Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52024XG03808

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vključujočih družbah za mlade

    ST/9849/2024/INIT

    UL C, C/2024/3808, 27.6.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3808/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3808/oj

    European flag

    Uradni list
    Evropske unije

    SL

    Serija C


    C/2024/3808

    27.6.2024

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o vključujočih družbah za mlade

    (C/2024/3808)

    SVET IN PREDSTAVNIKI VLAD DRŽAV ČLANIC, KI SO SE SESTALI V OKVIRU SVETA,

    OB OPOZARJANJU NA NASLEDNJE:

    1.

    Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Unija si tudi prizadeva krepiti mir in blaginjo njenih narodov, boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji, spodbujati socialno pravičnost in varstvo, spoštovati svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost, upoštevati otrokove koristi ter varovati pravice otrok in mladih (1).

    2.

    Cilji dejavnosti Unije so spodbujanje razvoja izmenjave mladih ter izmenjav mladinskih delavcev, spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju v Evropi, olajševanje dostopa do poklicnega usposabljanja ter spodbujanje mobilnosti izobraževalcev in udeležencev usposabljanja, zlasti mladih (2).

    3.

    Evropski steber socialnih pravic vključuje pravico do izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja (načelo 1), „enakih možnosti“ (načelo 3), „otroškega varstva in podpore za otroke“ (načelo 11) in „vključevanja invalidov“ (načelo 17). Za uresničitev teh pravic in načel so bili določeni krovni cilji EU glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjšanja revščine, ki jih je treba doseči do leta 2030.

    OB SKLICEVANJU NA POLITIČNO OZADJE IZ PRILOGE K PRILOGI, ZLASTI NA NASLEDNJE:

    4.

    Cilj strategije Evropske unije za mlade 2019–2027 je prispevati k odpravi revščine mladih in vseh oblik diskriminacije, spodbujati socialno vključenost mladih in izboljšati odločitve politike z vidika teh odločitev na mlade v vseh sektorjih, zlasti v socialnem vključevanju.

    5.

    11 evropskih ciljev mladih odraža mnenja evropskih mladih, zlasti evropski cilj mladih #3, ki je omogočiti in zagotoviti vključitev vseh mladih v družbo, evropski cilj mladih #5, ki je doseči boljše duševno zdravje in odpraviti stigmatizacijo težav z duševnim zdravjem ter tako spodbujati socialno vključenost vseh mladih, in evropski cilj mladih #9, ki je okrepiti demokratično participacijo in avtonomijo mladih ter zagotoviti namenske prostore za mlade na vseh področjih družbe.

    6.

    Boj proti socialni izključenosti je ena od ključnih zavez Evropske unije in njenih držav članic (3). Socialna izključenost škoduje dobremu počutju državljanov ter ovira njihovo sposobnost izražanja in sodelovanja v družbi.

    OB POZDRAVLJANJU:

    7.

    usklajenih prizadevanj EU za krepitev kohezije, odpornosti in vrednot s programi in pobudami, kot so Erasmus+ (tudi prek mladinskega dialoga EU), Evropska solidarnostna enota, Izvedbeni sklep Komisije o okviru ukrepov za vključevanje programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota za obdobje 2021–2027, Evropski socialni sklad+, tudi pobuda ALMA (angl. „Aim, Learn, Master, Achieve“), kjer je to ustrezno, program Državljani, enakost, pravice in vrednote, pobuda Novi evropski Bauhaus, Konferenca o prihodnosti Evrope (2021–2022), evropsko leto mladih (2022) in njegova zapuščina (4) ter evropsko leto spretnosti (2023), ki naj bi prispevala k socialni koheziji, socialni vključenosti ter udejstvovanju in sodelovanju mladih na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

    8.

    10. cikla mladinskega dialoga EU pod okriljem trojčka predsedstev Španije, Belgije in Madžarske, ki se pod geslom „POTREBUJEMO MLADE“ osredotoča na evropski cilj mladih #3 o vključujočih družbah, ter rezultatov mladinske konference EU v Gentu, ki je potekala od 2. do 5. marca 2024;

    9.

    dejstva, da nadaljnji razvoj vključujočih prostorov za mlade prispeva k vključujočim družbam, s tem pa tudi k uresničevanju odobrenih sklepov Sveta (5).

    OB UPOŠTEVANJU NASLEDNJEGA:

    10.

    Skupno življenje v mirnih in vključujočih družbah je ena od prednostnih nalog strategije mladinskega sektorja Sveta Evrope 2030.

    11.

    V agendi ZN za trajnostni razvoj do leta 2030 je bila ponovno poudarjena zaveza, da ne bo nihče puščen ob strani.

    OB PRIZNAVANJU:

    12.

    zadevnih politik EU in iz tega izhajajočih strategij in priporočil: evropske strategije za boljši internet za otroke (BIK+) (2022), strategije EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030), akcijskega načrta EU za boj proti rasizmu (2020–2025), strategije za enakost LGBTIQ oseb (2020–2025), strategije za enakost spolov (2020–2025), strateškega okvira EU za Rome (2020–2030), strategije za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU (2020), strategije EU o otrokovih pravicah (2021–2024), strategije EU o pravicah invalidov (2021–2030), priporočil Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (2021) in okrepljenem jamstvu za mlade (2020) ter celovitega pristopa k duševnemu zdravju (2023).

    OB PRIZNAVANJU TUDI NASLEDNJEGA:

    13.

    Mladi niso homogena skupina in imajo torej številne identitete, raznolike potrebe, sredstva, ozadja, življenjske zgodbe in interese, pa tudi različne izzive in priložnosti. Zato bi bilo treba mladinsko politiko in ukrepe, namenjene mladim, še naprej razvijati za vse mlade z vključujočim in presečnim pristopom, ki upošteva raznolikost (6),

    14.

    Mladi so eden od virov moči naše družbe in akterji sprememb, obenem pa jim pripadajo pravice posameznika. Številni mladi so dokazali, da so odporni, in se stalno zavzemajo za to, kar se jim zdi pomembno. S tem prispevajo k pozitivnim spremembam v družbi. Mladim bi bilo treba ta prispevek omogočiti, ter jih pri tem podpirati in opolnomočati.

    15.

    Mladi imajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju bolj informiranih procesov odločanja in krepitvi demokracije. Pri tej vlogi jih je mogoče podpreti tako, da se prepozna in razvija njihov potencial ter zagotovi njihovo smiselno sodelovanje na vseh ravneh in v vseh fazah oblikovanja politik, ki jih zadevajo. Kot se je pokazalo v mladinskem dialogu EU, to njihovo vlogo podpirajo tudi mladinski delavci in mladinske organizacije, kar bi bilo treba prav tako prepoznati in v prid tem akterjem sprejeti ustrezne podporne ukrepe.

    16.

    Na duševno zdravje in dobro počutje otrok in mladih med drugim vplivajo svetovna podnebna kriza, zmanjševanje biotske raznovrstnosti (7), pandemija COVID-19, ruska vojna agresija proti Ukrajini, konflikt na Bližnjem vzhodu in spopadi v drugih delih sveta, posledična energetska in inflacijska kriza ter gospodarska in socialna kriza zadnjih let ter negativne posledice pospešene digitalne revolucije. Te okoliščine in pojavi, vključno z migracijami, so na začetku tega desetletja močno zaznamovali evropske družbe ter razkrili vse večje neenakosti in polarizacijo v naših družbah.

    17.

    Ta družbeni razvoj in številne krize so skupine mladih različno prizadele, nekatere skupine nesorazmerno. Zato so socialne, državljanske in človekove pravice mladih, zlasti tiste, ki so povezane z enakostjo spolov, varstvom manjšin ter dostopom do storitev in sredstev, potrebnih za preživetje, razvoj in emancipacijo (8), pod pritiskom. Poleg tega imajo nekatere skupine neenak dostop do teh pravic in sredstev. Tudi vse večji družbeni pritisk, kot je pritisk uspeha, vse bolj vpliva na duševno zdravje in dobro počutje mladih (9).

    18.

    Družbene spremembe in krize, ki vodijo v presečno diskriminacijo, izključenost ali neenako obravnavo, nesorazmerno vplivajo na mlade z manj priložnostmi (10). Poleg tega vse več mladim grozi, da se bodo znašli v prikrajšanem položaju (11). Ker socialno-ekonomska, demokratična in digitalna izključenost pogosto sovpadajo, lahko to vpliva na aktivno državljanstvo in zaupanje v institucije.

    19.

    Pri mladih, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti ali so v ranljivem položaju, je tveganje za težave z duševnim zdravjem in s tem povezane izzive večje. Izpostavljenost diskriminaciji in neenakosti škoduje njihovemu duševnemu zdravju, zlasti kadar so žrtve večplastne diskriminacije ali prikrajšanosti. Spodbujanje enakosti, strpnosti, solidarnosti in dialoga v naših družbah je ključen preventiven ukrep za reševanje teh težav z duševnim zdravjem in s tem povezanih izzivov (12).

    20.

