14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/1

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/3

(1)

Zahtevki za uvozna dovoljenja so bili pristojnim organom predloženi v tednu od 4. do 8. septembra 2006 v skladu z Uredbo (ES) št. 950/2006 za skupno količino, ki je enaka ali presega razpoložljivo količino za zaporedno številko 09.4343.

(2)

V teh okoliščinah mora Komisija določiti koeficient dodelitve, ki omogoča izdajo dovoljenj sorazmerno z razpoložljivo količino, in po potrebi obvestiti države članice, da je zadevna meja dosežena –

14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/6

(1)

Z Uredbo Komisije (ES) št. 990/2006 (2) so bili odprti stalni javni razpisi za izvoz žit iz zalog intervencijskih agencij držav članic.

(2)

Zaradi ponudb, sprejetih v zvezi z javnimi razpisi, so bile v nekaterih državah članicah skoraj popolnoma izčrpane količine, dane na voljo gospodarskim subjektom. Ob upoštevanju povpraševanja v zadnjih tednih in razmer na trgu je treba v zadevnih državah članicah dati na voljo nove količine in zadevnim intervencijskim agencijam dovoliti povečanje količine v javnem razpisu, namenjene za izvoz. Navedeno povečanje se nanaša na:

(3)

Na podlagi tega je treba spremeniti Uredbo (ES) št. 990/2006.

(4)

Upravljalni odbor za žita ni podal svojega mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/10

(1)

Komisija je 4. novembra 2005 prejela pritožbo, ki jo je na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 384/96 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti („osnovna uredba“) vložil Eurometaux („pritožnik“) v imenu proizvajalca, ki predstavlja večji delež, v tem primeru več kot 50 % celotne proizvodnje nekaterih volframovih elektrod Skupnosti.

(2)

Ta pritožba je vsebovala dokaze o dampingu nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“) in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo za upravičenost začetka postopka.

(3)

Postopek se je začel 17. decembra 2005 z objavo obvestila o začetku postopka v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Komisija je pritožnika, druge proizvajalce Skupnosti, proizvajalce izvoznike, uvoznike, uporabnike, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike LRK uradno seznanila z začetkom postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Proizvajalec pritožnik, drugi proizvajalec Skupnosti, proizvajalci izvozniki, uvozniki, in združenja izvoznikov so izrazili svoja stališča. Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezni zahtevek in dokazale, da obstajajo posebni razlogi, zaradi katerih bi morale biti zaslišane, je bilo to odobreno.

(6)

Da bi proizvajalci izvozniki v LRK lahko predložili zahtevek za tržno-gospodarsko obravnavo („TGO“) ali individualno obravnavo („IO“), če tako želijo, je Komisija kitajskim proizvajalcem izvoznikom, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala obrazce za zahtevek. Dve družbi sta zahtevali TGO v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe ali pa IO, če bi preiskava pokazala, da ne izpolnjujejo pogojev za TGO. Dve drugi družbi sta zahtevali samo IO.

(7)

Komisija je v obvestilu o začetku navedla, da se vzorčenje v tej preiskavi lahko uporabi za izvoznike/proizvajalce v LRK. 11 družb je izrazilo svojo pripravljenost, da bi bile vključene v vzorec. Ker pa so za TGO ali IO zaprosile samo štiri družbe, je bilo sklenjeno, da vzorčenje ni potrebno.

(8)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v rokih, določenih v obvestilu o začetku. Komisija je prejela odgovore enega proizvajalca Skupnosti, treh nepovezanih uvoznikov, štirih proizvajalcev izvoznikov v LRK, 13 povezanih družb v Skupnosti in enega proizvajalca v primerljivi državi – Združenih državah Amerike („ZDA“).

(9)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki iz njega izvira, in interesa Skupnosti ter opravila preveritvene obiske v prostorih naslednjih družb:

(10)

Ob upoštevanju potrebe po določitvi normalne vrednosti za proizvajalce izvoznike v LRK, ki jim TGO morda ne bo odobrena, je bil preveritveni obisk z namenom določitve normalne vrednosti na podlagi podatkov iz primerljive države – ZDA – opravljen v prostorih naslednje družbe:

Proizvajalec v primerljivi državi, ZDA:

(11)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Proučitev gibanj, pomembnih za oceno škode, je zajela obdobje od 1. januarja 2001 do konca obdobja preiskave („obravnavano obdobje“).

(12)

Zadevni izdelek zajema nekatere volframove elektrode („VE“), vključno z volframovimi palicami, razen tistih, ki so dobljene samo s sintranjem, razrezane ali nerazrezane na določene dolžine. Ta izdelek je navadno uvrščen pod oznaki KN ex 8101 95 00 in ex 8515 90 90.

(13)

Zadevni izdelek se uporablja pri varjenju in podobnih postopkih, vključno z obločnim varjenjem z volframom v zaščiti inertnega plina, varjenjem s plazemskim oblokom ter rezanjem in vročim brizganjem. VE se uporabljajo v številnih industrijskih sektorjih, kot so gradbeništvo, ladjedelništvo, proizvodnja avtomobilov, pomorstvo, kemijska in jedrska tehnika, letalska in vesoljska industrija ter naftovodi in plinovodi. Na podlagi fizikalnih lastnosti in zamenljivosti različnih vrst izdelka z vidika uporabnika, se vse VE za namene postopka šteje kot en izdelek.

(14)

Preiskava je pokazala, da so osnovne kemijske, fizikalne in tehnične lastnosti VE, ki jih proizvede in proda industrija Skupnosti v Skupnosti, VE, proizvedene in prodane na domačem kitajskem trgu, in VE, uvožene v Skupnost iz LRK, ter tiste, proizvedene in prodane v ZDA, enake in da se ti izdelki večinoma uporabljajo v iste namene.

(15)

Zato je bilo začasno sklenjeno, da so si ti izdelki podobni v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(16)

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe se v protidampinških preiskavah v zvezi z uvozom s poreklom iz LRK normalna vrednost določi v skladu z odstavki 1 do 6 navedenega člena za tiste proizvajalce, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo merila, določena v členu 2(7)(c) osnovne uredbe.

(17)

Merila za TGO so na kratko in samo za lažje sklicevanje povzeta v nadaljevanju:

(18)

Dva proizvajalca izvoznika iz LRK sta zahtevala TGO v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe in sta v danem roku izpolnila obrazec za zahtevek za TGO za proizvajalce izvoznike. Komisija v prostorih teh družb je poiskala in preverila vse potrebne informacije, navedene v njihovih zahtevkih za TGO, za katere je menila, da je to potrebno.

