—

ob upoštevanju strategije EU o otrokovih pravicah z dne 24. marca 2021,

—

ob upoštevanju evropskega jamstva za otroke, vzpostavljenega s priporočilom Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021  (1),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. junija 2022 o strategiji EU o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 in njenega protokola iz leta 1967, Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjševanju apatridnosti iz leta 1961,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, izbirnih protokolov iz leta 2000 o udeležbi otrok v oboroženih spopadih in prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji ter izbirnega protokola h tej konvenciji iz leta 2011 o postopku sporočanja kršitev,

—

ob upoštevanju sej varnostnega sveta OZN z dne 7. septembra 2022 in 10. januarja 2024, s posebnim poudarkom na ukrajinskih otrocih,

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini (2),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 7. aprila 2022 o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU (3),

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 15. septembra 2022 o kršitvah človekovih pravic pri prisilni deportaciji ukrajinskih civilistov in prisilnih posvojitvah ukrajinskih otrok v Rusiji (4),

—

ob upoštevanju strategije Sveta Evrope o otrokovih pravicah za obdobje 2022–2027 z dne 23. februarja 2022,

—

ob upoštevanju akcijskega načrta Sveta Evrope za obdobje 2021–2025 o zaščiti ranljivih oseb v okviru migracij in azila v Evropi z dne 5. maja 2021,

—

ob upoštevanju poročila Visokega komisariata Organizacije združenih narodov za begunce (UNHCR) o srednjeletnih trendih (5);

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Vključevanje oseb, ki bežijo iz Ukrajine, v EU – sporočilo Evropski komisiji iz maja 2023 (6);

—

ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2023 o razmerah v Gorskem Karabahu po napadu Azerbajdžana in nenehnih grožnjah Armeniji (7),

A.

ker je otroštvo najranljivejše obdobje človeškega življenja tudi v času miru, še bolj pa v času vojne; ker so otroci v vojni pogosto izpostavljeni nepopravljivim fiziološkim in psihološkim tveganjem in si zato v vsakem trenutku zaslužijo posebno pozornost, skrb in zaščito, še toliko bolj med vojno;

B.

ker lahko dolgotrajna prekinitev izobraževanja dodatno škoduje dobremu počutju razseljenih otrok, socialnim veščinam in duševnemu zdravju, zaradi česar so potrebna okrepljena prizadevanja za vključevanje v izobraževalne sisteme držav gostiteljic;

C.

ker je zaradi oboroženih spopadov vsaj tretjina, v nekaterih primerih pa tudi do polovica razseljenih oseb, mladoletnih;

D.

ker je bilo po podatkih UNHCR sredi leta 2023 v Armeniji 35 916 ljudi, ki jih je ta urad zaščitil in/ali jim pomagal; ker je Armenija od septembra 2023 gostila dodatnih 101 000 prisilno razseljenih oseb iz Gorskega Karabaha, ko je celotno prebivalstvo regije po devet mesecev trajajoči blokadi lahinskega koridorja pobegnilo iz svojih domov, potem ko je Azerbajdžan ponovno napadel Gorski Karabah;

E.

ker je po podatkih UNHCR Azerbajdžan sredi leta 2023 gostil 668 817 ljudi, ki jih je ta urad zaščitil in/ali jim pomagal;

F.

ker je po podatkih UNHCR sredi leta 2023 Gruzija gostila 321 984 ljudi, ki jih je ta urad zaščitil in/ali jim pomagal;

G.

ker je bilo po podatkih UNHCR sredi leta 2023 v Moldaviji 112 047 ljudi, ki jih je ta urad zaščitil in/ali jim pomagal;

H.

ker je po podatkih UNHCR od sredine leta 2023 v Ukrajini nastanjenih 6 748 413 ljudi, ki jih ta urad ščiti in/ali jim pomaga;

I.

