EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document JOL_2006_187_R_0042_01

Sklep Sveta 2006/475/SZVP z dne 12. junija 2006 o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Gabonski republiki
Sporazum med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Gabonski republiki

UL L 187, 8.7.2006, p. 42–48 (ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)

8.7.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 187/42


SKLEP SVETA 2006/475/SZVP

z dne 12. junija 2006

o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Gabonski republiki

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 24 Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila predsedstva,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Varnostni svet Združenih narodov je 25. aprila 2006 sprejel Resolucijo 1671(2006) o odobritvi začasne napotitve sil Evropske unije („EUFOR RD Kongo“) v podporo MONUC v času volitev v Demokratični republiki Kongo. Varnostni svet Združenih narodov je nadalje zahteval od vseh držav članic Združenih narodov, zlasti tistih, ki so v neposredni bližini Demokratične republike Kongo, da zagotovijo vso potrebno podporo za pospešitev napotitve sile EUFOR RD Kongo in da zlasti zagotovijo prost, neoviran in hiter premik osebja, kakor tudi opreme, živeža, zalog ter drugega blaga, vključno z vozili in rezervnimi deli, v Demokratično republiko Kongo – vse našteto je namenjeno izključno EUFOR RD Kongo v službene namene.

(2)

Svet je 27. aprila 2006 sprejel Skupni ukrep 2006/319/SZVP o vojaški operaciji Evropske unije v podporo misiji Organizacije Združenih narodov v Demokratični republiki Kongo (MONUC) med volilnim postopkom (1) (Operacija EUFOR DR Kongo).

(3)

V skladu z zahtevo generalnega sekretarja/visokega predstavnika (GS/VP) z dne 27. aprila 2006 je vlada Gabonske republike v pismu 18. maja 2006 izrazila strinjanje z namestitvijo sil pod vodstvom Evropske unije na ozemlje Gabonske republike za namene operacije.

(4)

Predsedstvo se je ob pomoči GS/VP na podlagi pooblastila Sveta z dne 23. maja 2005 ter v skladu s členom 24 Pogodbe o Evropski Uniji dogovorilo o Sporazumu med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Gabonski republiki.

(5)

Sporazum je treba odobriti –

SKLENIL:

Člen 1

Sporazum med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Gabonski republiki se v imenu Evropske unije odobri.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednika Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e) za podpis Sporazuma, ki je za Evropsko Unijo zavezujoč.

Člen 3

Ta sklep začne učinkovati na dan sprejetja.

Člen 4

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

V Luxembourgu, 12. junija 2006

Za Svet

Predsednik

J. PRÖLL


(1)  UL L 116, 29.4.2006, str. 98.


PREVOD

SPORAZUM

med Evropsko unijo in Gabonsko republiko o statusu sil pod vodstvom Evropske unije v Gabonski republiki

EVROPSKA UNIJA (EU)

na eni strani in

GABONSKA REPUBLIKA, v nadaljevanju „država gostiteljica“,

na drugi strani,

v nadaljevanju „pogodbenici“, STA SE –

OB UPOŠTEVANJU:

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Področje uporabe in opredelitve

1.   Ta sporazum se uporablja za sile pod vodstvom Evropske unije in njihovo osebje.

2.   Ta sporazum se uporablja samo na ozemlju države gostiteljice.

3.   Za namene tega sporazuma:

(a)

„Sile pod vodstvom Evropske unije (EUFOR)“ pomenijo vojaško poveljstvo EU in državne kontingente, ki prispevajo k operaciji, njihovo opremo in njihova prevozna sredstva;

(b)

„operacija“ pomeni pripravo, ustanovitev, izvršitev in podporo vojaške misije po pooblastilu na podlagi resolucije št. 1671 (2006) Varnostnega sveta Združenih narodov z dne 25. aprila 2006;

(c)

„poveljnik sil EU“ pomeni poveljnika na prizorišču operacije ali v državi gostiteljici;

(d)