    Prostori za mlade v družbi so pod pritiskom. Njihovo krčenje ovira osebni in državljanski razvoj mladih ter njihovo sposobnost, da določijo svoje mesto v družbi. Strukturne ovire na različnih ravneh ovirajo njihov dostop do različnih prostorov, pravic in storitev ter njihovo enakopravno sodelovanje v družbi. Za omogočanje, podpiranje in opolnomočanje mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi, ter oblikovanje pravične in enakopravne družbe za vse, je potrebna pluralistična družba, ki jo označujejo pravičnost, solidarnost ter vrednotenje, spoštovanje in priznavanje raznolikosti vseh vrst.

    21.

    Vladne in nevladne strukture, vključno z lokalnimi skupnostmi, mladinsko delo (13) in prostovoljstvo imajo lahko pomembno vlogo pri spodbujanju pravičnosti, strpnosti, solidarnosti in dialoga ter pri pospeševanju dejavnega sodelovanja in vključevanja mladih v njihovih skupnostih in pri odločanju. Mladinsko delo mladim omogoča, da kritično razmišljajo o družbi in postanejo akterji sprememb, jih pri tem podpira in opolnomoča. Z učinkovitim mladinskim delom in njegovimi oprijemljivi rezultati se spodbuja socialna vključenost. Pri teh prizadevanjih gre pogosto za proaktivne ukrepe, eksperimentalne pristope in razširjanje najboljših praks (14).

    V ZVEZI S TEM SI BODO PRIZADEVALI, DA BODO:

    22.

    sprejeli ciljne ukrepe za krepitev enakosti, vključenosti in podpore mladim, da bodo lahko določili in zavzeli svoje mesto v družbi, zlasti z mladinskim delom ter razvijanjem prečnega in vključujočega mladinskega vidika na vseh ustreznih področjih politike, ki bi lahko prispevali k temu. Poleg tega bi se lahko vzpostavili mehanizmi za smiselno in vključujoče sodelovanje mladih z različnimi ozadji pri odločanju, na primer mladinski sveti in mladinske organizacije, obenem pa bi se spodbujalo sodelovanje mladih zunaj teh organizacij;

    23.

    zagotovili dejavno, smiselno, pravično in enakopravno sodelovanje mladih ter jim omogočili, da oblikujejo prostore, ki jih zadevajo, ter po potrebi ustvarili, nadalje razvijali, prilagodili in varovali emancipacijske prostore za mlade in njihove potrebe, da bi jim omogočili razvoj, ne glede na njihovo ozadje, ter priznali, prepoznali in upoštevali njihova mnenja in prispevek;

    24.

    mlade močneje povezali med sabo ter jim zagotovili in olajšali izkušnje in interakcijo z raznolikostjo vseh vrst, na primer z učno mobilnostjo ali čezmejnimi solidarnostnimi ukrepi;

    25.

    okrepili vzvode za mladinsko delo ter druge ustrezne strukture in storitve, ki podpirajo razvoj, duševno zdravje in dobro počutje mladih, njihovo učenje in eksperimentiranje, da bi premagali ovire, s katerimi se mladi srečujejo na različnih ravneh, zlasti za mlade, ki so izpostavljeni tveganju izključenosti.

    OPOZARJAJO:

    26.

    na zamisli in mnenja, ki so jih mladi na mladinski konferenci EU marca 2024 v Belgiji izrazili glede tega, kako doseči vključujoče družbe za mlade, ter na njihova priporočila Evropski uniji in njenim državam članicam za uresničitev teh zamisli, ki so navedena v Prilogi III k tem sklepom:

    a)

    da je treba mlade, ki živijo v revščini ali so izpostavljeni tveganju revščine in finančne izključenosti, bolje podpreti pri doseganju finančne neodvisnosti in varnosti s spodbujanjem cenovno dostopnih stanovanj, izboljšanjem dostopa do kakovostnega dela in zaposlitve, odpravljanjem ovir za mobilnost in zagotavljanjem finančne pismenosti mladih;

    b)

    da je treba mladim zagotoviti dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva in sistemov za podpiranje duševnega zdravja, ki so cenovno dostopni, prijazni do mladih in prilagojeni posameznikom. Poleg tega je treba ustvariti varna in odprta okolja, v katerih se lahko mladi svobodno izražajo ter učijo o zdravju in duševnem blagostanju;

    c)

    da je treba spodbujati izobraževanje in mladinsko delo ter vanju vlagati, da bi bila učna okolja dostopnejša in bolj vključujoča za mlade z manj priložnostmi, pri čemer ju je treba prilagoditi potrebam mladih, ter razširiti sodelovanje med sektorji formalnega izobraževanja, neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, pa tudi v drugih sektorjih;

    d)

    da je treba okrepiti financiranje, razvoj zmogljivosti in drugo podporo, da bi izobraževalcem omogočili vseživljenjsko učenje o vključevanju mladih z manj priložnostmi, pri tem pa je treba izkoristiti raznolikost mladih, ustvariti varne prostore za izmenjavo in učenje z mladimi, ki imajo različna ozadja, in od njih ter razviti pristope k poučevanju in učenju, ki se osredotočajo na mlade in so prilagojeni posamezniku;

    e)

    da je treba ljudi, ki delajo z mladimi in za mlade bolje usposobiti za učinkovito razširjanje mladim prijaznih informacij, da bi bile informacije o pravicah in priložnostih dostopne. Poleg tega je treba izboljšati medijsko in informacijsko pismenost mladih, da bodo znali prepoznati verodostojne informacije in se med njimi znašli;

    f)

    da je treba vzpostaviti politike, ki odpravljajo sistematično diskriminacijo, nezavedno pristranskost in sovražnost ter spodbujajo stalno učenje o vseh vrstah raznolikosti in izkoreninjanje predsodkov. Takšne politike bi bilo treba razvijati skupaj z mladimi, ki imajo ustrezne izkušnje na vseh področjih.

    POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE, NAJ NA USTREZNIH RAVNEH:

    27.

    uporabijo presečni pristop (15) kot metodo za opredelitev in razumevanje ovir in izzivov, s katerimi se srečujejo mladi, zlasti tisti z manj priložnostmi, ter ukrepajo, da bi jih priznale, se nanje odzvale in jih odpravile. Ukrepi in dejavnosti politike bi morali upoštevati raznolikost identitet mladih, da bi se bolje odzvali na ovire in izzive, s katerimi se ti srečujejo, zlasti pri dostopu do svojih pravic in njihovem uresničevanju ter dostopu do storitev in njihovem koriščenju;

    28.

    izboljšajo življenjske razmere in duševno blagostanje vseh mladih, tudi tistih z manj priložnostmi, tako da javne subjekte ozaveščajo o posebnih potrebah mladih z manj priložnostmi;

    29.

    preučijo, kako naj se zagotovi in ohrani dostop do pravic in relevantnih javnih, socialnih, političnih in kulturnih storitev, ter dajo prednost zlasti storitvam, ki so pomembne za odpravljanje revščine in brezdomstva mladih, ter storitvam, ki vsem mladim zagotavljajo dostop do dostojnih življenjskih razmer in cenovno dostopnih stanovanj, izobraževanja, prostočasnih dejavnosti in zdravstvenega varstva;

    30.

    zagotovijo dostopne informacijske storitve, vključno s svetovalnimi storitvami, ter poskrbijo za mladim prijazno informiranje in komuniciranje, da bi se vsi mladi zavedali svojih pravic in možnosti ter jih izkoristili, da bi lahko raziskali priložnosti in načrtovali možne življenjske poti. Mladi z manj priložnostmi bi morali dobiti zadostno podporo, da bi lahko učinkovito dostopali do svojih pravic in jih uveljavljali;

    31.

    vsem mladim olajšajo dostop do digitalnih prostorov in storitev, kar vključuje tako materialni dostop, tudi internetno povezljivost in po potrebi naprave, kot tudi pridobitev digitalnih kompetenc ter razvoj digitalne in medijske pismenosti za obvladovanje izzivov in priložnosti, ki jih prinašajo spletni prostori;

    32.

    pri vključevanju mladinskih vprašanj spodbujajo in podpirajo medsektorska partnerstva in pobude, zlasti med ponudniki mladinskega dela, ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, kadar je to ustrezno, socialnimi službami in službami za zaposlovanje, sistemi socialne zaščite in socialne varnosti ter socialnimi partnerji, ki vsem mladim pomagajo pri razvoju, zlasti s spodbujanjem skupnih naracij, ki prispevajo k umeščanju „vključujočega mladinskega vidika“ v delo različnih zadevnih deležnikov;

    33.

    olajšajo trajnostno mobilnost mladih, vključno s tistimi, ki živijo na podeželskih, oddaljenih, obrobnih in manj razvitih območjih ter v najbolj oddaljenih regijah, z odpravljanjem ovir za mobilnost, kot so težave v javnem prevozu;

    34.

    prepoznajo in spodbujajo sposobnost kritičnega mišljenja mladih ter prepoznajo različne oblike udejstvovanja mladih kot nosilcev sprememb, da bi bile družbe bolj povezane, zlasti z omogočanjem, podpiranjem in opolnomočenjem mladih, da bi postali pozitiven zgled sodelovanja v družbi in udejstvovanja v procesih odločanja, na primer prek mladinskih svetov, mladinskih organizacij, mladinskih pobud, projektov udejstvovanja ali solidarnostnih projektov;

    35.