ker ukrajinski otroci plačujejo najvišjo ceno vojne, saj jih je bilo ubitih 528, 1 226 jih je bilo ranjenih, 1,8 milijona jih je moralo zbežati v sosednje države, nadaljnjih 2,5 milijona pa jih je razseljenih znotraj Ukrajine;

J.

ker je po podatkih UNHCR v Evropi 30–50 % od približno 5,9 milijona ukrajinskih beguncev otrok, le dobra polovica pa jih je bila v študijskem letu 2022–2023 vpisana v šole v državi gostiteljici (8);

K.

ker je velika večina beguncev iz Ukrajine ostala v Evropi, tudi v EU in državah vzhodnega partnerstva; ker nekatere države članice EU gostijo veliko število beguncev iz Ukrajine, tako v absolutnem številu kot sorazmerno s prebivalstvom države gostiteljice;

L.

ker so neposredne sosede in tiste, ki so v geografski bližini Ukrajine, gostile zelo veliko ukrajinskih otrok in mobilizirale znatna sredstva na področju stanovanj, socialne podpore in izobraževanja, tudi na lokalni ravni in s strani civilne družbe;

M.

ker je bilo od začetka obsežne napadalne vojne približno 20 000 ukrajinskih otrok prisilno izgnanih v Rusijo in Belorusijo ali pridržanih na zasedenih ozemljih; ker je Mednarodno kazensko sodišče izdalo mednarodna naloga za prijetje Vladimirja Putina in Marije Lvove-Belove zaradi njune odgovornosti za vojni zločin nezakonitega izgona in nezakonite premestitve otrok z zasedenih ozemelj Ukrajine v Rusijo; ker je bilo v Ukrajino vrnjenih manj kot 400 izgnanih otrok, ki so se ponovno združili s svojimi družinami;

N.

ker sta prisilna premestitev in posvojitev ukrajinskih otrok v Rusijo nedopustni krivici, ki lahko postaneta nepopravljivi, če se ju ne obravnava kar najhitreje; ker so informacije o prisilno premeščenih otrocih mednarodnim humanitarnim organizacijam težko dostopne in ker Rusija ne sodeluje;

O.

ker je poročilo Lodewijka Asscherja, posebnega svetovalca za Ukrajino, o vključevanju ljudi, ki bežijo iz Ukrajine, v EU ponudilo nekaj smernic, ki so pomembne tudi za vključevanje otrok in priporočajo njihovo boljše vključevanje, med drugim s povečanjem vpisa v lokalne šole, da bi premagali „čakalno dilemo“;

P.

ker je v času konfliktov zaščita pravne identitete otrok bolj ogrožena zaradi njihove naravne ranljivosti, zlasti v primeru mladoletnikov brez spremstva;

Q.

ker je v regiji vzhodnega partnerstva praksa namestitve otrok, ki potrebujejo družino, v zavode dediščina iz preteklosti, ki bi jo bilo treba odpraviti s spodbujanjem čim večjega prehoda na oskrbo v družini;

R.

ker konvencija OZN o statusu beguncev države zavezuje, da begunce glede osnovne izobrazbe obravnavajo enako kot državljane, glede izobrazbe, ki ni osnovna, pa jim zagotovijo čim ugodnejšo, v nobenem primeru pa ne manj ugodne obravnave, kot jo imajo tujci nasploh v enakih okoliščinah;

S.

ker konvencija OZN o otrokovih pravicah države zavezuje, da vsem osebam, mlajšim od 18 let, ki so pod njihovo jurisdikcijo, brez diskriminacije zagotovijo pravice iz konvencije, trije izbirni protokoli pa dodatno ščitijo vse otroke, vključno z mladoletniki, ki bežijo pred oboroženimi spopadi;

T.

ker konvencija OZN o otrokovih pravicah poudarja pojma „otrokove koristi“ in „sodelovanja otrok“ v postopkih odločanja, ki jih zadevajo, ob upoštevanju njihove starosti in zrelosti;

U.

ker konvencija OZN priznava, da imajo otroci kot posamezniki sicer neodtujljive pravice, a je mnoge od teh pravic mogoče uveljavljati v razmerju, zato daje poudarek družini in skupnosti;