(19)

Preiskava je pokazala, da je bilo treba zahtevek za TGO zavrniti eni družbi. Obravnava družbe na podlagi petih meril, določenih v členu 2(7)(c) osnovne uredbe, je pokazala, da družba ne izpolnjuje pogojev iz zgoraj navedenega merila dva. Iz računov družbe ni bilo razvidno dejansko finančno stanje, saj so bile nekatere transakcije knjižene na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, druge pa ne. S tem in z dejstvom, da revizorji družbe niso izrazili nobenih zadržkov v zvezi z ugotovljenimi praksami, so bili jasno kršeni mednarodni računovodski standardi.

(20)

Zainteresirane stranke so dobile možnost, da dajo pripombe na zgornje ugotovitve. Pripombe je poslal en proizvajalec izvoznik, ki je zahteval TGO.

(21)

Na tej podlagi je bila TGO odobrena enemu proizvajalcu izvozniku VE v LRK:

(22)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe se za države iz tega člena osnovne uredbe določi morebitna dajatev na ravni države razen v primerih, ko v skladu s členom 9(5) osnovne uredbe družbe lahko dokažejo, da so njihove izvozne cene in količine ter pogoji prodaje prosto oblikovani, da se pretvorbe deviznih tečajev opravljajo po tržnih stopnjah in da vmešavanje države ne omogoča izogibanja ukrepom, če so izvoznikom določene različne stopnje dajatev.

(23)

Proizvajalec izvoznik, ki mu TGO ni bilo mogoče odobriti, je za primer, če mu TGO ne bi bila odobrena, zahteval tudi IO. Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo ugotovljeno, da družba izpolnjuje vse zahteve za IO iz člena 9(5) osnovne uredbe.

(24)

Dva dodatna proizvajalca izvoznika, ki nista uveljavljala TGO, sta zahtevala le IO. Obe družbi sta med OP prodajali neodvisnim strankam v Skupnosti in sta sodelovali v preiskavi. Preiskava je pokazala, da ena družba izpolnjuje vse zahteve za IO, kot so določene v členu 9(5) osnovne uredbe, medtem ko druga družba ni izpolnila tretjega merila za IO, saj je bilo ugotovljeno, da je v celoti v lasti države in zato ne more svobodno in brez vmešavanja države sprejemati poslovnih odločitev, vključno z določitvijo izvoznih cen in količin.

(25)

Na podlagi tega je bilo sklenjeno, da se IO odobri naslednjima dvema proizvajalcema izvoznikoma v LRK:

(26)

Pri določanju normalne vrednosti je Komisija najprej za zadevnega proizvajalca izvoznika določila, ali je bila njegova skupna domača prodaja VE reprezentativna v primerjavi s celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, ko je celotni obseg domače prodaje proizvajalca izvoznika znašal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost.

(27)

Ker je bilo ugotovljeno, da je celotna domača prodaja zadevnega proizvajalca izvoznika reprezentativna, je Komisija opredelila vrste VE, prodane na domačem trgu, ki so bile enake ali neposredno primerljive z vrstami, izvoženimi v Skupnost.

(28)

Za vsako od teh vrst je bilo določeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene z člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določene vrste se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje te vrste v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljive vrste, ki se je izvažala v Skupnost.

(29)

Z ugotavljanjem deleža dobičkonosne prodaje zadevne vrste neodvisnim strankam na domačem trgu je bilo proučeno tudi, ali se lahko domačo prodajo posamezne vrste zadevnega izdelka, prodanega doma v reprezentativnih količinah, šteje za običajen potek trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe.

(30)

Ugotovljeno je bilo, da je obseg dobičkonosne prodaje vseh vrst VE znašal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje teh vrst, zato se šteje, da te vrste niso bile prodane v zadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna podlaga za določitev normalne vrednosti.

(31)

Ker zato ni bilo mogoče uporabiti domačih cen vseh vrst, ki jih je prodajal zadevni proizvajalec izvoznik, je bilo treba uporabiti konstruirano normalno vrednost.

(32)

Posledično je bila v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalna vrednost konstruirana tako, da se je proizvodnim stroškom izvoženih vrst izdelka prištel razumni znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (PSA-stroški) ter za dobiček. V ta namen je Komisija proučila, ali nastali PSA-stroški, ki bremenijo zadevnega proizvajalca izvoznika in dobiček, ki ga je ustvaril na domačem trgu, predstavljajo reprezentativne podatke.

(33)

Dejanski domači PSA-stroški so se šteli za zanesljive, ker je bil skupni obseg domače prodaje zadevne družbe reprezentativen v primerjavi z obsegom izvoza v Skupnost. Kar zadeva dobičke, nobena od izvoženih vrst zadevnega izdelka ni bila prodana na domačem trgu med običajnim potekom trgovine, zadevni proizvajalec izvoznik pa ne proizvaja drugih izdelkov kot VE. Podatkov drugih kitajskih proizvajalcev ni bilo mogoče uporabiti, saj nobenemu drugemu proizvajalcu v LRK ni bila odobrena TGO. Zato je bilo treba dobiček določiti v skladu s členom 2(6)(c) osnovne uredbe. V tem okviru je treba opozoriti, da se VE proizvajajo v zelo majhnem številu držav. Informacije japonskih proizvajalcev o zadevnem izdelku in o podobnih izdelkih niso bile na voljo, prav tako pa ni bilo mogoče uporabiti ustreznih podatkov proizvajalca iz ZDA. Ker ni bilo nobene druge ustrezne podlage, je bilo sklenjeno, da se uporabi stopnja dobička, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti, preden se je na trgu čutil vpliv kitajskega uvoza. Treba je še opozoriti, da je ta dobiček tudi v skladu s povprečnim dobičkom od zadevnega izdelka, ki ga je ustvaril eden od proizvajalcev izvoznikov, ki mu je bila odobrena IO.

(34)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe mora biti normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi cen ali konstruirane vrednosti v primerljivi državi.

(35)

V obvestilu o začetku je Komisija navedla, da namerava uporabiti ZDA kot ustrezno primerljivo državo za določitev normalne vrednosti za LRK, zainteresirane stranke pa so bile pozvane, da predložijo svoje pripombe v zvezi s tem. Nobena zainteresirana stranka ni nasprotovala temu predlogu.

(36)

Zadevni izdelek poleg ES in LRK proizvajajo le še nekateri proizvajalci v ZDA in na Japonskem. Zato je Komisija za sodelovanje zaprosila znane proizvajalce z Japonske in edinega proizvajalca v ZDA.

(37)

Samo proizvajalec iz ZDA je pristal na sodelovanje. Temu proizvajalcu je bil zato poslan vprašalnik, podatki, ki jih je predložil, pa so bili preverjeni na kraju samem. Ugotovljeno je bilo, da je zadevni proizvajalec prodajal na domačem trgu in da je bila na trg ZDA uvožena velika količina kitajskih izdelkov in le zelo majhna količina japonskih izdelkov. Zato je jasno, da si izdelki ZDA in kitajski izdelki na trgu ZDA konkurirajo.

