1.

v celoti podpira priporočilo Sveta o vzpostaviti evropskega jamstva za otroke (1) in strategiji EU o otrokovih pravicah (2). Te pobude sledijo Konvenciji OZN o otrokovih pravicah (3) in ciljem trajnostnega razvoja iz Agende 2030 ter so izjemno pomembne, saj so namenjene dejavnemu vključevanju držav članic ter lokalnih in regionalnih oblasti v boj proti revščini otrok in krepitev otrokovih pravic, s čimer se spodbujata večja pravičnost in vključenost v Uniji; otroci so v omenjeni konvenciji opredeljeni kot osebe, mlajše od 18 let, razen če zakonodaja, ki se uporablja za otroke, določa, da se polnoletnost doseže že prej;

2.

v pričakovanju prihodnjega priporočila Evropske komisije o integriranih sistemih za zaščito otrok, (4) ki je bilo opredeljeno kot prednostna pobuda v delovnem programu Evropske komisije za leto 2024, poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti sistemom socialne zaščite, ki upoštevajo potrebe otrok. Ti zaščitni ukrepi bi morali biti ob polnem spoštovanju načela subsidiarnosti prilagojeni okoliščinam, osredotočeni na otroke in se izvajati na najustreznejši ravni upravljanja, da bi olajšali sodelovanje in usklajevanje med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi organi ter organi EU ter vzpostavili integrirane sisteme za zaščito otrok, ki bodo učinkovito varovali dobrobit otrok v skladu s členom 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, tako v zvezi s preprečevanjem nasilja kot zaščito pred revščino, ranljivostjo in socialno izključenostjo po vsej Evropski uniji;

3.

poudarja povezavo med zaščito otrok in revščino, saj lahko revščina in socialna izključenost povečata izpostavljenost otrok nasilju. Zaradi ranljivosti otrok in dejstva, da revščina spodbuja delo otrok, bi bilo treba ponovno potrditi cilje Konvencije MOD o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo. Stres, omejeni viri in omejen dostop do podpornih storitev v obubožanih okoljih lahko prispevajo k večjemu tveganju nasilja nad otroki. Za obravnavanje teh medsebojno povezanih vprašanj so potrebne celovite strategije, ki združujejo zaščito otrok in zmanjševanje revščine;

4.

poudarja temeljno vlogo uresničevanja otrokovih pravic pri doseganju cilja trajnostnega razvoja št. 16, da noben otrok ne bo zapostavljen in da se pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030 nameni posebna pozornost otrokom, ki so še posebej izpostavljeni revščini, nasilju in socialni izključenosti;

5.

poudarja, da je treba razviti zgledne pristope, namenjene krepitvi prizadevanj za zaščito otrok in izboljšanju dostopa do osnovnih storitev za otroke; v zvezi s tem odločno podpira vključevanje lokalnih in regionalnih oblasti v pobude za ozaveščanje in izmenjavo najboljših praks po vsej Uniji;

6.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo strategiji EU o otrokovih pravicah namenjena potrebna in trdna finančna podpora, pri čemer je treba poudariti osrednjo vlogo zaščite otrok. Ta finančna zaveza je izjemno pomembna za zagotavljanje zanesljivih služb za zaščito otrok, namenjenih preprečevanju ekonomske ranljivosti in zaščiti otrok pred zlorabami in nasiljem;

7.

ob splošnem sklicevanju na cilje trajnostnega razvoja iz Agende 2030 poudarja, da se zaščita otrok prekriva z različnimi tematskimi področji, kot so zdravje, vključno z duševnim zdravjem, revščina, enakost, nediskriminacija, spol, izobraževanje in pravosodje, ter da je za celovito obravnavo teh prekrivajočih se vprašanj bistven celosten pristop;

8.

poudarja, da je treba otroke ustrezno upoštevati v evropskem semestru, da se zagotovi celovita, pravična in v prihodnost usmerjena politika o otrocih, ki bo koristila sedanjim in prihodnjim generacijam. Vključitev odprave revščine otrok in dela otrok v proces evropskega semestra je treba pozdraviti, saj prispeva k blaginji in prihodnosti Evropske unije kot celote;

9.