    zaščitijo varne, odprte in dostopne emancipacijske fizične in virtualne prostore in storitve brez družbenega pritiska in pritiska uspeha ter vrednostnih sodb, v katerih se lahko mladi srečujejo in povezujejo, ter ustvarijo nove takšne prostore;

    36.

    okrepijo vlogo mladih, zlasti tistih z manj priložnostmi, pri ustvarjanju, razvoju, snovanju, gradnji, oblikovanju in prilagajanju prostorov, ki jih zadevajo, vključno z javnim prostorom;

    37.

    odpravijo preostale ovire za vključevanje v mladinsko delo, zlasti za mlade z manj priložnostmi, z dejavnim navezovanjem stikov, nudenjem dodatne podpore, prilagajanjem dejavnosti različnim potrebam mladih ter sodelovanjem z ustreznimi deležniki z drugih področij, ki delajo z mladimi z manj priložnostmi, in organizacijami, ki jih zastopajo;

    38.

    spodbujajo in podpirajo pobude, ki mladim, zlasti tistim z manj priložnostmi, olajšujejo vključevanje v mladinsko delo in jim omogočajo dejavno vlogo v njem;

    39.

    spodbujajo različne vrste vzdržne podpore za mladinsko delo, ki se osredotoča na mlade z manj priložnostmi, na primer z ustreznim kratkoročnim in dolgoročnim financiranjem, sredstvi in infrastrukturo, da se omogočijo ugodne razmere za kakovostno mladinsko delo, ki bo uspešno in vključujoče.

    POZIVAJO DRŽAVE ČLANICE IN EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI NA SVOJIH PODROČJIH PRISTOJNOSTI IN NA USTREZNIH RAVNEH:

    40.

    po potrebi še naprej spodbujajo vključujoči mladinski vidik v ustreznih politikah, na primer z uvajanjem, vključevanjem ali nadaljnjim izvajanjem regulativnih mehanizmov za oceno učinka na mlade, katerih cilj je bolje razumeti in odpraviti ovire in izzive, s katerimi se srečujejo mladi. To lahko prispeva k boljšemu vključevanju vidika mladih v vsa področja politike in lahko vključuje uporabo Mladinskega testa EU;

    41.

    podpirajo oblikovalce politik na vseh ravneh in v vseh sektorjih s posredovanjem ustreznih informacij in znanja o dobrih praksah glede vključujočih družb, vključujočega mladinskega dela, ki upošteva raznolikost, vključujočih in emancipacijskih prostorov za mlade ter soustvarjanja, da bi se prečni, vključujoči mladinski vidik po potrebi uveljavil na vseh ustreznih področjih politike;

    42.

    krepijo dialog in sinergije med mladinskimi organizacijami, mladinskim delom, mladinsko politiko in raziskavami o mladih ter si prizadevajo za usklajevanje med lokalno, regionalno, nacionalno in evropsko ravnjo, da bi se olajšali sodelovanje, razvoj zmogljivosti, vzajemno učenje, mreženje in izmenjava, kar zadeva:

    delo z mladimi z manj priložnostmi,

    ustvarjanje varnih, vključujočih in emancipacijskih prostorov (v vseh njihovih razsežnostih) za mlade,

    opolnomočenje in izpopolnjevanje mladih, da bi se zavzemali in borili za vključevanje in raznolikost v svojih skupnostih,

    ustvarjanje in spodbujanje podprtih in olajšanih priložnosti za mlade, da izkusijo raznolikost vseh vrst in se učijo z njo shajati;

    podpiranje in spoštovanje mladih, zlasti v povezavi z njihovo pravico do samoodločanja in sodelovanja, da bi razvili močnejši občutek pripadnosti in pomembnosti. To je nujno za izboljšanje duševnega zdravja in dobrega počutja mladih;

    43.

    rešujejo težave z duševnim zdravjem in obravnavajo determinante duševnega zdravja z ustvarjanjem okolij, ki podpirajo socialno-ekonomsko, fizično in psihološko blagostanje vseh mladih, sprejmejo večsektorske ukrepe za izboljšanje duševnega zdravja mladih ter si prizadevajo za izboljšanje enakega in cenovno ugodnega dostopa do zdravstvenih storitev na področju duševnega zdravja, zlasti z izvajanjem sklepov Sveta o celovitem pristopu k duševnemu zdravju mladih v Evropski uniji (16);

    44.

    opredelijo kompetence, ki jih potrebujejo mladi, plačani in prostovoljni mladinski delavci ter drugi izobraževalci, da bi se zavedali raznolikosti, presečne diskriminacije, dejavnikov izključenosti, stereotipov, pristranskosti, diskriminacije in privilegijev v družbi, tudi v izobraževanju in na trgu dela, ter razvijajo priložnosti za učenje in učne module, ki bodo prispevali k temu, da bo mladinsko delo upoštevalo raznolikost in diskriminacijo ter bo socialno vključujoče, zato da bi olajšali izkušnje in interakcijo z raznolikostjo vseh vrst ter ustvarili varne, emancipacijske in vključujoče fizične in virtualne prostore;

    45.

    izpostavljajo mladinsko delo kot gonilo vključevanja, ki krepi povezave med različnimi skupinami mladih in v različnih sektorjih, tako da spodbujajo, podpirajo, razvijajo in ohranjajo znanje o raznolikosti v mladinskem delu in o raznolikosti tistih, ki so vanj vključeni, ter to raznolikost predstavljajo, ob upoštevanju, da mladi niso homogena skupina, kar pomeni, da imajo številne identitete, raznolike potrebe, sredstva, ozadja, življenjske zgodbe in interese;

    46.

    še naprej podpirajo raziskave o socialni izključenosti ter analizo, spremljanje in zbiranje razčlenjenih podatkov o njej; opozarjajo na vpliv, ki ga ima izključenost na mlade, in na morebitne ukrepe za vključevanje v okviru mladinskega dela; podpirajo ustvarjanje vključujočih družb in prostorov ter poskrbijo, da bodo rezultati lahko berljivi in dostopni. Pri tem naj čim bolj izkoristijo obstoječe programe in raziskovalne pobude, kot sta Obzorje Evropa in mreža RAY;

    47.

    poskrbijo za pristen dialog med mladimi in oblikovalci politik v Evropi, da se ohrani zavezanost Evropske unije mladim v Evropi, tako da določijo, na kakšen način bodo ocenjevale rezultate mladinskega dialoga EU, spremljale ukrepanje na njegovi podlagi in mladim zagotavljale povratne informacije o tem ukrepanju.

    POZIVAJO EVROPSKO KOMISIJO, NAJ V SKLADU Z NAČELOM SUBSIDIARNOSTI:

    48.

    programe EU za kohezijo, odpornost in vrednote še naprej uporablja za krepitev socialne vključenosti in socialne kohezije, tako da zagotovi prečno razsežnost vključevanja mladih v vseh programih EU, ter še naprej poudarja, da so mladi pozitivni akterji sprememb, kar zadeva vključevanje, raznolikost in povezane družbe, tako da podporo iz teh programov EU namenja vključujočim ukrepom in pobudam, ki izhajajo iz mladih;

    49.

    podpira razvoj vključevanja in vključujočih projektov, ki dejavno vključujejo mlade z manj priložnostmi, ter izboljša njihovo mobilnost z različnimi programi in pobudami EU ter, kjer je to mogoče, trajnostnimi viri EU, vključno s ključnimi programi na mladinskem področju, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, ter njihovimi nadaljnjimi oblikami;

    50.

    s pomočjo ukrepov, prilagojenih potrebam mladih z manj priložnostmi, in organizacij, ki te mlade zastopajo ali z njimi delajo, naj si še naprej prizadeva, da bi bili programi EU za mlade bolj vključujoči in da bi bolj upoštevali raznolikost, zlasti kar zadeva socialno-ekonomsko dostopnost, obdobje trajanja dejavnosti, osebno in prilagojeno podporo ter upravne zahteve in zahteve glede poročanja;

    51.

    še izboljša dostop do programov EU za mlade, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, za vse mlade, tako da:

    poskrbi za dostopno, mladim prijazno informiranje in komuniciranje v preprostem jeziku o priložnostih, vključujočih ukrepih in podpornih storitvah programov, na primer prek evropskega mladinskega portala, ter z razširjanjem obstoječih informacij, kot so ukrepi iz izvedbenih smernice za strategijo programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota za vključevanje in raznolikost;

    poenostavi in prilagodi pravila in postopke, tudi s sooblikovanjem postopkov z upravičenci programov;

    oceni, ali bi se Evropski solidarnostni enoti lahko podelil pečat odličnosti (17), da bi se s solidarnostnimi dejavnostmi, ki izhajajo iz mladih, okrepila socialna kohezija.

