cene surovin zvišale izključno leta 2005. Vendar so se tega leta cene industrije Skupnosti dejansko zvišale v nekoliko večji meri (33 %) kot stroški proizvodnje (30 %).

 

2001

2002

2003

2004

OP

Skupni stroški na enoto na tono, 2001 = 100

100

95

88

97

126

Prodajna cena na enoto, 2001 = 100

100

87

76

85

113

(106)

Ti časovni vzorci razkrivajo, da kljub temu, da je zvišanje cen surovin prispevalo k splošnemu zvišanju stroškov, ki je bilo večje kot zvišanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju, surovine niso bile odločilni dejavnik pri poslabšanju finančnega stanja industrije Skupnosti. Vzrok tega poslabšanja sta bila verjetneje povprečno zvišanje stroškov zaradi izgube tržnega deleža in posledično nizka izkoriščenost zmogljivosti, kakor je poudarjeno zgoraj.

(107)

Poleg tega industrija Skupnosti ni mogla dovolj zvišati svojih prodajnih cen in tako pokriti zvišanje stroškov. To neprožnost cen je povzročil istočasni porast dampinškega uvoza s poreklom iz LRK po cenah, ki so znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. V tem okviru je treba skleniti, da je bila industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza izpostavljena močnemu pritisku cen in je zato imela le omejene možnosti, da bi z zvišanjem svojih prodajnih cen nadomestila zvišanje stroškov.

(108)

Končno je treba opozoriti, da je zvišanje cen surovin vplivalo na vse gospodarske subjekte na trgu, vključno s kitajskimi proizvajalci izvozniki, in se zato ne more obravnavati kot poseben dejavnik, ki je povzročil škodo industriji Skupnosti.

(109)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da zvišanje cen surovin kot tako ne prekine vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

4.   Sklepna ugotovitev o vzročni zvezi

(110)

Škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je nastala predvsem v obliki zmanjšanja obsega prodaje in tržnega deleža, kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost. Posledični padec cene in izguba ekonomije obsega zaradi majhne izkoriščenosti zmogljivosti sta povzročila nevzdržno raven negativne dobičkonosnosti in s tem znatne finančne izgube za industrijo Skupnosti.

(111)

Poslabšanje večine kazalnikov škode industrije Skupnosti je sovpadlo z velikim povečanjem obsega uvoza iz LRK in njenega tržnega deleža ter občutnim nelojalnim nižanjem cen, ki ga je povzročil ta uvoz.

(112)

Čeprav je iz preiskave razvidno, da negativnega razvoja izvoza industrije Skupnosti v države, ki niso članice EU, ni mogoče izključiti kot enega od možnih vzrokov škode, možni učinek tega razvoja ni dovolj velik, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(113)

Čeprav so se cene surovin med OP zvišale bolj kot kdaj koli prej, je to vplivalo na vse gospodarske subjekte na trgu. Poleg tega iz časovnega vzorca kazalnikov škode ni razvidno, da bi bil to glavni vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(114)

Zato se sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

F.   INTERES SKUPNOSTI

1.   Splošni premisleki

(115)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstajajo nujni razlogi za sklep, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevne države ni v interesu industrije Skupnosti. Komisija je poslala vprašalnike vsem uvoznikom, trgovcem in industrijskim uporabnikom, navedenim v pritožbi. Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike treh uvoznikov.

(116)

Na podlagi informacij sodelujočih strank so bili sprejeti naslednji sklepi.

2.   Interes industrije Skupnosti

(117)

Treba je opomniti, da industrijo Skupnosti sestavlja en proizvajalec, ki ima proizvodne objekte v Avstriji in katerega dobičkonosnost se je znatno poslabšala med obravnavanim obdobjem, kar je negativno vplivalo na ravni zaposlovanja in naložb.

(118)

Če se ukrepi ne uvedejo, je verjetno, da bo ob pritisku cen dampinškega uvoza industrija Skupnosti zaradi pomanjkanja dobičkonosnosti te dejavnosti prisiljena ustaviti proizvodnjo volframovih elektrod, ki je strateškega pomena za številne sektorje visoke tehnologije.

(119)

Treba je opozoriti, da se je proizvodna linija za volframove elektrode uporabljala tudi za druge valjaste izdelke, tj. palice, žice in žice za brizganje iz molibdena ter elektrode za taljenje stekla. Ti izdelki so si z volframovimi elektrodami delili nekatere stalne stroške v proizvodnem procesu. Proizvodnja volframovih elektrod se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 60 %, kar je negativno vplivalo ne le na stroške proizvodnje volframovih elektrod, ampak tudi drugih valjastih izdelkov, ki jih proizvaja industrija Skupnosti.