„vojaško poveljstvo EU“ pomeni vojaško poveljstvo in njegove sestavne dele v enotah pod poveljstvom vojaških poveljnikov EU, ki poveljujejo ali nadzirajo operacijo;

(e)

„nacionalni kontingenti“ pomenijo enote in sestavne dele, ki pripadajo državam članicam Evropske unije in drugim državam, ki sodelujejo v operaciji;

(f)

„osebje EUFOR“ pomeni civilno in vojaško osebje, dodeljeno EUFOR, osebje, napoteno zaradi priprave operacije, in osebje, ki ga v okviru operacije pošilja država pošiljateljica ali institucija EU in je, če v tem sporazumu ni drugače predvideno, prisotno na ozemlju države gostiteljice; ne vključuje pa lokalnega osebja in osebja mednarodnih pogodbenih dobaviteljev;

(g)

„lokalno osebje“ pomeni državljane ali osebe s stalnim prebivališčem v državi gostiteljici;

(h)

„objekti“ pomenijo vse prostore, nastanitvene objekte in zemljišča, ki jih potrebuje EUFOR in njegovo osebje;

(i)

„država pošiljateljica“ pomeni državo, ki je EUFOR zagotovila državni kontingent.

Člen 2

Splošne določbe

1.   EUFOR in člani osebja EUFOR spoštujejo zakone in predpise države gostiteljice in se vzdržujejo vsakršnih dejanj ali dejavnosti, ki niso združljive s cilji operacije.

2.   EUFOR vlado države gostiteljice redno obvešča o številu svojega osebja, ki se nahaja na ozemlju države gostiteljice.

Člen 3

Dokazovanje istovetnosti

1.   Osebje EUFOR mora imeti ves čas pri sebi potne liste ali vojaške osebne izkaznice.

2.   Vozila, letala, plovila in druga prevozna sredstva EUFOR morajo biti opremljena z razločno razpoznavnimi oznakami in/ali registrskimi tablicami, o katerih morajo biti obveščeni pristojni organi zadevne države gostiteljice.

3.   EUFOR ima pravico, da izobesi zastavo Evropske unije in objekte, vozila in druga prevozna sredstva opremi z oznakami kot so vojaške oznake, nazivi in uradni simboli. Na uniformah osebja EUFOR mora biti jasno prepoznaven znak EUFOR. Državne zastave ali oznake nacionalnih kontingentov, ki sestavljajo operacijo, so lahko vidne v prostorih EUFOR, na vozilih in drugih prevoznih sredstvih ter uniformah v skladu z odločitvijo, ki jo sprejme vodja sil EU.

Člen 4

Prehod meje in gibanje na ozemlju države gostiteljice

1.   Za vstop na ozemlje države gostiteljice potrebuje osebje EUFOR dokumente iz člena 3(1) ali, pri prvem vstopu, posamezni ali skupinski potni nalog, ki ga izda EUFOR. Pri nadaljnjih vstopih ali izstopih ter na ozemlju države gostiteljice zanje ne veljajo predpisi glede potnih listov in vizumov; prav tako se pri njih ne izvaja nadzor v zvezi s priseljevanjem in carinska kontrola.

2.   Za osebje EUFOR se ne uporabljajo predpisi pogodbenice gostiteljice o registraciji in nadzoru tujcev, vendar to osebje ni upravičeno do pridobitve kakršnih koli pravic do stalnega prebivališča ali začasnega bivališča na ozemlju države gostiteljice.

3.   Premoženje in prevozna sredstva EUFOR, ki vstopajo na ozemlje države gostiteljice, ga prečkajo ali zapuščajo, so oproščena predložitve seznama inventarja ali druge carinske dokumentacije ter vsakršnih inšpekcijskih pregledov.

4.   Osebje EUFOR na ozemlju države gostiteljice lahko vozi motorna vozila ter upravlja plovila in letala, če ima ustrezna veljavna državna, mednarodna ali vojaška vozniška dovoljenja, dovoljenja za upravljanje ladij ali pilotske licence.