v skladu s Haaško konvencijo o varstvu otrok (5) in ciljem trajnostnega razvoja št. 16 poziva k usklajevanju na več ravneh, v okviru katerega sodelujejo lokalne in regionalne oblasti, organi kazenskega pregona, zdravstveni in izobraževalni sektor ter socialne službe, da bi se učinkovito odzvali na vprašanja v zvezi z zaščito otrok; pri tem poziva k vzpostavitvi sistemov za zbiranje in spremljanje podatkov tudi na regionalni ravni in vseh drugih ravneh, pristojnih za zaščito otrok, da bi spremljali napredek, opredelili trende in učinkovito zagotovili vire;

10.

poziva, naj se v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 5 v politike za zaščito otrok vključijo vprašanja enakosti spolov, s poudarkom na zaščiti deklet pred nasiljem na podlagi spola, med drugim v povezavi s trgovino z ljudmi, verskim nasiljem, spolnim izkoriščanjem, praksami, kot so poroke otrok, prisilne poroke ali pohabljanje ženskih spolnih organov, ter naj se spodbujajo politike, ki upoštevajo vidik spola, z izvršljivo zakonodajo za spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge vseh žensk in deklet;

11.

poudarja, da je treba nameniti posebno pozornost specifičnim potrebam in izzivom s presečnega vidika, na primer v povezavi z invalidnimi otroki ali migranti, zato so potrebni vključujoči podporni ukrepi, na primer v zvezi z (fizično) dostopnostjo, jezikovnimi ovirami in hudimi posledicami morebitnih otroških travm;

12.

priznava pomen ozaveščanja delavcev in prostovoljcev, ki delajo z otroki na različnih področjih (socialne službe, pravni sistemi, šolstvo, šport, prosti čas), da bi preprečili zlorabe, škodo in viktimizacijo ter spodbujali primere dobre prakse ter tako prispevali k bolj vključujočim in varnim mestom in regijam za otroke v skladu s ciljem trajnostnega razvoja št. 11;

Vloga lokalnih in regionalnih oblasti pri zaščiti otrok

13.

poudarja, da so sistemi za dobro počutje in zaščito otrok najučinkovitejši na lokalni in regionalni ravni, pri čemer morajo vključevati socialne službe, zdravstvene ustanove, šole in organizacije skupnosti;

14.

priznava ključno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri zaščiti prikrajšanih otrok pred nasiljem v njihovih skupnostih ter poudarja pomen skupnih politik za zaščito otrok in spodbujanje ničelne tolerance do nasilja nad otroki; spodbuja redne raziskave in analize potreb, da bi opredelili posebne ranljivosti in tveganja, ki so jim izpostavljeni prikrajšani otroci v skupnosti, ter ustrezno prilagodili ukrepe;

15.

podpira ustanovitev lokalnih centrov za pomoč otrokom, ki zagotavljajo dostopnost in zaupnost pri prijavi zlorab in iskanju pomoči; priporoča tudi uporabo mobilnih skupin za ozaveščanje, ki bodo sposobne oceniti tveganja za zaščito otrok in zagotavljati podporo družinam v stiski;

16.

poudarja, da je za boljšo zaščito otrokovih pravic potreben celostni pristop v tesnem sodelovanju med ustreznimi deležniki, ki delajo z otroki (na primer na področju izobraževanja in usposabljanja, zdravja, socialnih služb, pravosodnih sistemov, kazenskega pregona, športa in prostega časa), ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, ki spodbujajo dialog s skupnostmi; podpira tudi lokalne in regionalne kampanje obveščanja, ki jih financira EU in so namenjene ozaveščanju o potrebi po integriranem sistemu za zaščito otrok, ki preprečuje nasilje nad otroki in upošteva ekonomsko ranljivost otrok, kar koristi družbi in vsem otrokom;

17.

poziva pristojne organe v državah članicah, naj vzpostavijo učinkovite in dostopne službe za zaščito otrok in mladih, ki dajejo prednost varnemu in vključujočemu okolju, preventivnim ukrepom, zgodnjemu posredovanju in podpori ranljivim družinam; zato priporoča vzpostavitev varnih prostorov v skupnostih, ki nudijo zatočišče in podporo otrokom, kadar so žrtve nasilja ali zlorabe;

18.