    52.

    v programih in pobudah EU za kohezijo, odpornost in vrednote, tudi pobudi Novi evropski Bauhaus in njenih nadaljnjih oblikah, podpira vključujoči mladinski vidik in ga vanje vključuje ter spodbuja sinergije med njimi, da bi pospešila prizadevanja za eksperimentiranje s pobudami, usmerjenimi v razvoj vključujočih, varnih in emancipacijskih prostorov za mlade, ki prispevajo k uresničevanju povezanih družb, njihovo ustvarjanje in podpiranje;

    53.

    zagotovi dodatne spodbude, da se ustvari več prostorov za smiselno sodelovanje v okviru mladinskega dialoga EU. To se lahko doseže s podpiranjem nacionalnih delovnih skupin pri izmenjavi najboljših praks glede terenskega dela in dela z mladimi z manj priložnostmi ter ozaveščanjem o mladinskem dialogu EU v vseh sektorjih ter politikah in programih EU. To bi se lahko doseglo zlasti s posebnimi ukrepi za vključevanje in sodelovanje mladih v okviru ustreznih pobud in programov EU, s čimer bi se še bolj podprla dvojni pristop strategije EU za mlade in cilj vključenosti mladinskih vprašanj v politike;

    54.

    spodbuja okrepljeno sodelovanje med koordinatorjem EU za mlade in koordinatorjem Evropske komisije za otrokove pravice ter drugimi ustreznimi koordinatorji Evropske komisije, katerih naloga je podpirati vključevanje in se boriti proti diskriminaciji, na primer s spodbujanjem izmenjav, pogosto komunikacijo in sodelovanjem;

    55.

    spodbuja sinergije med mladinskim dialogom EU, evropskim mladinskim portalom in platformo EU za participacijo otrok;

    56.

    spodbuja izvajanje teh pobud v prej omenjenih strategijah EU s pomočjo dvojnega pristopa strategije EU za mlade (18).

    SPODBUJAJO CIVILNO DRUŽBO, DEJAVNO NA MLADINSKEM PODROČJU, NAJ:

    57.

    še naprej odpravlja strukturne ovire in obravnava izzive, s katerimi se srečujejo mladi, zlasti tisti z manj priložnostmi. Posledično naj se zavzema za pravice mladih, sodeluje v ustreznih postopkih odločanja ter gradi mostove med oblikovalci politik in mladimi v vsej njihovi raznolikosti;

    58.

    še naprej ustvarja in spodbuja podprte varne in emancipacijske fizične in virtualne prostore ter poveča njihovo vidnost, da bi mladim omogočila, da izkusijo raznolikost vseh vrst in se naučijo z njo shajati, ter v ta namen zagotovi, da bodo imeli mladinski delavci, izobraževalci in drugi, npr. v socialnih zavodih in zavodih za zaposlovanje, ali tisti, ki delajo z mladimi, zlasti tistimi z manj priložnostmi, potrebno znanje in kompetence;

    59.

    poskrbi, da bo mladinsko delo bolj vidno in priznano, tako da nanj opozarja in sodeluje pri soustvarjanju pozitivnih diskurzov za mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi;

    60.

    omogoča, spodbuja in podpira mobilno delo z mladimi, da bi dosegli tudi tiste mlade, ki jih z drugimi oblikami mladinskega dela ni mogoče doseči;

    61.

    izmenjuje informacije in dobre prakse, sodeluje in vzpostavlja mreže na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, da bi pospešila oblikovanje vključujočih družb za mlade in z mladimi.

    (1)  Vrednote Evropske unije, zapisane v členih 2, 3(1) in 3(3) Pogodbe Evropske unije, členih 8, 9 in 10 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in členih 21 in 24(2) Listine o temeljnih pravicah.

    (2)  Člen 165(2) in člen 166(2) PDEU.

    (3)  Kot je poudarjeno v členu 3(1) in (3) PEU ter členih 8, 9 in 10 PDEU; „Danes se mladi povsod po Evropi spopadajo z različnimi izzivi, kot so težave pri dostopanju do svojih socialnih pravic, družbena izključenost in diskriminacija, ogrožajo pa jih tudi lažne novice in lažna propaganda.“; Resolucija o okviru za evropsko sodelovanja na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (2018/C 456/01, str. 5).

    (4)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem letu mladih 2022 (COM/2024/1 final).

    (5)  Med drugim Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o varovanju in ustvarjanju državljanskih prostorov za mlade, ki omogočajo smiselno participacijo mladih (2021/C 501 I/04); Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o socialni razsežnosti trajnostne Evrope za mlade (2023/C 185/06); Sklepov Sveta o prispevku kakovostnega mladinskega dela k razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti mladih (2013/C 168/03); Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o krepitvi upravljanja na več ravneh pri spodbujanju participacije mladih v postopkih odločanja (2021/C 241/03); Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o digitalnem mladinskem delu (2019/C 414/02); Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic o celovitem pristopu k duševnemu zdravju mladih v Evropski uniji (C/2023/1337); Sklepov Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju medgeneracijske razsežnosti na področju mladine za krepitev dialoga in socialne kohezije (2022/C 495/03).

    (6)  V Resoluciji Sveta o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (2018/C 456/01) je v zvezi z vodilnim načelom vključenosti navedeno: „priznavajoč, da mladi niso homogena skupina, da imajo različne potrebe, ozadja, življenjske zgodbe in interese, bi morala strategija EU za mlade spodbujati dejavnosti in politike, ki so vključujoče za vse mlade, zlasti tiste z manj priložnostmi in/ali tiste, katerih glasovi morda niso slišani“; Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o socialni razsežnosti trajnostne Evrope za mlade, odstavek 6 (2023/C 185/06).

    (7)  Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja.

    (8)  Storitve in sredstva, kot so osnovna oskrba, zdravstvo, izobraževanje, počitek in prosti čas ter dostop do informacij.

    (9)  Evropski cilj mladih #5: „Znatno in naraščajoče število mladih po Evropi izraža zaskrbljenost zaradi razširjenosti težav med svojimi vrstniki na področju duševnega zdravja, kot so stres, tesnoba, depresija in druge duševne bolezni. Mladi se danes soočajo z ogromnimi družbenimi pritiski in izražajo potrebo po boljši oskrbi pa področju duševnega zdravja mladih.“; Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic o celovitem pristopu k duševnemu zdravju mladih v Evropski uniji (C/2023/1337).

    (10)  Eurostat, Mladi v Evropi: statistični povzetek, 2022. Po podatkih Eurostata je bila četrtina (25,3 %) mladih v EU leta 2021 izpostavljena tveganju revščine ali socialne izključenosti. Pri ljudeh vseh starosti je bil ta delež nižji in je znašal nekaj več kot petino (21,7 %).

    (11)  Evropska komisija, Employment and Social Developments in Europe – Young Europeans: employment and social challenges ahead (Zaposlovanje in socialni razvoj v Evropi – Mladi Evropejci: zaposlitveni in socialni izzivi), 2022.

    (12)  Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic o celovitem pristopu k duševnemu zdravju mladih v Evropski uniji, odstavka 10 in 18 (C/2023/1337).

    (13)  Mladinsko delo, kot je opisano v priporočilu Sveta Evrope CM/Rec(2017)4 ter v Resoluciji Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za vzpostavitev evropske agende za mladinsko delo (2020/C 415/01), UL C 415, 1.12.2020, str. 1–8.

    (14)  Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju medgeneracijske razsežnosti na področju mladine za krepitev dialoga in socialne kohezije, odstavka 3 in 4 (2022/C 495/03); Sklepi Sveta o prispevku kakovostnega mladinskega dela k razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti mladih, odstavek 10 (2013/C 168/03).

    (15)   „Presečnost“ je mogoče opredeliti kot analitično orodje za preučevanje, razumevanje in odzivanje na načine, kako se prepletajo osebne lastnosti in identitete in kako ti preseki prispevajo k edinstvenim izkušnjam diskriminacije. Glej tudi opombo 16 pri „strateškem okviru EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030“.

    (16)  Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic o celovitem pristopu k duševnemu zdravju mladih v Evropski uniji (C/2023/1337).

    (17)  Uredba (EU) 2021/888 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o vzpostavitvi programa Evropska solidarnostna enota ter razveljavitvi uredb (EU) 2018/1475 in (EU) št. 375/2014, člen 29(5) (UL L 202, 8.6.2021, str. 32–54).

    (18)   „Dvojni pristop: Politike, namenjene izboljšanju življenja mladih, ne smejo biti nikoli omejene le na področje mladih. Zato je dvojni pristop, ki je bil dogovorjen v predhodnem okviru sodelovanja 2010–2018, še vedno nepogrešljivo orodje, saj naj bi z njim obravnavali vprašanja, pomembna za mlade – na eni strani z vključevanjem pobud v različna področja politik, na drugi strani pa s konkretnimi pobudami v mladinskem sektorju.“ (Resolucija o okviru za evropsko sodelovanja na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (2018/C 456/01, str. 3)).