5.   Država gostiteljica za namene operacije zagotovi EUFOR in osebju EUFOR svobodo gibanja in potovanja po svojem ozemlju, vključno s svojim teritorialnim morjem in zračnim prostorom. Svoboda gibanja na morju države gostiteljice vključuje ustavljanje in zasidranje v vseh okoliščinah.

6.   EUFOR lahko za namene operacije na ozemlju države gostiteljice, vključno z njenim teritorialnim morjem in zračnim prostorom, izvede vse orožne vaje ali urjenja, vključno z vzletanjem, pristajanjem ali vkrcavanjem vseh letal ali vojaških naprav.

7.   Podmornice EUFOR za namene operacije ne smejo pluti na površini teritorialnega morja države gostiteljice in imeti izpostavljenih zastav.

8.   EUFOR lahko za namene operacije uporablja javne ceste, mostove, trajekte, letališča in pristanišča brez plačila carin, pristojbin, cestnin, davkov in podobnih stroškov. EUFOR ni oproščen upravičenih stroškov za zahtevane in izvedene usluge.

Člen 5

Privilegiji in imunitete, ki jih država gostiteljica zagotovi EUFOR

1.   Objekti EUFOR so nedotakljivi. Zastopniki države gostiteljice vanje nimajo dostopa brez dovoljenja poveljnika sil EU.

2.   Objekti EUFOR, njihova oprema in drugo pripadajoče premoženje ter prevozna sredstva ne smejo biti predmet preiskav, zasegov, zaplemb ali izvršb.

3.   Lastnina in premoženje EUFOR uživajo imuniteto pred vsakršno obliko pravnih postopkov, ne glede na to, kje se nahajajo in kdo jih poseduje.

4.   Arhivi in dokumenti EUFOR so nedotakljivi zmeraj in povsod.

5.   Uradna korespondenca EUFOR je nedotakljiva. Uradna korespondenca pomeni vso korespondenco, ki se nanaša na operacijo in njeno izvajanje.

6.   Za kupljeno in uvoženo blago, storitve ter prostore, ki služijo namenom operacije, je EUFOR oproščen plačila vseh nacionalnih, regionalnih in občinskih pristojbin, davkov ali podobnih dajatev. EUFOR ni oproščen plačila pristojbin, davkov in stroškov, ki so plačilo za izvedene storitve.

7.   Država gostiteljica dovoli vnos izdelkov, potrebnih za operacijo, in odobri oprostitev plačila vseh carinskih dajatev, pristojbin, cestnin, davkov in podobnih dajatev, z izjemo stroškov za skladiščenje, prevoze in podobne storitve.

Člen 6

Privilegiji in imunitete, ki jih država gostiteljica zagotovi osebju EUFOR

1.   Osebju EUFOR se ne sme na kakršen koli način odvzeti prostosti, prav tako ne sme biti pridržano.

2.   Dokumenti, korespondenca in lastnina osebja EUFOR so nedotakljivi, razen v primeru izvršilnih ukrepov, dovoljenih v skladu s členom 6.

3.   Osebje EUFOR v vseh okoliščinah uživa imuniteto pred kazensko jurisdikcijo države gostiteljice.

Imuniteto pred kazensko jurisdikcijo lahko odvzame, odvisno od primera, država pošiljateljica ali zadevna institucija EU. Tak odvzem mora zmeraj biti jasno izražen.

4.   Osebje EUFOR uživa imuniteto pred civilno in upravno jurisdikcijo države gostiteljice za izrečene ali napisane besede in za vsa dejanja, povezana z izvajanjem uradnih dolžnosti. V primeru kakršnega koli civilnega postopka proti osebju EUFOR pred katerim koli sodiščem države gostiteljice, morajo biti o tem obveščeni poveljnik sil EU in pristojni organi države pošiljateljice ali institucije EU. Pred začetkom postopka na sodišču, morajo poveljnik sil EU in pristojni organi države pošiljateljice ali institucije EU sodišču potrditi, ali je osebje EUFOR zadevno dejanje izvršilo pri opravljanju službenih dolžnosti.