(120)

To je treba obravnavati ob upoštevanju vedno večjega svetovnega povpraševanja po zadevnem izdelku, ki bi v primeru uvedbe ukrepov industriji Skupnosti omogočilo, da poveča svojo prodajo, izboljša svojo dobičkonosnost in tako tej industriji zagotovi ekonomsko upravičenost.

(121)

Zato se sklene, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

3.   Konkurenca in učinki, ki izkrivljajo trgovino

(122)

En proizvajalec izvoznik in združenje izvoznikov sta trdila, da bi zaradi očitne odsotnosti uvoza iz drugih držav uvedba dajatev povzročila izginotje kitajskih proizvajalcev izvoznikov s trga Skupnosti, kar bi zelo oslabilo konkurenco in posledično okrepilo že tako prevladujoči položaj industrije Skupnosti.

(123)

Vendar se zdi verjetneje, da bodo v primeru uvedbe ukrepov vsaj nekateri proizvajalci izvozniki še naprej prodajali zadevni izdelek v Skupnosti, čeprav po neškodljivih cenah, saj imajo trdno tehnološko podlago in močen tržni položaj v Skupnosti. Po drugi strani pa v primeru neuvedbe protidampinških ukrepov ne more biti izključeno, da bo industrija Skupnosti prenehala s svojo proizvodno dejavnostjo volframovih elektrod v Skupnosti, kar bi okrepilo položaj proizvajalcev izvoznikov tega izdelka in znatno oslabilo konkurenco na trgu Skupnosti.

(124)

V zvezi s tem je treba opomniti, da obstajata v Skupnosti dva proizvajalca, kar že jamči določeno stopnjo konkurence na trgu Skupnosti in na izvoznih trgih.

(125)

Opozoriti je treba tudi, da namen protidampinških ukrepov ni preprečiti dostop izvoznikom v tretjih državah na trg Skupnosti, ampak ponovno vzpostaviti raven enakih pogojev delovanja, ki so jih izkrivile nepoštene trgovinske prakse.

4.   Interes uporabnikov

(126)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, ki so bile v pritožbi navedene kot uporabniki, v sektorju letalske in vesoljske industrije, jedrskem, pomorskem, avtomobilskem, kemijskem in inženirskem sektorju. Komisija ni prejela nobenega izpolnjenega vprašalnika od zainteresiranih uporabnikov ali od katerega koli predstavniškega združenja.

(127)

Varjenje z volframom se uporablja, kjer je kakovost zvarov posebej pomembna (med drugim v letalski, ladijski, jedrski in kemijski industriji). Na podlagi razpoložljivih informacij se lahko sklepa, da sta kakovost in zanesljivost za stranke glavni merili in da cena elektrod ni zelo visoka, če se jo primerja z vrednostjo končnih izdelkov.

(128)

Ker uporabniki zadevnega izdelka med preiskavo niso pokazali nobenega interesa, se lahko začasno sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo resno vplivala na njihov položaj.

5.   Interes nepovezanih uvoznikov/trgovcev v Skupnosti

(129)

En uvoznik je v celoti sodeloval v preiskavi in je predložil izpolnjeni vprašalnik, dva druga uvoznika pa sta sodelovala delno. Ti trije uvozniki predstavljajo približno 30 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost med OP. Za uvoznika, ki je v celoti sodeloval, predstavlja zadevni izdelek približno 85 % njegovega prihodka od prodaje.

(130)

V primeru uvedbe protidampinških ukrepov ni izključeno, da se bo raven uvoza s poreklom iz zadevne države znižala in tako vplivala na gospodarske razmere uvoznikov. Vendar bi moralo kakršno koli povečanje cen uvoza zadevnega izdelka na uvoznike vplivati le tako, da bi se obnovila konkurenca s proizvajalci Skupnosti, uvoznikom pa ne bi smelo preprečiti prodaje zadevnega izdelka. Poleg tega bi moral nizek delež stroškov zadevnega proizvoda v skupnih stroških uporabnikov uvoznikom omogočiti lažji prenos morebitnega zvišanja cen na uporabnike. Na tej podlagi je bilo začasno sklenjeno, da uvedba protidampinških ukrepov verjetno ne bo resno negativno vplivala na položaj uvoznikov v Skupnosti.