V.

ker bi morale biti politike usmerjene k odpravi dvojnih standardov, zaradi katerih se povečuje vrzel med razseljenimi osebami, tudi otroki iz različnih okolij, ter preprečevanju in odpravljanju socialnih napetosti v gostiteljskih skupnostih;

W.

ker bi morale EU in države vzhodnega partnerstva preučiti izkušnje in izmenjati zglede dobre prakse, obenem pa se pripraviti na „utrujenost zaradi solidarnosti“ in „čakalne dileme“ razseljenih oseb, ki razmišljajo o dolgoročnem vključevanju v gostiteljske skupnosti ali o vrnitvi ob prvi primerni priložnosti;

X.

ker sta devetmesečna blokada Gorskega Karabaha in posledično prisilno razseljevanje njegovega prebivalstva še posebej prizadela ranljive skupine, tudi otroke;

1.

poudarja temeljna načela iz konvencije o otrokovih pravicah, ki bi morala vedno usmerjati vse politike v zvezi z otroki, zlasti glede njihovih koristi, nediskriminacije in sodelovanja;

2.

ostaja prepričana, da je za otroka najbolje, da živi v družini, razen če to preprečujejo okoliščine, npr. zloraba v družini; zato priporoča, naj vsi akterji, kadar je to mogoče, spodbujajo rešitve v družini in so v korist otroka, tudi pri iskanju družine mladoletnika brez spremstva;

3.

poziva k povečanju humanitarne in finančne pomoči Ukrajini, da bi zadovoljili potrebe začasno razseljenih otrok v državah EU zaradi obsežne ruske vojaške invazije na Ukrajino; poziva k hitri izmenjavi informacij o položaju otrok, začasno razseljenih zunaj Ukrajine;

4.

poudarja, da je treba zagotoviti kakovostno oskrbo za otroke, evakuirane iz ustanov v Ukrajini, zlasti invalide ali osebe s posebnimi potrebami, v skladu z njihovimi interesi, pri tem pa ohraniti tesne stike z njihovimi pravnimi zastopniki ali spremljevalci iz Ukrajine;

5.

poziva, naj se evakuiranim otrokom in družinam z otroki pojasnijo posebnosti nacionalne zakonodaje države gostiteljice, ki se nanaša na varstvo in vzgojo otroka v jeziku, ki ga razumejo, pri čemer je treba upoštevati stopnjo otrokovega razvoja;

6.

poudarja, da v obdobju vojnega prava v Ukrajini organi zadevne države ne morejo sprejemati odločitev o nezakonitih posvojitvah otrok, ki so ukrajinski državljani;

7.

poziva vse akterje, naj bodo posebej pozorni pri izvajanju načela nediskriminacije, da bi zagotovili, da ne bo prihajalo do razlikovanja pri uresničevanju otrokovih pravic na kakršni koli podlagi, zlasti glede pravnega statusa otroka, ne glede na to, ali je državljan, tujec, begunec, brez spremstva, brez državljanstva itd.; priporoča, naj vsi akterji razvijejo in izvajajo politike, ki bodo močno poudarjale izogibanje dvojnim standardom, brez razlikovanja pri zagotavljanju pravic, storitev in priložnosti različnim skupinam razseljenih otrok ali razseljenim osebam na splošno;

8.

poziva vse akterje, naj si še naprej prizadevajo, da bi otroci lahko sodelovali v postopkih odločanja o vprašanjih, ki zadevajo njihovo življenje, ob upoštevanju njihove starosti in zrelosti; poudarja, da za to potrebujemo dovolj virov in kapacitet, vključno s specializiranimi strokovnjaki, na primer za razgovore z mladoletniki in skrb zanje v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo, preden jim dodelimo primeren status;

9.

ugotavlja, da bi bilo treba razseljevanje mladoletnikov, podobno kot vse druge vrste razseljevanja, obravnavati v neposredni regiji matične države; opozarja pa, naj se od sosednjih držav ne pričakuje, da bodo to breme nosile same;