Če je bilo dejanje izvršeno pri opravljanju službenih dolžnosti, se postopek ne začne in se uporabljajo določbe iz člena 15. Če dejanje ni bilo izvršeno pri opravljanju službenih dolžnosti, se postopek lahko nadaljuje. Potrdila poveljnika sil EU in pristojnih organov države pošiljateljice ali institucije EU so vezana na jurisdikcijo države gostiteljice, ki jih ne more spodbijati.

Če postopek sproži osebje EUFOR, se to ne more sklicevati na imuniteto pred jurisdikcijo glede katerega koli nasprotnega tožbenega predloga, povezanega z glavnim tožbenim predlogom.

5.   Osebju EUFOR ni treba pričati.

6.   V zvezi z osebjem EUFOR se ne smejo izvajati nobeni izvršilni ukrepi, razen v primerih, če je proti njim sprožen civilni postopek, ki ni povezan z njihovimi uradnimi dolžnostmi. Lastnina osebja EUFOR, ki je na podlagi potrdila poveljnika sil EU določena kot potrebna za izvajanje uradnih dolžnosti, ne more biti zasežena zaradi izpolnitve sodbe, sklepa ali ukaza. V civilnih postopkih za osebje EUFOR ne veljajo nobene omejitve glede osebne svobode ali prisilni ukrepi.

7.   Imuniteta osebja EUFOR pred jurisdikcijo države gostiteljice ne pomeni tudi imunitete pred jurisdikcijo zadevne države pošiljateljice.

8.   Glede na opravljanje dolžnosti za EUFOR za osebje EUFOR ne veljajo določbe o socialni varnosti, ki veljajo v državi gostiteljici.

9.   Osebje EUFOR je v državi gostiteljici oproščeno vseh oblik davka na plačo in prejemke, ki jih prejema od EUFOR ali države pošiljateljice, kot tudi davka na katere koli prejemke, ki jih prejema izven ozemlja države gostiteljice.

10.   Država gostiteljica v skladu z zakoni in predpisi, ki jih lahko sprejme, dovoli vnos izdelkov za osebno uporabo osebja EUFOR in zanje odobri oprostitev plačila vseh carinskih dajatev, davkov in podobnih dajatev, z izjemo stroškov za skladiščenje, prevoze in podobne storitve.

Osebne prtljage osebja EUFOR se ne sme pregledati, razen v primeru upravičenega suma, da vsebuje izdelke, ki ne spadajo med izdelke za osebno rabo osebja EUFOR, ali izdelke, katerih uvoz in izvoz sta prepovedana z zakonom ali kontrolirana karantenskimi predpisi države gostiteljice. Takšen pregled se lahko izvede samo v prisotnosti osebja EUFOR ali pooblaščenega predstavnika EUFOR.

Člen 7

Lokalno osebje

Lokalno osebje uživa privilegije in imunitete v obsegu, ki ga dovoljuje država gostiteljica. Vendar pa država gostiteljica izvaja jurisdikcijo nad tem osebjem na tak način, da ne vpliva prekomerno na izvajanje nalog operacije.

Člen 8

Kazenska jurisdikcija

Pristojni organi države pošiljateljice imajo glede osebja EUFOR, za katerega velja ustrezna zakonodaja države pošiljateljice, na ozemlju države gostiteljice pravico izvajati kazensko jurisdikcijo in disciplinska pooblastila, ki jim jih daje zakonodaja države pošiljateljica.