6.   Sklepna ugotovitev o interesu Skupnosti

(131)

Pričakovati je, da bodo učinki uvedbe ukrepov industriji Skupnosti omogočili, da nadoknadi izgubljeni delež pri prodaji in tržne deleže ter izboljša svojo dobičkonosnost. Glede na čedalje slabše stanje industrije Skupnosti obstaja resno tveganje, da bi ob odsotnosti ukrepov industrija Skupnosti morala zapreti svoje proizvodne obrate ter odpustiti delovno silo. Ker se zadevni izdelek uporablja v sektorjih visoke tehnologije, kjer strošek elektrod ni zelo velik v primerjavi z vrednostjo končnih izdelkov, bi moral biti vpliv protidampinških ukrepov na položaj uvoznikov/trgovcev in uporabnikov le obroben.

(132)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških dajatev na uvoz nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz LRK.

G.   ZAČASNI PROTIDAMPINŠKI UKREPI

1.   Stopnja odprave škode

(133)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti, bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(134)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravo škode, ki jo je ta uvoz povzročil, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Za ta izračun uporabljena stopnja dobička pred obdavčitvijo je bila 8 % prihodka in je temeljila na stopnjah dobička, ustvarjenega pred dampinškim uvozom. Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za podoben izdelek industrije Skupnosti. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je stroškom proizvodnje prištela zgoraj omenjena 8-odstotna stopnja dobička. Ene vrste izdelka, izvožene iz LRK v OP, industrija Skupnosti med OP ni proizvajala in prodajala. Pri računanju stopnje, ki bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil ta uvoz, se je upoštevalo razmerje med cenami za to vrsto in druge vrste izdelka, ki so jih izvažali kitajski izvozniki.

(135)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti.

(136)

Pri tej primerjavi je bila opravljena prilagoditev za dejavnosti uvoznikov, tj. pakiranje, skladiščenje, nadzor kakovosti, trženje blagovne znamke in v nekaterih primerih fizična predelava elektrod, da bi bil uvoz primerljiv s prodajo industrije Skupnosti.

(137)

Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF.

(138)

Začasno tehtano povprečje stopenj škode za družbe, ki sta jim bila IO ali TGO odobrena:

Družba

Začasna stopnja škode

Shandong Weldstone Tungsten Industry Co. Ltd.

53,0 %

Shaanxi Yuheng Tungsten & Molybdenum Industrial Co. Ltd.

46,9 %

Beijing Advanced Metal Materials Co. Ltd.

35,0 %

(139)

Pri izračunu stopnje odprave škode na ravni države za vse druge izvoznike v LRK je treba opozoriti, da je bila raven sodelovanja visoka. Zato je bila stopnja škode izračunana na podlagi stopnje odprave škode, določene za sodelujočo družbo, ki ji TGO/IO nista bili odobreni, tj. 86,8 %.

2.   Začasni ukrepi

(140)

Glede na že navedeno se šteje, da je treba začasno protidampinško dajatev uvesti na stopnji ugotovljene stopnje dampinga, vendar v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe ne sme biti višja od zgoraj izračunane stopnje škode.

(141)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo omenjene družbe, torej omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu tega dokumenta ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi posebej navedenimi, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(142)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila tako, da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(143)

Na podlagi zgoraj navedenega so stopnje začasne dajatve naslednje:

Shandong Weldstone Tungsten Industry Co. Ltd.

25,9 %

Shaanxi Yuheng Tungsten & Molybdenum Industrial Co. Ltd.

46,9 %

Beijing Advanced Metal Materials Co. Ltd.

35,0 %

Vse druge družbe

86,8 %

3.   Posebno spremljanje

(144)

Da bi zmanjšali možnost izogibanja ukrepom zaradi velike razlike v stopnjah dajatev in zlasti zaradi dejstva, da je bilo za enega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, za katerega je predlagana individualna dajatev, ugotovljeno, da je v Skupnost izvažal tudi volframove elektrode, ki jih je proizvajala sodelujoča družba v lasti države, ki ji IO ni bilo mogoče odobriti, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Posebna stopnja dampinga, izračunana za zadevnega proizvajalca, velja samo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja ustrezen proizvajalec izvoznik. Ti posebni ukrepi so naslednji.

(145)

Predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki mora biti skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

(146)

Treba je opozoriti, da se bo v primeru, če se bo po uvedbi protidampinških ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, takšno povečanje obsega samo obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potrebo po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledično uvedbo dajatve na ravni države.