    PRILOGA I

    Politično ozadje

    Pri sprejemanju teh sklepov so se Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, seznanili z naslednjimi dokumenti:

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem letu mladih 2022 (COM/2024/1 final),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic o celovitem pristopu k duševnemu zdravju mladih v Evropski uniji (C/2023/1337),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju vključevanja mladih v postopke odločanja o politikah v Evropski uniji (C/2023/1342),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o celovitem pristopu k duševnemu zdravju (COM/2023/298 final),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o socialni razsežnosti trajnostne Evrope za mlade (2023/C 185/06),

    Sklep (EU) 2023/936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o evropskem letu spretnosti (Besedilo velja za EGP) (PE/12/2023/REV/1),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju medgeneracijske razsežnosti na področju mladine za krepitev dialoga in socialne kohezije (2022/C 495/03),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Digitalno desetletje za otroke in mlade: nova evropska strategija za boljši internet za otroke (BIK+) (COM/2022/212 final),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta – Spodbujanje angažiranosti mladih kot akterjev sprememb za varstvo okolja (2022/C 159/07),

    Sklep (EU) 2021/2316 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. decembra 2021 o evropskem letu mladih (2022) (Besedilo velja za EGP) (PE/81/2021/REV/1),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030) (COM/2021/ 615 final),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o varovanju in ustvarjanju državljanskih prostorov za mlade, ki omogočajo smiselno participacijo mladih (2021/C 501 I/04),

    Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (ST/9106/2021/INI),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o krepitvi upravljanja na več ravneh pri spodbujanju participacije mladih v postopkih odločanja (2021/C 241/03),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU o otrokovih pravicah (COM/2021/ 142 final),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM/2021/ 102 final),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija enakosti: strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM/2021/ 101 final),

    Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027,

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija za okrepitev uporabe Listine o temeljnih pravicah v EU (COM/2020/711 final),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija enakosti: strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 (COM/2020/ 698 final),

    Priporočilo Sveta z dne 30. oktobra 2020 o Mostu do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (2020/C 372/01),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Unija enakosti: strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov (COM/2020/620 final),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 (COM/2020/ 565 final),

    Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 (JOIN/2020/5 final),

    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM/2020/ 152 final),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o digitalnem mladinskem delu (2019/C 414/02),

    Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027 (2018/C 456/01),

    Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (2017/C 428/09),

    Resolucija Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 20. maja 2014 o pregledu procesa strukturiranega dialoga, tudi socialnega vključevanja mladih (2014/C 183/01),

    Sklepi Sveta z dne 20. maja 2014 o spodbujanju podjetništva in socialnega vključevanja mladih (2014/C 183/04),

    Sklepi Sveta o krepitvi socialnega vključevanja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (2014/C 30/03),

    Sklepi Sveta o prispevku kakovostnega mladinskega dela k razvoju, dobrobiti in socialni vključenosti mladih (2013/C 168/03),

    Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se 27. novembra 2012 sestali v okviru Sveta, o participaciji in socialni vključenosti mladih s poudarkom na tistih s priseljenskim ozadjem (2012/C 393/05),

    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2012/C 326/02),

    Resolucija Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (2009/C 311/01).


    PRILOGA II

    V teh sklepih Sveta:

    „pristop, ki upošteva raznolikost“ pomeni priznavanje in spoštovanje individualnih razlik med mladimi ter hkrati razmislek o pristranskosti diskriminaciji in izključevalnih dejavnikih, da bi odpravili odnose in prakse, ki mladim preprečujejo, da bi se počutili dobrodošli in da bi sodelovali v njim namenjenih ukrepih in dejavnostih. Namen pristopa je, da bi ponovno razmislili o strukturah, odnosih in praksah ter da bi jih na novo vzpostavili, tako da bi upoštevali te dejavnike in bili odprti za raznolikost ter torej vključujoči že od samega začetka (1);

    „emancipacijski prostori“ pomenijo prostore, ki mladim omogočajo, da so takšni, kot so, da eksperimentirajo, preizkušajo nove stvari, in v katerih je neuspeh dovoljen ter velja za del procesov učenja in vključevanja v družbo, (2) in ki posledično prispevajo k samostojnosti ter duševnemu zdravju in dobremu počutju mladih. Mladi potrebujejo prostore, kjer so lahko takšni, kot so, in kjer lahko dosežejo uspeh. Kadar je to ustrezno, posebne skupine potrebujejo lastne varne prostore za opolnomočenje, ki posameznikom pomagajo, da postanejo aktivni člani družbe, in v katerih se srečujejo, komunicirajo in povezujejo mladi iz različnih okolij;

    „presečni pristop“ pomeni pristop, ki upošteva načine, kako se prepletajo osebne lastnosti in identitete ter kako ti preseki prispevajo k edinstvenim izkušnjam diskriminacije. Ta pristop upošteva, da vsaka oseba pripada različnim socialnim skupinam, ki se med seboj prepletajo, zato se lahko sooča z različnimi oblikami diskriminacije, izključenosti, ali obratno, s privilegiji, ki se pogosto prekrivajo;

    „mladi z manj priložnostmi“ pomeni mlade, ki se iz gospodarskih, socialnih, kulturnih, geografskih ali zdravstvenih razlogov, zaradi njihovega migrantskega ozadja ali razlogov, kot so invalidnost ali učne težave, ali iz katerih koli drugih razlogov, vključno z razlogi, ki lahko povzročijo diskriminacijo iz člena 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, srečujejo z ovirami, ki jim preprečujejo ali ogrožajo njihov enak dostop do priložnosti, sodelovanje v družbi ali uveljavljanje njihovih državljanskih pravic (3);

    „mladinski sveti“ pomenijo organe, ki jih vodijo mladi in delujejo bodisi na nacionalni ali regionalni ravni bodisi na lokalni ali občinski ravni (imenovani tudi lokalni mladinski sveti). Ti sveti, ki delujejo neodvisno od vlad, so ustanovljeni bodisi kot nevladne organizacije bodisi z zakonodajnimi akti. Njihove dejavnosti med drugim vključujejo zavzemanje za vprašanja, ki so pomembna mladim, izdajanje priporočil ali mnenj za odločevalce, prispevanje strokovnega znanja za oblikovanje (mladinske) politike, spoštovanje in spodbujanje demokratičnih vrednot ter spodbujanje demokratične participacije mladih posameznikov (4).


    (1)  SALTO-YOUTH Inclusion and Diversity Resource Centre:: Embracing Diversity. A guide to diversity management for organisations active in intercultural Youth work (Vodnik za upravljanje raznolikosti za organizacije, dejavne na področju medkulturnega mladinskega dela), 2021.

    (2)  Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spodbujanju novih pristopov v mladinskem delu za odkrivanje in razvoj potenciala mladih (2016/C 467/03).

    (3)  Opredelitev mladih z manj priložnostmi je v skladu z opredelitvijo iz člena 2(4) Uredbe 2021/888.

    (4)  Svet Evrope, Priporočilo Rec(2006)1 Odbora ministrov državam članicam o vlogi nacionalnih mladinskih svetov pri razvoju mladinske politike.


    PRILOGA III

    REZULTATI MLADINSKE KONFERENCE EU V GENTU (MAREC 2024)

    V 10. ciklu mladinskega dialoga EU pod okriljem trojčka predsedstev Španije, Belgije in Madžarske je tematski poudarek na evropskem cilju mladih #3 – „Vključujoče družbe“, ki je omogočiti in zagotoviti vključitev vseh mladih v družbo pod geslom „POTREBUJEMO MLADE“.

    V okviru teh prizadevanj je belgijsko predsedstvo od 2. do 5. marca 2024 v Gentu organiziralo mladinsko konferenco EU. Na konferenci je deset delovnih skupin razpravljalo o šestih temah v zvezi z vključujočimi družbami: (1) strukturne ovire, (2) vloga informacij, (3) zdravje in duševno dobro počutje, (4) formalna vključujoča učna okolja, (5) neformalna in priložnostna vključujoča učna okolja ter (6) boj proti diskriminatornim odnosom in kulturam.

    Namen konference je bil postaviti trdne temelje za politično ukrepanje, rezultati razprav pa naj bi usmerjali nadaljnji razvoj politike. Rezultati konference vključujejo šest priporočil in štiriintrideset izvedbenih ukrepov.

    Priporočila: na podlagi razprav v delovnih skupinah konference je bilo oblikovanih šest priporočil, ki zajemajo šest tem, povezanih z vključujočimi družbami. Namenska uredniška ekipa, ki jo sestavljajo predstavnik mladih pri belgijskih nacionalnih mladinskih svetih, predstavnik Evropskega mladinskega foruma, raziskovalci, vključeni v analizo rezultatov posvetovanja, strokovnjak iz podpornega centra SALTO za vključevanje in raznolikost ter predstavnik predsedstva, je pripravila in dodelala ta priporočila na podlagi prispevkov in povratnih informacij udeležencev in udeleženk konference ter strokovnega znanja ministrskih delegatov. Ta priporočila so navedena v odstavku 26 teh sklepov Sveta.

    Možni izvedbeni ukrepi: predlaganih je bilo štiriintrideset možnih izvedbenih ukrepov, ki so bili oblikovani neposredno na podlagi razprav v delovnih skupinah konference in ob pomoči strokovnega znanja ministrskih delegatov. Cilj teh ukrepov je prenesti zamisli mladih, opisanih v šestih priporočilih, v oprijemljive ukrepe, pri tem pa upoštevati načelo subsidiarnosti, ustrezna področja pristojnosti, ustrezne ravni in zadevne akterje. Vsak predlagani ukrep določa raven politike, na kateri bi se lahko izvajal.

    Evropski cilj mladih #3 o vključujočih družbah – možni izvedbeni ukrepi

    1.   SPREMEMBA SISTEMA: STRUKTURNE OVIRE ZA SOCIALNO VKLJUČENOST

    1.1   Raziskave o tem, kako povečati mobilnost mladih v obmejnih regijah

    Evropska komisija bi morala izvesti raziskave o čezmejnih prevozih na podeželskih območjih in o ukrepih za olajšanje sodelovanja na področju regionalnih prevozov. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti učinku večje kohezije med čezmejnimi sistemi določanja cen, osredotočenimi na mlade z manj priložnostmi.