Člen 9

Uniforma in oborožitev

1.   Nošenje uniforme določajo pravila, ki jih sprejme poveljnik sil EU.

2.   Vojaško osebje EUFOR sme nositi orožje in strelivo na podlagi ukaza.

Člen 10

Podpora države gostiteljice in sklepanje pogodb

1.   Država gostiteljica je EUFOR pripravljena nuditi pomoč pri iskanju primernih objektov, če jo za to zaprosi.

2.   Država gostiteljica v okviru svojih zmožnosti EUFOR brezplačno zagotovi objekte, ki so v njeni lasti, če jo za to zaprosi in jih potrebuje zaradi vodenja upravnih ali operativnih dejavnosti.

3.   Država gostiteljica v okviru svojih zmogljivosti podpira in pomaga pri pripravi, vzpostavitvi, izvedbi in podpori operacije.

4.   Zakonodaja, na podlagi katere EUFOR v državi gostiteljici sklepa pogodbe, se določi s pogodbo.

5.   V pogodbi je lahko določeno, da se postopek za reševanje sporov iz člena 15 (3 in 4) uporablja za spore, do katerih pride pri izvajanju pogodbe.

Člen 11

Spremembe v objektih

1.   EUFOR lahko, če to zahteva izvedba operacije, gradi, spreminja in si drugače prilagaja objekte.

2.   Država gostiteljica za takšne gradnje, spremembe ali prilagoditve od EUFOR ne more zahtevati povračila.

Člen 12

Umrli člani osebja EUFOR

1.   Poveljnik sil EU ima pravico poskrbeti in urediti vse potrebno za vrnitev umrlih članov osebja EUFOR, skupaj z vso osebno lastnino umrle osebe, v domovino.

2.   Na umrlem članu osebja EUFOR ni mogoče izvajati obdukcije brez soglasja zadevne države in prisotnosti predstavnika EUFOR in/ali zadevne države.

3.   Država gostiteljica in EUFOR v največji možni meri sodelujeta, da zagotovita čimprejšnjo vrnitev umrle osebe v domovino.

Člen 13

Varnost EUFOR in vojaška policija

1.   EUFOR lahko sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev zaščite svojih objektov, vključno z objekti, ki jih uporablja pri usposabljanju, pred zunanjimi napadi ali vdori.

2.   Poveljnik sil EU lahko zaradi vzdrževanja reda v objektih EUFOR ustanovi vojaško policijsko enoto.

3.   Vojaška policija lahko po posvetovanju in v sodelovanju z vojaško policijo ali policijo države gostiteljice, deluje tudi izven teh objektov, da vzdržuje red in disciplino osebja EUFOR.

Člen 14

Komunikacije

1.   EUFOR lahko namesti radijske oddajnike in sprejemnike ter satelitske sisteme in z njimi upravlja. Da bi se izognili sporom glede uporabe ustreznih frekvenc, EUFOR sodeluje s pristojnimi organi države gostiteljice. Država gostiteljica brezplačno zagotovi dostop do frekvenc.

2.   EUFOR ima za namene izvajanja operacije pravico do neomejenih komunikacij po radijskih valovih (vključno s satelitskimi, mobilnimi in ročnimi radijskimi napravami), prek telefonov, telegrafov, telefaksov in drugih sredstev, kakor tudi pravico namestiti naprave, potrebne za vzdrževanje internih komunikacij in komunikacij med zmogljivostmi EUFOR, vključno s polaganjem kablov in zemeljskih napeljav.

3.   EUFOR lahko ustrezno prilagodi svoje prostore za dostavo in pošiljanje pošte EUFOR in/ali osebju EUFOR.

Člen 15

Odškodninski zahtevki za primere smrti, poškodb, škode in izgube

1.   EUFOR in osebje EUFOR nista odgovorna za kakršno koli škodo ali izgubo civilne ali javne lastnine, nastalo zaradi dejavnosti v zvezi z zaščito EUFOR.

2.   Da bi dosegli poravnavo, je treba odškodninske zahtevke za primere škode ali izgubo civilne ali vladne lastnine, ki ni zajeta v odstavku 1, ter odškodninske zahtevke za primere smrti ali poškodb oseb ter škode ali izgube lastnine EUFOR, če gre za zahtevke pravnih ali fizičnih oseb države gostiteljice, poslati EUFOR prek pristojnih organov države gostiteljice; v primeru zahtevkov s strani EUFOR pa se jih pošlje državi gostiteljici.