poudarja, kako pomembno je, da lokalne in regionalne oblasti zagotovijo sredstva in dejavno sodelujejo pri pobudah za spodbujanje pozitivnih vzgojnih praks, s posebnim poudarkom na spodbujanju nenasilnih oblik discipline in preprečevanju škodljivega vedenja; poziva k spodbujanju podpornih skupin za starše, da bi staršem in vzgojiteljem zagotovili osnovne smernice za pozitivno disciplino in obvladovanje stresa;

19.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti pri opredeljevanju in izboljševanju strategij, ki spodbujajo sodelovanje med službami za pomoč mladim, organi kazenskega pregona in mediji, da bi učinkovito obravnavali primere pogrešanih otrok, vključno s primeri otrok, ki v sistemu niso vidni iz različnih razlogov, na primer zaradi strahu pred nasiljem, pregona ali nezakonitega priseljevanja;

20.

poudarja vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, da šolam na svojem območju pomagajo, da lahko izvajajo celovite ukrepe za zaščito otrok, ki bi morali vključevati odločne ukrepe za boj proti trpinčenju na spletu in v fizičnem okolju, da bi vsem učencem zagotovili varno učno okolje; zlasti poudarja potrebo po dostopnih in vključujočih službah za podporo otrokom, ki imajo probleme z duševnim zdravjem; v zvezi s tem poudarja pomen državnih oziroma po potrebi regionalnih šolskih programov, ki otroke obveščajo o njihovih pravicah, zagotavljanju osebne varnosti in poročanju o zlorabah, hkrati pa usposabljajo pedagoške delavce za prepoznavanje znakov zlorabe;

21.

ponavlja poziv k polni uporabi vseh razpoložljivih sredstev, kot so ESS+, Evropski sklad za regionalni razvoj, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Sklad za azil, migracije in vključevanje, InvestEU, ReactEU, Sklad za okrevanje in odpornost ter Erasmus+, da se bodo učinkovito izvajali integrirani sistemi za zaščito otrok; (6) opozarja, da bi morale vse države članice vsaj 5 % svojih sredstev iz ESS+ nameniti ciljno usmerjenim ukrepom in strukturnim reformam za boj proti revščini otrok, pri čemer gre za minimalni znesek in bi bilo države članice treba spodbujati, da za boj proti revščini otrok uporabijo večji delež ESS+; poudarja tudi, da mora v skladu z uredbo o ESS+ stopnja financiranja za podporo najbolj ogroženim osebam znašati 90 %, kar bi moralo olajšati dostop do tega financiranja za razvoj integriranih sistemov za zaščito otrok tistim otrokom, za katere velja ta stopnja;

22.

poudarja pomen izkoreninjenja vsakršnega nasilja nad otroki, tako fizičnega kot duševnega, v fizičnem okolju (kot so družina, šola, šport in prosti čas) in v digitalnem svetu (vključno s kibernetskim trpinčenjem, spletnimi zlorabami in drugimi novimi digitalnimi tveganji, povezanimi z umetno inteligenco in virtualnimi svetovi), ter oblikovanja preventivnih pristopov s spodbujanjem dostojnega obnašanja do drugih ljudi in ustvarjanjem varnega okolja za otroke in mladostnike na vseh področjih njihovega življenja; poudarja, da so mladi še posebej izpostavljeni nekaterim oblikam nasilja;

23.

poziva Evropsko komisijo, naj okrepi svoje mehanizme neposrednega financiranja in poenostavi postopke, da bi lokalnim oblastem olajšala dostop do sredstev EU ter s tem spodbudila hitrejše in bolj ciljno usmerjene ukrepe v boju proti revščini otrok;

24.

poudarja, da so potrebni otrokom prijazni pravosodni sistemi z vključujočimi postopki, s katerimi bi otrokom zagotovili pravico do zaslišanja v vseh zadevah, ki jih zadevajo, po potrebi z dostopom do pravne podpore, med drugim do brezplačne in učinkovite pravne pomoči (vključno s pravnim svetovanjem in zastopanjem), brezplačnimi storitvami tolmačenja in prevajanja ter podporo;

25.

poziva k skrbnemu nadzoru otrok s strani služb za zaščito otrok in javnih organov, ki bi morali biti pripravljeni za obravnavo nasilnega vedenja otrok in pomoč pri ponovnem vključevanju mladih prestopnikov; poudarja, da je treba pred sprejetjem odločitve o nadzoru presoditi, kaj je v interesu otroka. Ukrepi, sprejeti za obravnavanje nasilnega vedenja pri otrocih, bi morali temeljiti na dokazih;