(38)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ZDA predstavlja najbolj primerno in smiselno primerljivo državo v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(39)

V skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe je bila normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim TGO ni bila odobrena, določena na podlagi preverjenih informacij proizvajalca iz primerljive države.

(40)

Komisija je proučila, ali se lahko za vsako vrsto zadevnega izdelka, ki je bila prodana v reprezentativnih količinah v primerljivi državi, šteje, kot da je bila prodana med običajnim potekom trgovine v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je naredila tako, da je ugotovila delež dobičkonosne prodaje neodvisnim strankam za vsako vrsto izdelka na domačem trgu med obdobjem preiskave.

(41)

V primerih, ko je obseg prodaje določene vrste izdelka, prodane po neto prodajni ceni, ki je enaka ali višja od izračunanih proizvodnih stroškov, predstavljal več kot 80 % celotnega obsega prodaje te vrste in je bila tehtana povprečna cena te vrste enaka ali višja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni. Ta cena je bila izračunana kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje te vrste v OP, ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne.

(42)

Kadar je obseg dobičkonosne prodaje določene vrste izdelka znašal 80 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali manj ali je bila tehtana povprečna cena navedene vrste nižja od proizvodnih stroškov, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje dobičkonosne prodaje samo navedene vrste, pod pogojem, da je ta prodaja predstavljala 10 % celotnega obsega prodaje navedene vrste ali več.

(43)

V primerih, ko je obseg dobičkonosne prodaje katere koli vrste izdelka predstavljal manj kot 10 % celotnega obsega prodaje te vrste, se je štelo, da je bila ta posebna vrsta prodana v nezadostnih količinah, da bi bila domača cena lahko primerna osnova za določitev normalne vrednosti.

(44)

Za približno 90 % vrst izdelkov je bila normalna vrednost določena na podlagi prodajnih cen med običajnim potekom trgovine na domačem trgu primerljive države.

(45)

Kadar koli domačih cen določene vrste izdelka, ki ga je prodajal proizvajalec v primerljivi državi, ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti, je bilo treba uporabiti drugo metodo. V zvezi s tem je Komisija v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe uporabila konstruirano normalno vrednost. Normalna vrednost je bila določena tako, da se je proizvodnim stroškom prodanih vrst, ki so jih proizvedli proizvajalci v primerljivi državi, dodal razumni znesek za PSA-stroške in ustrezna stopnja dobička. PSA-stroški in dobiček so bili ugotovljeni z metodami, določenimi v členu 2(6) osnovne uredbe. Uporabljeni so bili PSA-stroški, povezani s celotno domačo prodajo podobnega izdelka, ki ga je prodal proizvajalec sam, stopnja dobička, ki se je uporabila, pa je bila tehtano povprečje stopnje dobička od domače prodaje med običajnim potekom trgovine.

(46)

Ta normalna vrednost je bila ustrezno prilagojena zaradi razlik v stroških prevoza, kreditov in pakiranja, da bi se zagotovila poštena primerjava z VE, ki so jih zadevni proizvajalci iz LRK izvozili v Skupnost.

(47)

V vseh primerih, kjer se je zadevni izdelek izvozil neodvisnim strankam v Skupnosti, je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, in sicer na podlagi cen, ki so jih neodvisne stranke plačevale ali jih plačujejo.

(48)

Družba, ki ji je bila TGO odobrena, je v Skupnost izvažala prek povezanega uvoznika in nato nadalje prodajala povezanim in nepovezanim družbam v Skupnosti. Izvozna cena je bila v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe konstruirana na podlagi cene, po kateri so bili uvoženi izdelki najprej nadalje prodani neodvisnemu kupcu, ta pa je bila ustrezno prilagojena za vse stroške, ki so nastali med uvozom in nadaljnjo prodajo, ter na podlagi ustrezne stopnje za PSA-stroške in dobiček. Tako so bili uporabljeni lastni PSA-stroški povezane družbe. Stopnja dobička je bila določena na podlagi razpoložljivih informacij sodelujočih nepovezanih uvoznikov.

(49)

Normalna vrednost in izvozne cene so se primerjale na podlagi franko tovarna. Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno so se v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Ustrezne prilagoditve v zvezi s stroški prevoza, zavarovanja, manipulativnimi stroški in drugimi to zadevnimi stroški, stroški pakiranja, kredita in bančnimi stroški so bile opravljene v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so razumne, točne in podprte z dokazi.

(50)

Za družbo, ki ji je bila odobrena TGO, se je tehtana povprečna normalna vrednost vsake vrste zadevnega izdelka, izvoženega v Skupnost, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno ustrezne vrste zadevnega izdelka, kakor je določeno v členu 2(11) in (12) osnovne uredbe.

(51)

Na tej podlagi znaša začasna tehtana povprečna stopnja dampinga, izražena kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve:

(52)

Za vse družbe, ki ji je bila odobrena IO, se je tehtana povprečna normalna vrednost, določena za primerljivo državo, primerjala s tehtano povprečno izvozno ceno pri izvozu v Skupnost, kakor je določeno v členu 2(11) osnovne uredbe.

(53)

Začasni tehtani povprečni stopnji dampinga, izraženi kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, znašata:

(54)

Komisija je za izračun stopnje dampinga na ravni države, ki velja za vse druge izvoznike v LRK, najprej določila raven sodelovanja. Glede tega je treba opomniti, da je 11 proizvajalcev izvoznikov v LRK izrazilo svojo pripravljenost, da bi bili vključeni v vzorec, in so zato med drugim predložili podatke o izvozu zadevnega izdelka v Skupnost. Prav tako je treba opomniti, da sta obe oznaki KN, navedeni v obvestilu o začetku, oznaki ex, in zato poleg zadevnega izdelka vključujeta tudi druge izdelke. Nadalje je preiskava pokazala, da večina sodelujočih izvoznikov v LRK prijavi izvoz VE pod nacionalno kitajsko tarifno oznako, ki prav tako zajema številne druge izdelke. Zato se je štelo, da bodo podatki iz vprašalnikov za vzorčenje zaradi odsotnosti točnih statističnih podatkov o uvozu predstavljali ustreznejše razpoložljive podatke o dejstvih v zvezi z uvozom zadevnega izdelka s poreklom iz LRK v Skupnost. Izvedena je bila primerjava med celotno izvoženo količino, navedeno v 11 izpolnjenih vprašalnikih za vzorčenje, in oceno iz pritožbe; ugotovljeno je bilo, da je bil obseg uvoza, naveden v vprašalnikih za vzorčenje, večji. Na tej podlagi se je štelo, da je bila raven sodelovanja visoka.