H.   KONČNA DOLOČBA

(147)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno dajatev ponovno proučijo –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1.   Začasna protidampinška dajatev se uvede na uvoz nekaterih volframovih elektrod (vključno z volframovimi palicami za elektrode), razen tistih, ki so dobljene samo s sintranjem, razrezane ali nerazrezane na določene dolžine, uvrščenimi pod oznaki KN ex 8101 95 00 in ex 8515 90 90 (oznaki TARIC 8101950010 in 8515909010) in s poreklom iz Ljudske republike Kitajske.

2.   Stopnje začasne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko meja Skupnosti pred plačilom dajatve, so za izdelke, ki jih izdelajo spodaj navedene družbe, naslednje:

Družba

Protidampinška dajatev

Dodatna oznaka TARIC

Shandong Weldstone Tungsten Industry Co. Ltd.

25,9 %

A754

Shaanxi Yuheng Tungsten & Molybdenum Industrial Co. Ltd.

46,9 %

A755

Beijing Advanced Metal Materials Co. Ltd.

35,0 %

A756

Vse druge družbe

86,8 %

A999

3.   Uporaba individualnih stopenj dajatve, ki so določene za družbe, navedene v odstavku 2, je pogojena s predložitvijo veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki je skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi. Kadar družbe take fakture ne predložijo, se uporablja stopnja dajatve, ki velja za vse druge družbe.

4.   Sprostitev izdelka, navedenega v odstavku 1, v prost promet v Skupnosti je predmet varščine, ki je enaka znesku začasne dajatve.

5.   Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Brez poseganja v člen 20 Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zainteresirane stranke v enem mesecu od dneva začetka veljavnosti te uredbe zahtevajo razkritje bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta ta uredba, ter v pisni obliki izrazijo svoje stališče in prosijo za ustno zaslišanje pred Komisijo.

V skladu s členom 21(4) Uredbe (ES) št. 384/96 lahko zadevne stranke podajo pripombe v zvezi z uporabo te uredbe v roku enega meseca od dneva začetka njene veljavnosti.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 1 te uredbe se uporablja šest mesecev.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. septembra 2006

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2117/2005 (UL L 340, 23.12.2005, str. 17).

(2)  UL C 322, 17.12.2005, str. 12.

(3)  European Commission, Directorate-General for Trade, Direction B, 1049 Brussels, Belgija.


PRILOGA

Veljavna trgovinska faktura iz člena 1(3) te uredbe mora vključevati izjavo v naslednji obliki, ki jo podpiše uradnik družbe:

1.

Ime in položaj uradnika družbe, ki je izdala trgovinsko fakturo.

2.

Naslednjo izjavo: „Podpisani potrjujem, da je [količina] volframovih elektrod, prodanih za izvoz v Evropsko skupnost, ki jih zajema ta trgovinska faktura, proizvedla [ime in naslov družbe] [TARIC dodatna oznaka] v Ljudski republiki Kitajski. Izjavljam, da so podatki v tej trgovinski fakturi popolni in resnični.“

Datum in podpis


14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/34


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1351/2006

z dne 13. septembra 2006

o določitvi enotnega koeficienta dodelitve, ki se uporabi v okviru tarifne kvote za koruzo, v skladu z Uredbo (ES) št. 573/2003

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1784/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupni ureditvi trga za žita (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 573/2003 z dne 28. marca 2003 o podrobnih pravilih za uporabo Sklepa Sveta (ES) št. 2003/18/ES glede koncesij v obliki tarifnih kvot Skupnosti za nekatere žitne proizvode s poreklom iz Romunije in o spremembi Uredbe (ES) št. 2809/2000 (2), in zlasti člena 2(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 573/2003 odpira letno tarifno kvoto 149 000 ton koruze (zaporedna številka 09.4767) za tržno leto 2006/2007.

(2)

Količine, zahtevane do ponedeljka, 11. septembra 2006, v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 573/2003, presegajo razpoložljive količine. Zato je treba z določitvijo enotnega koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsakemu zahtevku za uvozno dovoljenje za kvoto za koruzo „Romunija“, vloženemu in predloženemu Komisiji do ponedeljka, 11. septembra 2006, v skladu s členom 2(1) in (2) Uredbe (ES) št. 573/2003, se ugodi do 2,85706 % zahtevanih količin.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 14. septembra 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. septembra 2006

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1154/2005 (UL L 187, 19.7.2005, str. 11).

(2)  UL L 82, 29.3.2003, str. 25. Uredba, kakor je bila spremenjena z (ES) št. 1024/2006 (UL L 184, 6.7.2006, str. 7).


Top