10.

obsoja vsako instrumentalizacijo ali izkoriščanje razseljenih mladoletnikov in razseljevanja nasploh kot orožja; poudarja, da bi morala biti dobrobit razseljenih oseb, tudi otrok, v središču politik, s čimer bi jim zagotovili dostojno in varno življenje ter možnost vrnitve domov, če in ko bo priložnost za to;

11.

priporoča državam, naj vzpostavijo ustrezne in hitre postopke in upravne zmogljivosti za dodelitev pravnega statusa ter ponovno pridobitev ali izdajo dokumentacije vsem razseljenim osebam v svoji pristojnosti, vključno in s posebnim poudarkom na razseljenih otrocih, saj je to bistveno, da se začnejo uveljavljati vse pravice, storitve in priložnosti, povezane s takšnim statusom;

12.

poudarja pomen začasne strokovne oskrbe s strani vseh udeleženih akterjev za otroke brez spremstva, vključno z usposobljenimi rejniki, socialnimi delavci, tolmači in strokovnjaki za duševno zdravje;

13.

priporoča vsem akterjem, naj si dodatno prizadevajo, ko gre za razseljene otroke, da bi jih zavarovali pred nasiljem na podlagi spola, trgovino z ljudmi in izkoriščanjem, zlasti otroke brez spremstva in otroke, ki prihajajo iz zavodov; poudarja, da so potrebne nadaljnje ciljno usmerjene politike, s katerimi bo mogoče preprečiti ločitev družine, tudi od bratov in sester, ter zagotoviti ponovno združitev družine in povezovanje;

14.

vztraja, da je treba zagotoviti ustrezno psihosocialno podporo za primere stresa, ločitve, izgube in travme, ki so posledica vojne in razseljevanja, pa tudi izzivov, ki nastajajo po preseljevanju, morebitne diskriminacije v državi gostiteljici in preoblikovanega družinskega življenja; poleg tega poudarja, kako pomembno je, da sta podpora in svetovanje na področju travm dostopnejša in cenovno sprejemljivejša;

15.

podčrtuje, da sta med pravicami, storitvami in možnostmi za razseljene otroke najpomembnejša zdravstveno varstvo in izobraževanje; ugotavlja, da je izobraževanje razseljenih otrok moteno, in opozarja na dodaten izziv učenja jezikov, ki zahteva sredstva in ureditev dopolnilnih tečajev, predvsem jezikovnih tečajev in izobraževanja na daljavo, ter poklicnega razvoja učiteljev in šolskega osebja za pomoč pri vključevanju razseljenih otrok v izobraževalne sisteme države gostiteljice; priporoča, da vsi akterji posebno pozornost namenijo razseljenim invalidnim otrokom in zagotovijo specializirano izobraževalno podporo za otroke z dodatnimi potrebami;

16.

poziva države članice, naj podprejo vse pobude, ki razseljenim otrokom in mladim nudijo priložnosti za socialne stike, kulturno izmenjavo in kreativno izražanje, da bi izboljšali njihovo vključevanje v države gostiteljice;

17.

priporoča, naj si za vse razseljene osebe vsi akterji prizadevajo poiskati trajne stanovanjske rešitve in formalne možnosti za ustvarjanje dohodka, s poudarkom na formalnih zaposlitvenih možnostih za starše in zakonite skrbnike;

18.

poziva države, naj skrb za razseljene otroke načrtujejo za nedoločen čas in naj infrastrukture za varstvo ne vzpostavljajo zgolj na podlagi domneve, da bodo spremembe običajnega povpraševanja le začasne;

19.

poudarja ključni pomen ustrezne podpore in financiranja okolja gostitelja, kamor sodijo družine, šole in skupnosti; opozarja, da je treba zadostna finančna sredstva dodeliti ravni občin, saj se mora prav tu izvesti večina takojšnjih podpornih ukrepov; poudarja, da je to nujen pogoj za preprečevanje in reševanje družbenih napetosti in resničnih ali namišljenih zamer, s katerimi lahko manipulirajo nekateri akterji, od lokalnih do geopolitičnih, da bi povečali družbene napetosti in širili dezinformacije;