26.

poudarja, da je pomembno, da se otrokom, ki so žrtve nasilja, omogoči enostaven dostop do socialnih služb in služb za duševno zdravje, ki jim pomagajo okrevati;

27.

je seznanjen s pozivom platforme za udeležbo otrok (7), da se morajo otroci v šolskem okolju počutiti varneje. Ne le v šolah, temveč tudi širše so potrebni okrepljeni ukrepi za varna igrišča in parke ter ulično razsvetljavo, pa tudi več informacij in usposabljanja za odrasle in otroke o varnem vedenju na spletu;

28.

v zvezi s strategijo EU o otrokovih pravicah poziva pristojne organe držav članic, naj sprejmejo ukrepe za zaščito otrok in mladostnikov v digitalnem okolju, pri čemer naj obravnavajo različne vidike, kot so omejevanje dostopa do neprimernih vsebin, spremljanje algoritmov in sistemov za samodejno obdelavo, sprejemanje preventivnih ukrepov za varno in odgovorno uporabo ter zagotovitev starosti primerne zasnove digitalnih izdelkov in storitev ter izobraževanja o odgovornem digitalnem državljanstvu;

29.

opozarja na strategijo EU o otrokovih pravicah in ponovno poudarja, da je treba otrokom omogočiti sodelovanje pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, ter poziva države članice in regije, naj z ustreznimi sredstvi izboljšajo udeležbo otrok na vseh ravneh; v zvezi s tem pozdravlja platformo EU za udeležbo otrok kot primer dobre prakse poslušanja otrok in krepitve njihove udeležbe (zanje in z njimi) ter konkretnega nadaljnjega ukrepanja na podlagi priporočil Konference o prihodnosti Evrope o udeležbi državljanov; pozdravlja pomen, ki se namenja zagotavljanju neprekinjene podpore za udeležbo otrok in mladih, kot je izražena v strategiji EU za mlade za obdobje 2019–2027 (8) in v sporočilu o evropskem letu mladih 2022 (9);

30.

poziva Evropsko unijo, zlasti Evropsko komisijo, naj okrepi razpoložljive finančne instrumente za pomoč lokalnim in regionalnim oblastem pri obravnavanju mladoletnikov brez spremstva, saj se je število le-teh na njihovem ozemlju znatno povečalo, ter naj uskladi zakonodajo EU o njihovi zaščiti in oskrbi;

31.

poudarja poziv, ki je bil med najpomembnejšimi rezultati posvetovanja z otroki v okviru platforme EU za udeležbo otrok, in sicer da je treba otroke vključiti v odločanje o tem, kako zagotoviti njihovo varnost doma, v šolah, na lokalnih območjih ali v zdravstvenih ustanovah; poziva k vključujočemu pristopu za krepitev udeležbe otrok in mladih v postopkih odločanja, ki jih zadevajo, pri čemer je treba upoštevati raznolikost glede starosti, spola, etnične pripadnosti in invalidnosti ter zagotoviti, da se njihov glas sliši in upošteva;

32.

ponovno poudarja še eno pomembno ugotovitev posvetovanja z otroki, in sicer potrebo po vzpostavitvi in vzdrževanju različnih neposrednih kanalov za komuniciranje in posredovanje povratnih informacij za otroke, ki bi morali biti ključna značilnost integriranih sistemov za zaščito otrok;

33.

poudarja, da bi moral biti interes otroka vodilo vseh ustreznih politik in ukrepov na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni, da bi zagotovili skladnost z mednarodnimi standardi in standardi EU o otrokovih pravicah ter skladnost politik za zaščito otrok na vseh ravneh;

34.

poudarja pomen dolgoročnega pristopa k jamstvu za zaščito otrok z uvedbo ukrepov in politik, ki spodbujajo stabilnost in neprekinjenost storitev za otroke; spodbuja države članice ter po potrebi pristojno regionalno in lokalno raven, naj redno pregledujejo svojo prakso in politike na področju zaščite otrok, pri tem pa upoštevajo evropska priporočila in mednarodno dobro prakso, da bi nenehno izboljševali svoje odzivanje na potrebe otrok in družin.