(55)

Zato je bila raven stopnje dampinga določena v višini, določeni za sodelujoče družbe, ki jim TGO/IO nista bili odobreni, tj. 204,9 %.

(56)

Na tej podlagi je bila stopnja dampinga na ravni države začasno določena v višini 204,9 % cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve.

(57)

S preiskavo je bilo ugotovljeno, da podobni izdelek trenutno proizvajata dva proizvajalca v Skupnosti. Proizvajalec, v čigar imenu je bila pritožba vložena, je v celoti sodeloval v preiskavi. Drugi proizvajalec pa je izrazil podporo postopku in predložil splošne podatke o proizvodnji in prodaji. Ker je samo ena družba predložila v celoti izpolnjen vprašalnik, bodo za zagotovitev zaupnosti vsi podatki v zvezi z industrijo Skupnosti predstavljeni v obliki indeksov ali pa bo naveden razpon, ki zagotavlja zaupnost.

(58)

Zato je bil obseg proizvodnje Skupnosti za namen člena 4(1) osnovne uredbe začasno izračunan tako, da se je prištela proizvodnja v celoti sodelujočega proizvajalca Skupnosti in obseg proizvodnje drugega proizvajalca v skladu s podatki, ki jih je slednji predložil. Celotna proizvodnja Skupnosti v OP, izračunana na tej podlagi, je znašala od 40 do 50 MT.

(59)

Proizvodnja proizvajalca Skupnosti, ki je v celoti sodeloval v preiskavi, predstavlja več kot 50 % volframovih elektrod, proizvedenih v Skupnosti. Zato se šteje, da ta družba sestavlja industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

(60)

Potrošnja Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje znanih proizvajalcev v Skupnosti, ki se mu je prištel uvoz. Za obdobje od leta 2001 do 2004 je obseg uvoza temeljil na pritožbi, saj ni bilo zanesljivih statističnih podatkov o uvozu, kot je razloženo zgoraj. Za OP je obseg uvoza temeljil na celotni količini izvoza 11 proizvajalcev izvoznikov v LRK, ki so te podatke predložili, da bi bili vključeni v vzorec, in za katere se je lahko sklepalo, da so izvedli celoten izvoz. Ugotovljeno je bilo, da je bil uvoz iz drugih tretjih držav zanemarljiv. Iz podatkov je razvidno, da se je povpraševanje po zadevnem izdelku v Skupnosti v obravnavanem obdobju povečalo za 50 %.

(61)

Iz zgoraj navedenih razlogov je obseg kitajskega uvoza za OP temeljil na podatkih iz pritožbe in vprašalnikih za vzorčenje.

(62)

V smislu obsega in tržnega deleža je bil razvoj uvoza naslednji:

(63)

Medtem, ko se je potrošnja volframovih elektrod v obravnavanem obdobju povečala za 50 %, se je uvoz iz zadevne države v istem obdobju povečal za več kot 400 %. Posledično se je tržni delež LRK v obravnavanem obdobju povečal z 22,4 % na 76,2 %.

(64)

Spodnja preglednica prikazuje razvoj povprečnih uvoznih cen iz LRK. V obravnavanem obdobju so se te cene znižale za 12 % kljub zvišanju leta 2005 zaradi povečanja cene glavne surovine.

(65)

V zvezi s prodajno ceno zadevnega izdelka na trgu Skupnosti med OP je bila opravljena primerjava med cenami industrije Skupnosti in cenami proizvajalcev izvoznikov v LRK. Upoštevale so se ustrezne prodajne cene industrije Skupnosti za neodvisne kupce, po potrebi prilagojene na raven franko tovarna, tj. brez prevoznih stroškov v Skupnosti in po odbitku popustov in rabatov. Te cene so se primerjale s prodajnimi cenami, ki so jih kitajski proizvajalci izvozniki zaračunali brez popustov in so bile, kjer je bilo potrebno, prilagojene cenam CIF meja Skupnosti z ustrezno prilagoditvijo za stroške carinjenja in stroške po uvozu.

(66)

Primerjava je pokazala, da je bil med OP uvoz zadevnega izdelka prodan v Skupnosti po cenah, ki so cene industrije Skupnosti nelojalno znižale za 40 %.

(67)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je proučitev učinka dampinškega uvoza iz LRK na industrijo Skupnosti vključila analizo ekonomskih faktorjev in indeksov, ki zadevajo stanje industrije od leta 2001 do OP. Kakor je navedeno zgoraj, je zaradi zaupnosti podatkov, ker analiza zadeva eno samo družbo, večina kazalnikov predstavljenih v obliki indeksov ali pa so navedeni razponi.

(68)

Razvoj proizvodnje, proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti so bili naslednji:

(69)

Kljub povečanemu povpraševanju se je proizvodnja industrije Skupnosti močno zmanjšala, in sicer za 60 % med letom 2001 in OP.

(70)

Proizvodna zmogljivost je ostala nespremenjena, kar pomeni, da je izkoriščenost zmogljivosti upadala tako kot proizvodnja.

(71)

Spodnje številke predstavljajo obseg zalog na koncu vsakega obdobja:

(72)

Zaloge so se v obravnavanem obdobju povečale za 31 %, kar kaže, da je industrija vedno težje prodajala svoje izdelke na trgu Skupnosti.

(73)

Spodnje številke prikazujejo prodajo industrije Skupnosti neodvisnim kupcem v Skupnosti:

(74)

Obseg prodaje industrije Skupnosti se je v obravnavanem obdobju zmanjšal za več kot 50 %. Hkrati se je potrošnja Skupnosti povečala za 50 %, medtem ko se je tržni delež industrije Skupnosti še bolj zmanjšal, in sicer za 70 % v istem obdobju petih let.

(75)

Tako je bilo ugotovljeno, da industrija Skupnosti ni mogla vplivati na rast trga, do katere je prišlo zaradi povečanja potrošnje Skupnosti.

(76)

Povprečne prodajne cene nepovezanim kupcem na trgu Skupnosti so se nižale do leta 2003. Nato so se povečale za skoraj 12 % med letom 2003 in 2004 ter nato še za 30 % med letom 2004 in 2005. Nižanje cen do leta 2003 je treba obravnavati v okviru prizadevanj industrije Skupnosti, da bi konkurirala dampinškemu uvozu. Leta 2003 so cene dosegle nevzdržno nizko točko in jih je bilo treba leta 2004 zvišati. Poleg tega je bilo nadaljnje zvišanje cen leta 2005 potrebno tudi zaradi močnega zvišanja cen surovin za več kot 100 % med letom 2004 in 2005. Vendar je zvišanje prodajnih cen industrije Skupnosti le v omejenem obsegu odražalo povečanje stroškov.