    Oblikovati je treba nabor ustreznih ukrepov.

    Ta ukrep naj bi privedel do znižanja cen in cenovno dostopnejšega sistema izdajanja vozovnic za potrošnike.

    RAVEN:

    regionalna,

    EU

    1.2   Neodvisnost mladih: stanovanjske subvencije za mlade

    Ta ukrep je namenjen vsem mladim, starim od 16 do 30 let, vključno s študenti, zaposlenimi mladimi, mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, itd., in naj bi jim zagotovil stanovanjske subvencije na podlagi njihovega socialno-ekonomskega ozadja in statusa. Z izvajanjem tega ukrepa naj bi se zagotovile pravične in poštene subvencije.

    Ta ukrep naj bi privedel do neodvisnosti in dobrobiti mladih v vseh vidikih udeležbe v družbi.

    RAVEN:

    EU

    1.3   Digitalno opolnomočenje mladih Evropejcev na podeželskih in najbolj oddaljenih območjih

    Evropska komisija bi morala spodbujati države članice, naj mladim po vsej Evropi zagotovijo enak digitalni dostop. To pomeni, da bi bilo treba vzpostaviti široko razpoložljivost brezžičnega omrežja na podeželskih območjih in zagotoviti dostop do prenosnih računalnikov za skupnosti s slabšimi povezavami. Z dajanjem prednosti digitalnemu vključevanju mlade opolnomočimo tako, da jim zagotovimo orodja, ki jih potrebujejo za delo na daljavo, razvoj njihovih spretnosti ter dostop do digitalnih storitev.

    Ta ukrep naj bi privedel do večje zaposljivosti in boljšega dostopa do informacij.

    RAVEN:

    EU

    1.4   Brezplačni javni prevoz za vse mlade

    Vsem mladim je treba zagotoviti brezplačen javni prevoz, izboljšati je treba dostop do šol, delovnih mest in socialnih priložnosti ter treba je omogočiti območjem z omejenimi možnostmi, da se razvijajo v okolici glavnih vozlišč javnega prevoza. Ta pobuda odraža, da EU priznava težave mladih in si prizadeva, da bi jih učinkovito obravnavala.

    Ta ukrep naj bi privedel do trajnega medsektorskega zmanjšanja neenakosti.

    RAVEN:

    nacionalna

    1.5   Davek na prazna stanovanja, namenjen finančnim spodbudam za socialna stanovanja za mlade

    Stanovanja, ki niso bila zasedena več kot dve leti (oz. zasedena manj kot en mesec na leto), izpolnjujejo pogoje za davek na prazna stanovanja. S sredstvi, zbranimi s tem davkom, bi najemodajalce spodbudili, da svoj stanovanjski fond ponudijo na trgu socialnih stanovanj, zlasti za mlade z manj priložnostmi.

    Ta ukrep naj bi najemodajalce spodbudil k sodelovanju v stanovanjskih shemah za mlade in razširil priložnosti za mlade.

    RAVEN:

    nacionalna

    1.6   Standardi visokokakovostne finančne pismenosti za vse mlade v EU

    Dobro razumevanje financ (finančna pismenost) opolnomoča mlade in jim vliva samozavest, da se lahko soočijo z življenjskimi izzivi in si prizadevajo za doseganje svojih dolgoročnih ciljev. Potreben je celosten pristop k izvajanju celovitega programa finančne pismenosti z vključitvijo širokega kroga interesnih skupin, kot so šole, podjetja, banke in neprofitne organizacije.

    Ta ukrep naj bi privedel do opolnomočenja mladih in izboljšal njihovo finančno pismenost ter načrtovanje vseživljenjskih projektov.

    RAVEN:

    nacionalna

    2.   ZDRAVJE IN DUŠEVNO BLAGOSTANJE

    2.1   Dostop do psihologa v vsaki šoli

    Države članice in države kandidatke bi morale zagotoviti, da so psihologi na voljo na vseh stopnjah formalnega izobraževanja. Vključitev psihologov v šole lahko izboljša dostop do zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja in zgodnje pomoči za zmanjšanje stigmatizacije. Dejavno sodelovanje s celotno šolsko skupnostjo pri preventivnih praksah je ključnega pomena. Ti psihologi, ki bi delovali neodvisno od učnega osebja, bi morali imeti pristojnost, da učencu priporočijo nadaljnjo strokovno podporo, ne da bi za to potrebovali soglasje staršev.

    Ta ukrep naj bi omogočil lažji dostop do psihologov in lažje preprečevanje težav z duševnim zdravjem.

    RAVEN:

    nacionalna

    2.2   Vključitev različnih skupin v merila za financiranje zdravstvenih raziskave

    Evropska komisija bi morala v merila za dodelitev sredstev za raziskave na področju zdravstva vključiti različne skupine. Na podlagi raziskave, ki jo je izvedla družba McKinsey & Company o odpravi podatkovnih vrzeli na področju zdravja žensk, je v zdravstvenih raziskavah prisotna spolna pristranskost. Zaradi tega je večina prebivalstva izključena iz učinkovitega delovanja zdravstvenega varstva. Ta problem zadeva zlasti mlade ženske, saj je manj verjetno, da bodo diagnosticirane.

    Ta ukrep naj bi privedel do nižje stopnje umrljivosti in večje enakosti v dostopu do zdravstvenih sistemov za mlade.

    RAVEN:

    EU

    2.3   Podpora izobraževanju in pobudam za duševno blagostanje mladih

    Evropska komisija in države članice bi morale na podlagi strategije za duševno zdravje iz leta 2023 podpirati programe, ki krepijo ozaveščenost mladih o dobrem počutju in duševnem zdravju z izvajanjem neformalnega izobraževanja, izmenjavo dobrih praks in informacij, ki temeljijo na raziskavah. Izmenjavo, spodbujanje in popularizacijo obstoječih metodologij in programov bi bilo treba izvajati prek različnih platform v državah članicah. K izvajanju tega ukrepa se spodbuja tudi države kandidatke za članstvo v EU.

    Ta ukrep naj bi privedel do povečanja zmogljivosti deležnikov in okrepil duševno odpornost mladih.

    RAVEN:

    EU

    2.4   Vključitev zdravja kot razloga za diskriminacijo v zakonodaji

    Države članice bi morale zdravje vključiti na seznam razlogov za diskriminacijo, pri čemer zdravje pomeni tako duševno kot telesno zdravstveno stanje, da bi posameznike zaščitili pred diskriminacijo, na primer na delovnem mestu in v izobraževanju. Pravni okvir bi moral zaščititi vse državljane z zdravstvenimi težavami, vključno s študenti in zaposlenimi, ter jim zagotoviti potrebna sredstva, da bi bili lahko enako uspešni v svojem okolju kot ostali.

    Ta ukrep naj bi privedel do enakega dostopa do izobraževanja in dela za vse ljudi.

    RAVEN:

    EU

    2.5   Program usposabljanja za duševno blagostanje za izobraževalce in mladinske delavce

    Izobraževalci in mladinski delavci bi morali biti deležni obveznega, začetnega in nadaljnjega usposabljanja na področju empatije in vseživljenjskega usposabljanja, da bi lahko učinkovito komunicirali, zagotavljali podporo za duševno dobro počutje in spodbujali ozaveščanje mladih, prilagojeno njihovim potrebam. Poleg tega bi morali ustrezni organi stalno posodabljati gradivo, pri čemer bi morali izkoristiti obstoječa orodja in programe EU. To bi morali ustrezno financirati ustrezni organi. K izvajanju tega ukrepa se spodbuja tudi države kandidatke za članstvo v EU.

    Ta ukrep naj bi mladim omogočil dostop do osebja, usposobljenega za podporo duševnemu zdravju.

    RAVEN:

    EU

    3.   VKLJUČUJOČA UČNA OKOLJA – FORMALNO IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLE

    3.1   Vključitev neformalnega izobraževanja, ki ga vodijo nevladne organizacije, v formalno državljansko vzgojo

    Šole je treba spodbuditi, naj v izvajanje učnega načrta za državljansko vzgojo vključijo nevladne organizacije, ki jih vodijo mladi, v sodelovanju z mladinskimi delavci in ob uporabi neformalnih metod. Pobudo bi morale podpreti institucije EU. Program bi moral temeljiti na nacionalnem učnem načrtu in biti pripravljen skupaj z mladinskimi delavci in učitelji. Na učnih urah nevladnih organizacij, ki jih vodijo mladi, se bodo mladi lahko od vrstnikov učili o civilni družbi na podlagi praktičnih izkušenj in imeli več priložnosti za sodelovanje ter postali bolj socialno vključeni.

    Ta ukrep naj bi zagotovil priložnosti za sodelovanje in pridobivanje praktičnih spretnosti pri pouku državljanske vzgoje.