20.

izreka pohvalo gruzijski vladi za odločitev, da ukrajinskim učencem, ki zaradi sovražnosti v Ukrajini ne morejo nadaljevati šolanja doma oziroma izražajo željo po nadaljevanju šolanja v Gruziji, olajša vpis v šolo; ugotavlja, da bodo v Tbilisiju v šolah uvedeni oddelki z ukrajinskim jezikom, da bi Ukrajincem omogočili študij v materinščini; pozdravlja uvedbo številnih ugodnosti za razseljene ukrajinske otroke, ki so bile vzpostavljene v Tbilisiju; med drugimi pobudami želi izpostaviti tudi poenostavljene postopke vpisa v vrtce in na univerze;

21.

priporoča, da vsi akterji razvijejo in izvajajo politike, ki upoštevajo dilemo med vključevanjem in čakanjem na vrnitev v matično državo; ugotavlja, da se lahko razseljeni otroci in družine soočajo z dodatnimi psihološkimi ovirami pri popolnem vključevanju v okolje gostitelja, saj lahko mislijo ali čutijo, da bi bilo to v nasprotju z njihovimi upi, da se bodo vrnili domov; želi spomniti na potrebo po dodatni podpori, vključno s socialno in psihološko, za pomoč razseljenim otrokom pri pridobivanju vseh potrebnih znanj, tudi jezikovnih in drugih, da bi lahko čim prej zaživeli normalno življenje v skupnosti;

22.

ponovno poudarja, da so stalne prisilne premestitve in izgoni ukrajinskih otrok, vključno z otroki iz zavodov, v Rusijo in Belorusijo ter njihove prisilne posvojitve s strani ruskih družin v nasprotju z ukrajinskim in mednarodnim pravom; poudarja, da je v skladu s členom II konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida prisilna premestitev otrok iz ene skupine v drugo kaznivo dejanje genocida; zahteva, da ruske in beloruske oblasti takoj vrnejo vse ukrajinske otroke, da se bodo spet združili s svojimi družinami; pozdravlja prizadevanja lokalnih ukrajinskih organizacij, ki za vsak primer posebej podpirajo starše in družine pri iskanju njihovih otrok in boju za varno vrnitev;

23.

poziva Rusijo, naj v celoti spoštuje svoje obveznosti po mednarodnem pravu in mednarodnem humanitarnem pravu ter nemudoma preneha s prisilnim premeščanjem in posvajanjem mladoletnikov iz Ukrajine v Rusijo; zahteva, da Rusija zagotovi informacije o tem, kje so vsi prisilno premeščeni mladoletniki, mednarodnim humanitarnim organizacijam omogoči dostop do krajev, kjer so pridržani, ter omogoči njihovo varno premestitev v Ukrajino ali tretjo državo;

24.

pozdravlja skupno izjavo Armenije in Azerbajdžana, v kateri napovedujeta vzajemno izpustitev pripornikov in ponovno potrjujeta svojo namero, da bosta normalizirala odnose in sklenila mirovni sporazum na podlagi vzajemnega spoštovanja načel suverenosti in ozemeljske celovitosti;

25.

poziva EU in države članice, naj povečajo vso potrebno humanitarno in finančno pomoč Armeniji z neposredno proračunsko podporo in mednarodnimi organizacijami, kar bo zadostovalo za potrebe mladoletnikov med prisilno razseljenim prebivalstvom Gorskega Karabaha;

26.

naroči svojima sopredsednikoma, naj to resolucijo posredujeta predsednici Evropskega parlamenta, Svetu, Komisiji, visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsedniku Evropske komisije, komisarju za sosedstvo in širitev, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic EU in držav vzhodnega partnerstva.