(77)

Stopnje dobička in denarni tok industrije Skupnosti pri prodaji volframovih elektrod so izrazito negativni. Številke so zaradi zaupnosti prikazane v obliki razponov:

(78)

Dobičkonosnost se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala. Najnižja je bila leta 2003, nato pa se je nekoliko izboljšala, kar je delno povezano s prizadevanji industrije Skupnosti za racionalizacijo in z zvišanjem cen.

(79)

Prav tako se je v obravnavanem obdobju hkrati z zmanjšanjem dobičkonosnosti poslabšal denarni tok. Absolutna raven negativnega denarnega toka na koncu tega obdobja se je znižala samo zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje in prodaje.

(80)

Na začetku obravnavanega obdobja je industrija Skupnosti zabeležila visoko stopnjo naložb, zlasti za nakup strojev za izboljšanje proizvodnje, ki so bile upravičene z na splošno zadovoljivimi rezultati v zvezi z volframovimi elektrodami in drugimi volframovimi izdelki do let 2000/2001. Vendar se ob koncu tega obdobja naložbe niso zaključile.

(81)

Donosnost naložbe pri proizvodnji in prodaji podobnega izdelka, ki je zaradi zaupnosti prikazana v obliki razponov, je negativna in se je v obravnavanem obdobju bistveno zmanjšala, kar odraža zgoraj omenjeni trend pri dobičkonosnosti prodaje.

(82)

Ugotovljeno je bilo, da se zmožnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala v obravnavanem obdobju ni bistveno spremenila, ob upoštevanju, da podobni izdelek predstavlja le majhen del celotnega poslovanja skupine.

(83)

Razvoj zaposlovanja, produktivnosti in stroškov dela v industriji Skupnosti je bil naslednji:

(84)

Število zaposlenih v industriji Skupnosti se je med letom 2001 in OP močno zmanjšalo. Vzrok temu so bili zmanjšana proizvodnja in prizadevanja industrije Skupnosti, da bi racionalizirala proizvodnjo in povečala produktivnost. Rezultati tega postopka racionalizacije v industriji Skupnosti so bili vidni tudi v produktivnosti, ki se je v obravnavanem obdobju precej povečala.

(85)

Povprečne ravni plač so v obravnavanem obdobju ostale nespremenjene.

(86)

Stopnje dampinga so navedene zgoraj v rubriki „damping“. Te stopnje so višje od stopenj de minimis. Poleg tega glede na obseg in ceno dampinškega uvoza vpliv dejanske stopnje dampinga ne more biti zanemarljiv.

(87)

Skupnost si ni opomogla od učinkov preteklega dampinga ali subvencij, saj v preteklosti ni bila opravljena nobena preiskava.

(88)

Treba je opomniti, da se je med letom 2001 in OP obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka iz LRK povečal za več kot 400 % in je ob koncu obravnavanega obdobja dosegel 76,2-odstotni tržni delež. Dampinški uvoz zadevnega izdelka je v OP tudi znatno nelojalno nižal prodajne cene industrije Skupnosti. Na podlagi tehtanega povprečja je nelojalno nižanje cen znašalo 40 %.

(89)

Hkrati s povečanjem potrošnje Skupnosti za 50 % se je obseg prodaje industrije Skupnosti zmanjšal za več kot 50 %. Njen tržni delež se je zmanjšal za 68 %, splošnega povečanja cen surovin pa ni mogla prenesti naprej na svoje stranke, kar je povzročilo zelo negativno stanje dobičkonosnosti.

(90)

Zato se je v obravnavanem obdobju stanje industrije Skupnosti znatno poslabšalo. Proizvodnja se je podobno kot izkoriščenost zmogljivosti zmanjšala za 60 % in je v OP dosegla zelo nizko raven. Ravni zalog so se zvišale za 31 %.

(91)

Kljub precejšnjim naložbam industrije Skupnosti v začetni fazi obravnavanega obdobja in njenim nenehnim prizadevanjem za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti, so se njena dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb prav tako močno zmanjšali do zelo negativnih ravni.

(92)

Slabšanje stanja industrije Skupnosti v obravnavanem obdobju potrjuje tudi negativni razvoj zaposlovanja in naložb.

(93)

Ob upoštevanju navedenega se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(94)

V skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstaja med dampinškim uvozom iz LRK in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, vzročna zveza. Proučeni so bili tudi drugi znani dejavniki poleg dampinškega uvoza, ki bi lahko v istem času povzročili škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da se morebitna škoda, ki bi jo povzročili ti dejavniki, ne pripiše dampinškemu uvozu.

(95)

Veliko povečanje obsega dampinškega uvoza iz LRK za več kot 400 % med letom 2001 in OP ter njegovega tržnega deleža na trgu Skupnosti, ki se je povečal z 22,4 % na 76,2 %, je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskih razmer industrije Skupnosti. V času rasti trga Skupnosti sta se proizvodnja in izkoriščenost zmogljivosti močno zmanjšali, medtem ko so se končne zaloge povečale za 31 %. Obseg prodaje industrije Skupnosti in tržni delež sta se precej zmanjšala, hkrati pa sta se močno povečala obseg uvoza in tržnega deleža dampinškega uvoza. Poleg tega so cene dampinškega uvoza znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti in tako nanje izvajale močan pritisk v času znatnega povečanja stroškov za surovine za več kot 100 %. Preiskava je pokazala, da zaradi hudega pritiska na cene, ki je nastal zaradi znatnega obsega dampinškega uvoza izdelkov iz LRK, industrija Skupnosti ni mogla prenesti povečanja stroškov naprej na svoje stranke. To je povzročilo močno zmanjšanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka.

(96)

Zato se začasno zaključi, da je pritisk, ki je nastal zaradi dampinškega uvoza, katerega obseg in tržni delež sta se bistveno povečevala od leta 2001 dalje, in ki se je izvajal po dampinških cenah, odločilno vplival na izgubo tržnega deleža industrije Skupnosti in posledično na negativen razvoj njene dobičkonosnosti.