    RAVEN:

    lokalna,

    nacionalna,

    EU

    3.2   Vzpostavitev pravnih okvirov za vključujoče nacionalne in regionalne študentske predstavniške organe

    Države članice bi morale izvajati te pravne okvire, da bi opredelile samoupravo študentov, spodbujale državljansko udejstvovanje in študentom dodelile določeno posvetovalno vlogo pri upravljanju, kar bi jim omogočilo, da postanejo pomembni deležniki v postopkih odločanja na vseh ravneh. Te strukture morajo pri izvajanju svojih dejavnostih in v njihovem celotnem sistemu dati prednost presečnosti, pri tem pa zagotoviti, da obstajajo uradniki za vključevanje in raznolikost. Pravni okvir mora študentom zagotoviti svobodo, da izrazijo svoje pomisleke in podajo povratne informacije.

    Ta ukrep naj bi okrepil zastopanost študentov, samoupravo in udeležbo ter demokratično zaupanje.

    RAVEN:

    lokalna,

    regionalna,

    nacionalna

    3.3   Izboljšanje protidiskriminacijskih praks v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PSI)

    Vzpostaviti bi bilo treba podporne sisteme za študente, ki iščejo delovno prakso, in jim olajšati izkušnjo vajeništva, in sicer z:

    izvajanjem pravno zavezujočih protidiskriminacijskih politik, ki bodo vključene v pogodbe med institucijami poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podjetji, ki ponujajo vajeništvo,

    zahtevanjem od delodajalcev, da vajencem zagotovijo zavarovanje odgovornosti na delovnem mestu,

    anonimizacijo postopkov prijave za vajence, ki iščejo delovno prakso, da se zagotovi, da njihova identiteta (npr. spol, starost, etnično poreklo, invalidnost) ni vzrok diskriminacije.

    Ta ukrep naj bi zmanjšal verjetnost diskriminacije v postopku zaposlovanja in pri delovni praksi za vajence v poklicnem izobraževanju in usposabljanju.

    RAVEN

    regionalna,

    nacionalna,

    EU

    3.4   Skupne izobraževalne pobude z učenci z različnimi ozadji

    Mladi z različnimi ozadji, vključno s tistimi z manj priložnostmi, bi morali v neformalnih okoljih sodelovati pri skupnih pobudah (npr. sodelovanje med šolami s posebnimi potrebami in drugimi šolami). Šole bi morale organizirati skupne dejavnosti z enim ciljem in se pri tem procesu osredotočiti na vrstniško učenje. Takšne dejavnosti odpravljajo ovire, ki mladim preprečujejo, da bi lahko med seboj komunicirali in drug drugega bogatili. Zato, da bodo imeli vsi mladi enake možnosti za sodelovanje, je bistveno financiranje.

    Ta ukrep naj bi privedel do skupnih izkušenj in boljšega poznavanja različnih skupin mladih ter medsebojnega razumevanja.

    RAVEN:

    lokalna, nacionalna

    3.5   Poenostavljeno financiranje za mlade z manj priložnostmi v izobraževanju

    Dodeliti bi bilo treba posebna sredstva za vzpostavitev podpornih programov v izobraževalnih ustanovah za učence, ki so na vseh stopnjah izobraževanja na različne načine prikrajšani. Ta sredstva bodo namenjena prilagojenim podpornim storitvam, vključno z zagotavljanjem podpornih tehnologij in razvojem infrastrukture, za izpolnjevanje različnih potreb teh učencev po dostopu do njih.

    Ta ukrep naj bi marginaliziranim učencem omogočil boljši dostop do izobraževanja in doseganje večje uspešnosti.

    RAVEN:

    lokalna, nacionalna, EU

    3.6   Vseživljenjsko usposabljanje učiteljev o vključevanju

    Oblikovati bi bilo treba posebne projekte Erasmus+ „usposabljanje vodij usposabljanja“ o vključevanju in raznolikosti za učitelje, ki bi nato svoje znanje in spretnosti delili s sodelavci v svojih šolah. Razviti bi bilo treba nacionalne/regionalne programe za šole za izmenjavo in ocenjevanje praks na področju vključevanja in raznolikosti. To bi šolam omogočilo, da izboljšajo svoj pristop k vključevanju in raznolikosti ter jih spodbudilo k nadaljnjemu razmisleku o lastnih praksah.

    Tako bi učitelji bolje razumeli vključevanje in pridobili ustrezne spretnosti.

    RAVEN:

    regionalna, nacionalna, EU

    4.   VKLJUČUJOČA UČNA OKOLJA: NEFORMALNO IN PRILOŽNOSTNO IZOBRAŽEVANJE TER MLADINSKO DELO

    4.1   Spodbujanje profesionaliziranega mladinskega dela po vsej Evropi s strukturnimi naložbami in usposabljanji

    Priznavati bi bilo treba pomen priložnostnega učenja in mladinskega dela pri oblikovanju vključujočih prostorov. Spodbujati bi bilo treba akademsko raziskovalno delo, ki temelji na dokazih, za okrepitev učinka mladinskega dela. Financiranje bi moralo biti vzdržno in strukturno, da bi zagotovili izboljšanje storitev za mlade in usposabljanja na področju vključevanja. Okrepiti bi bilo treba priznavanje strokovnega znanja mladinskih delavcev z uporabo skupnih standardov.

    Ta ukrep naj bi zaščitil pravice mladih s prikrajšanim ozadjem.

    RAVEN:

    nacionalna,

    EU

    4.2   Zagotavljanje razvoja zmogljivosti in stalnega dialoga med mladinskimi delavci in deležniki

    Ta ukrep naj bi bil izveden v treh fazah: (1) v fazi posvetovanja bi mladinski delavci ter neformalni in priložnostni izobraževalci sodelovali v dialogu z oblikovalci politik, da bi naredili seznam svojih potreb; (2) v fazi oblikovanja akcijskega načrta bi se odločevalci dogovorili o sklopu ukrepov v okviru ciljno usmerjenih tem, opredeljenih v prejšnji fazi; (3) v fazi izvajanja in evalvacije bi se izvajali ukrepi in ocenjevanje njihovega učinka.

    S tem ukrepom naj bi zagotovili, da so potrebe mladinskih delavcev izpolnjene in da poteka stalen dialog.

    RAVEN:

    nacionalna,

    4.3   Večji dostop do možnosti financiranja na lokalni ravni

    Uvesti bi bilo treba poenostavljen okvir financiranja na lokalni ravni za neformalno izobraževanje in opolnomočenje mladih. To bi bilo treba financirati iz namenskih proračunov obstoječih programov na evropski in nacionalni ravni. Ta sredstva bi morala omogočiti izvajanje pobud, ki izhajajo skupnosti, za prikrajšane mlade. Informacije o okviru bi morale biti zlahka dostopne prek različnih ustreznih komunikacijskih kanalov in struktur. Za dostop do financiranja je treba vzpostaviti enostaven postopek prijave prek uporabniku prijaznih platform.

    Prikrajšani mladi naj bi tako pridobili dostop do dobro financiranega neformalnega izobraževanja in možnost, da ga izkoristijo.

    RAVEN:

    lokalna,

    4.4   Participativno oblikovanje proračuna, osredotočeno na mlade

    Neformalni pristop, rezultati, ki temeljijo na podatkih, in participativne strukture so tisto, kar mladim na lokalni ravni mogoča, da se opolnomočijo, da lahko sodelujejo z različnimi deležniki pri participativnem oblikovanju proračuna. To spodbuja socialno vključenost, odpravlja ovire in izboljšuje pismenost med mladimi. Poleg tega bo ukrep izboljšal poznavanje neformalnega izobraževanja.

    Ukrep naj bi povečal sodelovanje mladih, okrepil kohezijo skupnosti in izboljšal gospodarske priložnosti.

    RAVEN:

    lokalna,

    regionalna

    4.5   Mobilno delo z mladimi

    Države članice bi morale zagotoviti sredstva za mobilno delo z mladimi, da bi se približale mladim z manj priložnostmi. Mobilno delo z mladimi bo skupaj z lokalnimi deležniki mladim, ki se soočajo s socialno izključenostjo, zagotavljalo podporo, informacije in programe. Ukrep bo okrepil sodelovanje med mladinskimi delavci in lokalnimi deležniki, njegov cilj pa je mladim, ki se soočajo s socialno izključenostjo, zagotoviti enak dostop do priložnosti za neformalno izobraževanje.

    Ta ukrep naj bi vodil do enakega dostopa do priložnosti za neformalno izobraževanje.

    RAVEN:

    lokalna,

    nacionalna

    4.6   Formalno priznavanje prostovoljnega mladinskega dela

    Zagotoviti je treba brezplačno usposabljanje za prostovoljne mladinske delavce, da bi stalno pridobivali ali širili ozaveščenost in kompetence, ki so potrebne za ustvarjanje vključujočih, varnih prostorov za mlade v sodelovanju z mladinskimi organizacijami. Ob koncu usposabljanja bi prostovoljci prejeli potrdila, ki prinašajo ugodnosti, kot so univerzitetne kreditne točke, popusti za prevoz, kulturne prireditve itd. Ta usposabljanja bodo zagotovila potrebno znanje in ozaveščenost o diskriminaciji, (socialni) izključenosti in duševnem zdravju.

    Ta ukrep naj bi povečal število prostovoljnih mladinskih delavcev in izboljšal njihovo znanje.