3.   Če ni mogoče doseči poravnave, je treba zahtevek predložiti komisiji za pritožbe, ki je sestavljena iz enakega števila predstavnikov EUFOR in predstavnikov države gostiteljice. Reševanje zahtevkov poteka na osnovi skupnega dogovora.

4.   Kadar tudi v okviru komisije za pritožbe ni mogoče doseči rešitve, se spor reši:

(a)

v primeru zahtevkov v vrednosti do 40 000 EUR po diplomatski poti med državo gostiteljico in predstavniki EU;

(b)

v primeru zahtevkov, ki so višji od zneska, določenega v točki (a), na arbitražnem razsodišču, katerega odločitev je zavezujoča.

5.   Arbitražno razsodišče je sestavljeno iz treh razsodnikov, enega določi država gostiteljica in enega EUFOR, tretjega pa skupaj določita država gostiteljica in EUFOR. Če ena od pogodbenic ne določi razsodnika v roku dveh mesecev ali v primeru, če ni mogoče doseči soglasja med državo gostiteljico in EUFOR glede imenovanja tretjega razsodnika, tega določi predsednik Sodišča Evropskih skupnosti.

6.   EUFOR in upravni organi države gostiteljice sklenejo upravni sporazum, v katerem določijo pristojnosti in naloge komisije za pritožbe in razsodišča, postopke, ki jih ta organa uporabljata, in pogoje za vlaganje zahtevkov.

Člen 16

Povezave in spori

1.   Vsa vprašanja v zvezi z uporabo tega sporazuma obravnavajo skupaj predstavniki EUFOR in pristojni organi države gostiteljice.

2.   Če predhodno ni mogoče doseči rešitve sporov v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma, jih država gostiteljica in predstavniki EU rešujejo izključno po diplomatski poti.

Člen 17

Druge določbe

1.   Kadar se ta sporazum nanaša na imunitete, privilegije in pravice EUFOR in osebja EUFOR, vlada države gostiteljice odgovarja za to, da jih njeni lokalni organi ustrezno izvajajo in spoštujejo.

2.   Nobena določba tega sporazuma ne pomeni odstopanja od pravic, ki so državam članicam EU ali drugim državam, ki dajejo svoj prispevek k EUFOR, priznane v drugih sporazumih, in jih zato tudi ni mogoče tako razlagati.

Člen 18

Izvedbeni dogovori

Za namene izvajanja tega sporazuma lahko poveljnik sil EU in upravni organi države gostiteljice sklenejo ločene sporazume o operativnih, upravnih in tehničnih zadevah.

Člen 19

Začetek veljavnosti in prenehanje

1.   Ta sporazum začne veljati na dan podpisa in ostane v veljavi do datuma odhoda zadnjega elementa EUFOR in zadnjega dela osebja EUFOR, po obvestilu EUFOR.

2.   Ne glede na odstavek 1, je treba v primeru, če je osebje EUFOR začelo opravljati naloge pred začetkom veljavnosti tega sporazuma, določbe v členih 4 (8), 5 (1–3), 5 (6), 5 (7), 6 (1), 6 (3), 6 (4), 6 (6), 6 (8–10), 10 (2), 11 in 15 uporabljati od datuma začetka napotitve osebja EUFOR

3.   Ta sporazum se lahko spremeni s pisnim dogovorom med pogodbenicama

4.   Prenehanje tega sporazuma ne vpliva na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz izvrševanja tega sporazuma pred njegovim prenehanjem.

V Libreville dne 16. junija 2006 v štirih izvirnikih v francoskem jeziku.

Za Evropsko unijo

Za državo gostiteljico


(1)  UL L 116, 29.4.2006, str. 98.


Top