(97)

V obravnavanem obdobju razen LRK niso nobeni pomembnejši izvozniki izvažali podobnega izdelka na trg Skupnosti. Preiskava je potrdila, da je bil glavni trg preostalih proizvajalcev iz Japonske in ZDA njihov zadevni domači trg. Zanesljivih informacij v zvezi z drugim uvozom podobnega izdelka je zelo malo, zato ni mogoče oceniti količine, ki je bila (in če je bila) prodana na trgu Skupnosti. Ker ni nobenih dokazov, da dejansko poteka uvoz iz drugih tretjih držav, se šteje, da je ta obseg uvoza, če obstaja, zanemarljiv. V skladu s tem se šteje, da uvoz s poreklom iz drugih tretjih držav ni prispeval k škodi, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(98)

Proučeno je bilo tudi, ali je izvoz v države, ki niso članice EU, prispeval k škodi, nastali med obravnavanim obdobjem. Izvoz v države, ki niso članice EU, je v obravnavanem obdobju predstavljal približno polovico prodaje podobnega izdelka industrije Skupnosti. Ta izvoz se je med letom 2001 in OP zmanjšal za približno 66 % in je na koncu OP predstavljal 41 % celotne prodaje industrije. Glavni razlog za izgubo izvoznih trgov, zlasti trga ZDA, je bila vedno močnejša konkurenca kitajskih proizvajalcev na svetovnih trgih. V tem okviru je treba opozoriti, da je moral eden od obeh obstoječih proizvajalcev volframovih elektrod iz ZDA ustaviti svojo proizvodnjo zaradi podobnega ravnanja kitajskih proizvajalcev na trgu ZDA.

(99)

Kjer ni bilo mogoče razlikovati med trgom Skupnosti in izvoznimi trgi, je bilo v zvezi kazalniki, kot so proizvodnja, izkoriščenost zmogljivosti, naložbe in zaposlovanje, ugotovljeno, da vzrok njihovega negativnega razvoja gotovo ni samo zmanjšanje izvoza. Negativen razvoj teh kazalnikov je torej treba obravnavati kot posledico zmanjšanja prodaje na trgu Skupnosti in v manjši meri kot posledico zmanjšanja izvozne prodaje. Ta razvoj je treba obravnavati tudi ob upoštevanju znatne rasti trga Skupnosti v obravnavanem obdobju.

(100)

Negativen razvoj dobičkonosnosti, denarnega toka in donosnosti naložb je bil v veliki meri posledica dejstva, da je bila industrija Skupnosti zaradi zgoraj navedenega negativnega razvoja obsega prodaje v Skupnosti in na izvoznih trgih prisiljena v zelo nizko stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti. Nadalje je dampinški uvoz izvajal pritisk na prodajne cene industrije Skupnosti in prispeval k negativnemu vplivu na navedene kazalnike. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je bil razvoj prodajnih cen na enoto na izvoznih trgih precej ugodnejši kot razvoj cen v Skupnosti. Dejansko se je povprečna prodajna cena na izvoznih trgih v istem obdobju zvišala za 20 %, kar kaže, da je bil pritisk cen manjši na teh trgih kot na trgu Skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bila dobičkonosnost tega izvoza nekoliko višja (čeprav ne zadostna) kot dobičkonosnost prodaje na trgu Skupnosti, kljub dejstvu, da so se tudi pri tem izvozu pojavile težave zaradi čedalje nižjih cen in konkurence kitajskega izvoza na trgih tretjih držav. Poleg tega je industriji Skupnosti uspelo nadzorovati in celo zmanjšati znatne stroške, nepovezane s surovinami. Zato se zdi, da je izvoz industrije Skupnosti na dobičkonosnost, denarni tok in donosnost naložb vplival manj, kot razvoj tržnih deležev in cen na trgu Skupnosti.

(101)

Na tej podlagi Komisija ne izključuje možnosti, da je negativen razvoj izvozne prodaje vplival na splošne gospodarske razmere industrije Skupnosti. Vendar je zgornja analiza potrdila, da se zaradi samega slabšanja izvoza ni mogla prekiniti vzročna zveza med dampinškim uvozom iz LRK in ugotovljeno škodo.

(102)

Prodaja edinega drugega proizvajalca Skupnosti se je med letom 2001 in OP močno zmanjšala, in sicer za 54 %. Na podlagi razpoložljivih informacij se je izkazalo, da je stanje drugega proizvajalca Skupnosti enako kot stanje industrije Skupnosti. V skladu s tem se začasno sklene, da ta prodaja ni mogla povzročiti škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(103)

En izvoznik je trdil, da je škodo povzročilo predvsem zvišanje cene osnovne surovine, amonijevega paravolframata („APT“). Dejansko so se cene APT zvišale za več kot 100 % na koncu obravnavanega obdobja, tj. leta 2005.

(104)

V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se je stanje industrije Skupnosti slabšalo sočasno s porastom kitajskega uvoza, in sicer od leta 2001 do 2005, ter ne le na koncu obravnavanega obdobja.

(105)

Po drugi strani pa so se cene surovin zvišale izključno leta 2005. Vendar so se tega leta cene industrije Skupnosti dejansko zvišale v nekoliko večji meri (33 %) kot stroški proizvodnje (30 %).

(106)

Ti časovni vzorci razkrivajo, da kljub temu, da je zvišanje cen surovin prispevalo k splošnemu zvišanju stroškov, ki je bilo večje kot zvišanje prodajnih cen v obravnavanem obdobju, surovine niso bile odločilni dejavnik pri poslabšanju finančnega stanja industrije Skupnosti. Vzrok tega poslabšanja sta bila verjetneje povprečno zvišanje stroškov zaradi izgube tržnega deleža in posledično nizka izkoriščenost zmogljivosti, kakor je poudarjeno zgoraj.

(107)

Poleg tega industrija Skupnosti ni mogla dovolj zvišati svojih prodajnih cen in tako pokriti zvišanje stroškov. To neprožnost cen je povzročil istočasni porast dampinškega uvoza s poreklom iz LRK po cenah, ki so znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. V tem okviru je treba skleniti, da je bila industrija Skupnosti zaradi dampinškega uvoza izpostavljena močnemu pritisku cen in je zato imela le omejene možnosti, da bi z zvišanjem svojih prodajnih cen nadomestila zvišanje stroškov.

(108)

Končno je treba opozoriti, da je zvišanje cen surovin vplivalo na vse gospodarske subjekte na trgu, vključno s kitajskimi proizvajalci izvozniki, in se zato ne more obravnavati kot poseben dejavnik, ki je povzročil škodo industriji Skupnosti.

(109)

Na podlagi zgoraj navedenega se sklene, da zvišanje cen surovin kot tako ne prekine vzročne zveze med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(110)

Škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, je nastala predvsem v obliki zmanjšanja obsega prodaje in tržnega deleža, kar je negativno vplivalo na dobičkonosnost. Posledični padec cene in izguba ekonomije obsega zaradi majhne izkoriščenosti zmogljivosti sta povzročila nevzdržno raven negativne dobičkonosnosti in s tem znatne finančne izgube za industrijo Skupnosti.

(111)

Poslabšanje večine kazalnikov škode industrije Skupnosti je sovpadlo z velikim povečanjem obsega uvoza iz LRK in njenega tržnega deleža ter občutnim nelojalnim nižanjem cen, ki ga je povzročil ta uvoz.