    RAVEN:

    nacionalna

    5.   VLOGA INFORMIRANJA IN SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA

    5.1   Izvajanje delavnic o informiranju mladih in kritičnem mišljenju v šolah

    Neformalne delavnice, ki jih sooblikujejo mladi, bi morale v šolah izvajati mladinske organizacije, namenjene pa naj bi bile učencem, zlasti tistim z manj priložnostmi. Države članice se spodbuja, naj te interaktivne delavnice vključijo v formalno izobraževanje. Financiranje mladinskih organizacij za izvajanje teh delavnic bi moralo biti zagotovljeno s pobudami Evropske komisije.

    Ta ukrep naj bi mladim omogočil, da pridobijo spretnosti za dolgoročno kritično mišljenje in medijsko pismenost.

    RAVEN:

    lokalna,

    EU

    5.2   Raziskovanje zanesljivih novic, virov in preverljivih informacij.

    Vzpostaviti je treba neodvisno platformo za vključevanje, na kateri je mogoče preveriti dejstva. Platforma zagotavlja vključujoča orodja za izobraževanje in izboljšanje medijske pismenosti. Zavedamo se, da platforma v nekaterih državah članicah delno že obstaja, zato spodbujamo dejavnost vrstniškega učenja za izmenjavo dobrih praks, s posebnim poudarkom na mladih z manj priložnostmi. Spodbujamo mlade z različnimi ozadji, da sodelujejo pri pripravi platforme, da bi zagotovili ustrezno vključujoče izvajanje.

    Ta ukrep naj bi privedel do preprečevanja predsodkov in opolnomočenja mladih z manj priložnostmi.

    RAVEN:

    EU

    5.3   Kampanja za kakovostne informacije in medijsko pismenost za opolnomočenje mladih.

    Institucije EU bi morale v sodelovanju z državami članicami vzpostaviti kampanjo z dolgotrajnimi učinki z zagotavljanjem sredstev za družbene, izobraževalne in informacijske pobude ter programe, namenjene mladim. Ta ukrep povečuje ozaveščenost mladih o kakovosti informacij in medijev ter o njihovi uporabi, kot pomembnem dejavniku, ki vpliva na socialno vključenost. Povečuje izpostavljenost medijev v Evropi, osredotočen pa je lahko na teden globalne medijske in informacijske pismenosti, organiziran v okviru ZN.

    Tako naj bi mladi znali prepoznati kakovostne informacije in se boriti proti dezinformacijam.

    RAVEN:

    nacionalna,

    EU

    5.4   Vzpostavitev vključujočih mladinskih prostorov, ki delujejo kot informacijska vozlišča

    Države članice bi morale podpirati občine pri vzpostavljanju lokalnih mladinskih prostorov, ki so privlačni za mlade, zagotavljajo eksperimentalne prostore za učenje in so dobro opremljeni tako za mlade kot za mladinske delavce. Ti prostori bi morali imeti na voljo dovolj virov, tako finančnih kot človeških, in biti dobro opremljeni. Mladinski delavci bi morali biti dobro obveščeni in izobraženi, morali bi biti sposobni usmerjati mlade k zanesljivim virom informacij in oblikovati kakovostne programe.

    S tem ukrepom naj bi mladi postali dobro obveščeni, opolnomočeni in aktivni.

    RAVEN:

    lokalna,

    regionalna

    5.5   Lažje razumljiva EU: sistematično zagotavljanje vključujočih informacij za vse

    Institucije EU bi morale imeti sistematičen pristop, v skladu s katerim bi bile vse javne informacije o EU, kot so informacije na spletnih straneh, ukrepi politike in programi, ki so pomembni za mlade, na voljo v lahko berljivem in dostopnem jeziku v avdiovizualnih oblikah, v znakovnem jeziku in v vseh evropskih jezikih. Zato bi bilo treba določiti merila in smernice za oblikovanje teh informacij ter pred objavo preveriti njihovo dostopnost z uporabo fokusnih skupin.

    Ta ukrep bi naj prispeval k opolnomočenju, izkoriščanju priložnosti in povečanju zaupanja v EU.

    RAVEN:

    EU

    6.   BOJ PROTI DISKRIMINATORNIM ODNOSOM IN KULTURAM

    6.1   Uporaba vključujočega jezika v dokumentih politike EU

    EU bi morala pregledati veljavne dokumente politike in po potrebi nadomestiti diskriminatorne izraze/termine/besede z vključujočimi nadomestnimi rešitvami. Vsi novi okviri politike bi morali biti oblikovani v vključujočem jeziku in pregledani, tako da bi bili zastopani vsi ljudje, ne glede na starost, raso, spol, vero, etnično pripadnost, poreklo in invalidnost. Te smernice bi bilo treba upoštevati pri prevajanju politik v druge uradne jezike, da se zagotovi upoštevanje vidika vključenosti.

    Ta ukrep bi naj privedel do tega, da se bodo vsi, ki jih ti dokumenti zadevajo, počutili zastopane in vključene.

    RAVEN:

    nacionalna,

    EU

    6.2   Stalno učenje s poudarkom na sprejemanju in ozaveščanju o raznolikosti

    Za boj proti diskriminatornim odnosom in kulturam bi bilo treba državljane in državljanke v vseh življenjskih obdobjih spodbujati k stalnemu učenju s poudarkom na sprejemanju in ozaveščanju o raznolikosti. Učno gradivo bi moralo poudarjati kulturno izmenjavo, vključenost, presečnost in mešanje družbenih skupin. Dostopno bi moralo biti na spletu in drugje ter biti zlahka prenosljivo na različna področja družbe, vključno z obveznim izobraževanjem otrok in sektorjem zaposlovanja.

    Ta ukrep naj bi privedel do ozaveščenosti o raznolikosti, ki bo vplivala na splošno sprejemanje ljudi.

    RAVEN:

    nacionalna,

    EU

    6.3   Uporaba presečnega in reprezentativnega pristopa k vsem strategijam

    Države članice bi morale pri izvajanju mehanizmov in strategij za boj proti diskriminatornim odnosom in kulturam uporabljati presečni pristop na vseh področjih politike (npr. zagotoviti, da bo mladinski dialog EU bolj vključujoč, oblikovati ali ustrezno izvajati nacionalne načrte). To je treba doseči z vključevanjem ljudi z izkušnjami in predstavniških struktur v trajnostni participativni proces, pri čemer je treba poskrbeti za tiste, ki so prizadeti, ter v skladu s Konvencijo ZN o otrokovih pravicah in drugimi konvencijami o človekovih pravicah.

    Ta ukrep naj bi privedel do družbe, ki dosledno spoštuje potrebe posameznika.

    RAVEN:

    nacionalna

    6.4   Zagotavljanje enakih pravic: razširjanje ustreznih mladinskih testov na vseh ravneh

    Pri oblikovanju politik niso upoštevane potrebe vseh mladih, kar povzroča težave pri polnem uveljavljanju njihovih ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic. Ustrezen mladinski test, ki se obravnava kot orodje za ocenjevanje učinka, naj bi imel dve fazi: fazo predhodnega ocenjevanja morebitnega učinka predloga zakona na mlade ter fazo naknadnega ocenjevanja, v kateri se spremljajo kratkoročni in dolgoročni učinki sprejetega zakona.

    Ta ukrep naj bi privedel do upoštevanja potreb in težav mladih.

    RAVEN:

    lokalna,

    regionalna,

    nacionalna,

    EU

    6.5   Financiranje EU za medgeneracijske prostore v evropskih občinah

    Organizirane, neorganizirane skupine in/ali posamezniki in lokalne vlade bi morali imeti možnost, da zaprosijo za financiranje varnih in brezplačnih prostorov za povezovanje ljudi/skupin. Skupnosti bi morale imeti možnost, da se povežejo in se naučijo, da lahko druga drugi nekaj pomenijo.

    Prostori bi morali biti brezplačni, dostopni in varni ter bi morali zagotavljati vključenost različnih skupin.

    Končni uporabniki bi morali sodelovati pri (pre)oblikovanju neuporabljenih prostorov, in sicer vse od njihove uporabe, upravljanja do obratovanja.

    Ta ukrep naj bi privedel do (pre)oblikovanja 1 500 prostorov v EU.

    RAVEN:

    lokalna,

    nacionalna,

    EU

    6.6   Preprečevanje predsodkov s sprejemanjem manjšin in izobraževanjem o samorefleksiji

    Spodbujati bi bilo treba sprejemanje manjšin, tako da bi bile bolje zastopane v različnih oblikah medijev, kot so učbeniki in filmi. Podpreti je treba produkcijo filmov, ki verodostojno prikazujejo manjšine in zagotavljajo njihovo vidnost na nacionalni televiziji.

    Spodbujati je treba formalno izobraževanje s podpiranjem učiteljev, da se udeležijo programov o poučevanju samorefleksije, ki naj ne potekajo v času počitnic. Zagotoviti je treba nepovratna sredstva za lažje sodelovanje in vključevanje poučevanja samorefleksije v učilnicah.

    Prizadevamo si za stalno podporo dejavnostim za izobraževanje o samorefleksiji, skupaj s prilagojeno podporo pobudam glede nastanitev.

    Ta ukrep naj bi spodbujal medsebojno razumevanje, boj proti predsodkom in opolnomočenje izobraževalcev.

    RAVEN:

    lokalna,

    regionalna,

    nacionalna,

    EU


    ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/3808/oj

    ISSN 1977-1045 (electronic edition)


    Top