(112)

Čeprav je iz preiskave razvidno, da negativnega razvoja izvoza industrije Skupnosti v države, ki niso članice EU, ni mogoče izključiti kot enega od možnih vzrokov škode, možni učinek tega razvoja ni dovolj velik, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom iz LRK in škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(113)

Čeprav so se cene surovin med OP zvišale bolj kot kdaj koli prej, je to vplivalo na vse gospodarske subjekte na trgu. Poleg tega iz časovnega vzorca kazalnikov škode ni razvidno, da bi bil to glavni vzrok škode, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(114)

Zato se sklene, da je dampinški uvoz s poreklom iz LRK povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(115)

V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo proučeno, ali obstajajo nujni razlogi za sklep, da uvedba protidampinških ukrepov za uvoz iz zadevne države ni v interesu industrije Skupnosti. Komisija je poslala vprašalnike vsem uvoznikom, trgovcem in industrijskim uporabnikom, navedenim v pritožbi. Komisija je prejela izpolnjene vprašalnike treh uvoznikov.

(116)

Na podlagi informacij sodelujočih strank so bili sprejeti naslednji sklepi.

(117)

Treba je opomniti, da industrijo Skupnosti sestavlja en proizvajalec, ki ima proizvodne objekte v Avstriji in katerega dobičkonosnost se je znatno poslabšala med obravnavanim obdobjem, kar je negativno vplivalo na ravni zaposlovanja in naložb.

(118)

Če se ukrepi ne uvedejo, je verjetno, da bo ob pritisku cen dampinškega uvoza industrija Skupnosti zaradi pomanjkanja dobičkonosnosti te dejavnosti prisiljena ustaviti proizvodnjo volframovih elektrod, ki je strateškega pomena za številne sektorje visoke tehnologije.

(119)

Treba je opozoriti, da se je proizvodna linija za volframove elektrode uporabljala tudi za druge valjaste izdelke, tj. palice, žice in žice za brizganje iz molibdena ter elektrode za taljenje stekla. Ti izdelki so si z volframovimi elektrodami delili nekatere stalne stroške v proizvodnem procesu. Proizvodnja volframovih elektrod se je v obravnavanem obdobju zmanjšala za 60 %, kar je negativno vplivalo ne le na stroške proizvodnje volframovih elektrod, ampak tudi drugih valjastih izdelkov, ki jih proizvaja industrija Skupnosti.

(120)

To je treba obravnavati ob upoštevanju vedno večjega svetovnega povpraševanja po zadevnem izdelku, ki bi v primeru uvedbe ukrepov industriji Skupnosti omogočilo, da poveča svojo prodajo, izboljša svojo dobičkonosnost in tako tej industriji zagotovi ekonomsko upravičenost.

(121)

Zato se sklene, da so protidampinški ukrepi v interesu industrije Skupnosti.

(122)

En proizvajalec izvoznik in združenje izvoznikov sta trdila, da bi zaradi očitne odsotnosti uvoza iz drugih držav uvedba dajatev povzročila izginotje kitajskih proizvajalcev izvoznikov s trga Skupnosti, kar bi zelo oslabilo konkurenco in posledično okrepilo že tako prevladujoči položaj industrije Skupnosti.

(123)

Vendar se zdi verjetneje, da bodo v primeru uvedbe ukrepov vsaj nekateri proizvajalci izvozniki še naprej prodajali zadevni izdelek v Skupnosti, čeprav po neškodljivih cenah, saj imajo trdno tehnološko podlago in močen tržni položaj v Skupnosti. Po drugi strani pa v primeru neuvedbe protidampinških ukrepov ne more biti izključeno, da bo industrija Skupnosti prenehala s svojo proizvodno dejavnostjo volframovih elektrod v Skupnosti, kar bi okrepilo položaj proizvajalcev izvoznikov tega izdelka in znatno oslabilo konkurenco na trgu Skupnosti.

(124)

V zvezi s tem je treba opomniti, da obstajata v Skupnosti dva proizvajalca, kar že jamči določeno stopnjo konkurence na trgu Skupnosti in na izvoznih trgih.

(125)

Opozoriti je treba tudi, da namen protidampinških ukrepov ni preprečiti dostop izvoznikom v tretjih državah na trg Skupnosti, ampak ponovno vzpostaviti raven enakih pogojev delovanja, ki so jih izkrivile nepoštene trgovinske prakse.

(126)

Vprašalniki so bili poslani vsem strankam, ki so bile v pritožbi navedene kot uporabniki, v sektorju letalske in vesoljske industrije, jedrskem, pomorskem, avtomobilskem, kemijskem in inženirskem sektorju. Komisija ni prejela nobenega izpolnjenega vprašalnika od zainteresiranih uporabnikov ali od katerega koli predstavniškega združenja.

(127)

Varjenje z volframom se uporablja, kjer je kakovost zvarov posebej pomembna (med drugim v letalski, ladijski, jedrski in kemijski industriji). Na podlagi razpoložljivih informacij se lahko sklepa, da sta kakovost in zanesljivost za stranke glavni merili in da cena elektrod ni zelo visoka, če se jo primerja z vrednostjo končnih izdelkov.

(128)

Ker uporabniki zadevnega izdelka med preiskavo niso pokazali nobenega interesa, se lahko začasno sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo resno vplivala na njihov položaj.

(129)

En uvoznik je v celoti sodeloval v preiskavi in je predložil izpolnjeni vprašalnik, dva druga uvoznika pa sta sodelovala delno. Ti trije uvozniki predstavljajo približno 30 % celotnega uvoza zadevnega izdelka v Skupnost med OP. Za uvoznika, ki je v celoti sodeloval, predstavlja zadevni izdelek približno 85 % njegovega prihodka od prodaje.

(130)

V primeru uvedbe protidampinških ukrepov ni izključeno, da se bo raven uvoza s poreklom iz zadevne države znižala in tako vplivala na gospodarske razmere uvoznikov. Vendar bi moralo kakršno koli povečanje cen uvoza zadevnega izdelka na uvoznike vplivati le tako, da bi se obnovila konkurenca s proizvajalci Skupnosti, uvoznikom pa ne bi smelo preprečiti prodaje zadevnega izdelka. Poleg tega bi moral nizek delež stroškov zadevnega proizvoda v skupnih stroških uporabnikov uvoznikom omogočiti lažji prenos morebitnega zvišanja cen na uporabnike. Na tej podlagi je bilo začasno sklenjeno, da uvedba protidampinških ukrepov verjetno ne bo resno negativno vplivala na položaj uvoznikov v Skupnosti.

(131)

Pričakovati je, da bodo učinki uvedbe ukrepov industriji Skupnosti omogočili, da nadoknadi izgubljeni delež pri prodaji in tržne deleže ter izboljša svojo dobičkonosnost. Glede na čedalje slabše stanje industrije Skupnosti obstaja resno tveganje, da bi ob odsotnosti ukrepov industrija Skupnosti morala zapreti svoje proizvodne obrate ter odpustiti delovno silo. Ker se zadevni izdelek uporablja v sektorjih visoke tehnologije, kjer strošek elektrod ni zelo velik v primerjavi z vrednostjo končnih izdelkov, bi moral biti vpliv protidampinških ukrepov na položaj uvoznikov/trgovcev in uporabnikov le obroben.

(132)

Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ni utemeljenih razlogov proti uvedbi protidampinških dajatev na uvoz nekaterih volframovih elektrod s poreklom iz LRK.

(133)

Ob upoštevanju sklepov v zvezi z dampingom, posledično škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti, bi bilo treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(134)

Ukrepi morajo biti uvedeni na stopnji, ki omogoča odpravo škode, ki jo je ta uvoz povzročil, ne da bi se presegla ugotovljena stopnja dampinga. Pri izračunu zneska dajatve, ki bi bila potrebna za odpravo učinkov škodljivega dampinga, je bilo sklenjeno, da bi morali ukrepi industriji Skupnosti omogočati, da pokrije svoje proizvodne stroške in ustvari dobiček pred obdavčitvijo, ki bi ga industrija te vrste v sektorju lahko ustvarila v okviru normalnih konkurenčnih pogojev, tj. brez dampinškega uvoza, od prodaje podobnega izdelka v Skupnosti. Za ta izračun uporabljena stopnja dobička pred obdavčitvijo je bila 8 % prihodka in je temeljila na stopnjah dobička, ustvarjenega pred dampinškim uvozom. Na tej podlagi je bila izračunana neškodljiva cena za podoben izdelek industrije Skupnosti. Neškodljiva cena je bila določena tako, da se je stroškom proizvodnje prištela zgoraj omenjena 8-odstotna stopnja dobička. Ene vrste izdelka, izvožene iz LRK v OP, industrija Skupnosti med OP ni proizvajala in prodajala. Pri računanju stopnje, ki bi zadostovala za odpravo škode, ki jo je povzročil ta uvoz, se je upoštevalo razmerje med cenami za to vrsto in druge vrste izdelka, ki so jih izvažali kitajski izvozniki.

(135)

Potrebno povečanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med tehtano povprečno uvozno ceno in tehtano povprečno neškodljivo ceno podobnega izdelka, ki ga je industrija Skupnosti prodajala na trgu Skupnosti.

(136)

Pri tej primerjavi je bila opravljena prilagoditev za dejavnosti uvoznikov, tj. pakiranje, skladiščenje, nadzor kakovosti, trženje blagovne znamke in v nekaterih primerih fizična predelava elektrod, da bi bil uvoz primerljiv s prodajo industrije Skupnosti.

(137)

Kakršna koli razlika, ki izhaja iz te primerjave, je bila nato izražena kot odstotek povprečne uvozne vrednosti CIF.

(138)

Začasno tehtano povprečje stopenj škode za družbe, ki sta jim bila IO ali TGO odobrena:

(139)

Pri izračunu stopnje odprave škode na ravni države za vse druge izvoznike v LRK je treba opozoriti, da je bila raven sodelovanja visoka. Zato je bila stopnja škode izračunana na podlagi stopnje odprave škode, določene za sodelujočo družbo, ki ji TGO/IO nista bili odobreni, tj. 86,8 %.

(140)

Glede na že navedeno se šteje, da je treba začasno protidampinško dajatev uvesti na stopnji ugotovljene stopnje dampinga, vendar v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe ne sme biti višja od zgoraj izračunane stopnje škode.

(141)

Stopnje protidampinških dajatev za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev sedanje preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz zadevne države, ki jih proizvajajo omenjene družbe, torej omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v izvedbenem delu tega dokumenta ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s tistimi posebej navedenimi, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(142)

Vsak zahtevek za uporabo teh stopenj protidampinške dajatve za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji (3), skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, ki je na primer povezana s to spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Komisija bo, če bo primerno, po posvetovanju s svetovalnim odborom Uredbo ustrezno spremenila tako, da bo posodobila seznam družb, za katere veljajo individualne stopnje dajatev.

(143)

Na podlagi zgoraj navedenega so stopnje začasne dajatve naslednje:

(144)

Da bi zmanjšali možnost izogibanja ukrepom zaradi velike razlike v stopnjah dajatev in zlasti zaradi dejstva, da je bilo za enega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov v LRK, za katerega je predlagana individualna dajatev, ugotovljeno, da je v Skupnost izvažal tudi volframove elektrode, ki jih je proizvajala sodelujoča družba v lasti države, ki ji IO ni bilo mogoče odobriti, se šteje, da so v tem primeru potrebni posebni ukrepi za zagotovitev ustrezne uporabe protidampinških dajatev. Posebna stopnja dampinga, izračunana za zadevnega proizvajalca, velja samo za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja ustrezen proizvajalec izvoznik. Ti posebni ukrepi so naslednji.

(145)

Predložitev veljavne trgovinske fakture carinskim organom držav članic, ki mora biti skladna z zahtevami, navedenimi v Prilogi k tej uredbi. Za uvoz, ki ga taka faktura ne spremlja, velja preostala protidampinška dajatev, ki se uporablja za vse druge družbe.

(146)

Treba je opozoriti, da se bo v primeru, če se bo po uvedbi protidampinških ukrepov znatno povečal obseg izvoza družb, za katere veljajo nižje individualne stopnje dajatev, takšno povečanje obsega samo obravnavalo kot sprememba v vzorcu trgovanja, nastala zaradi uvedbe ukrepov v smislu člena 13(1) osnovne uredbe. V takšnih okoliščinah in če so izpolnjeni pogoji, se lahko začne preiskava proti izogibanju. S to preiskavo se lahko med drugim prouči potrebo po odpravi individualnih stopenj dajatve in posledično uvedbo dajatve na ravni države.

(147)

Zaradi dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba navesti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo protidampinških dajatev za namene te uredbe začasne in se lahko za kakršno koli dokončno dajatev ponovno proučijo –

14.9.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 250/34

(1)

Uredba (ES) št. 573/2003 odpira letno tarifno kvoto 149 000 ton koruze (zaporedna številka 09.4767) za tržno leto 2006/2007.

(2)

Količine, zahtevane do ponedeljka, 11. septembra 2006, v skladu s členom 2(1) Uredbe (ES) št. 573/2003, presegajo razpoložljive količine. Zato je treba z določitvijo enotnega koeficienta dodelitve, ki se bo uporabil za zahtevane količine, določiti, v kakšnem obsegu se lahko izdajo dovoljenja –