—

ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o segregaciji in diskriminaciji romskih (1) otrok v izobraževanju (O-000039/2023 – B9-0026/2023),

—

ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, členov 10 in 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 14, 20, 21, 22 in 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

—

ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

—

ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (direktiva o rasni enakosti) (2),

—

ob upoštevanju odločitve Evropske komisije, da začne več postopkov za ugotavljanje kršitev (Češka (2014), Slovaška (2015) in Madžarska (2016) (3)) ter da 19. aprila 2023 proti Slovaški začne postopek pred Sodiščem Evropske unije zaradi kršitve pravil EU o rasni enakosti, ker ni učinkovito reševala vprašanja segregacije romskih otrok v izobraževanju,

—

ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (4),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. marca 2021 o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov (5),

—

ob upoštevanju strateškega okvira EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 z dne 7. oktobra 2020,

—

ob upoštevanju zamisli o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025,

—

ob upoštevanju Evropske socialne listine,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. januarja 2023 z naslovom Poročilo o oceni nacionalnih strateških okvirov držav članic za Rome (COM(2023)0007),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. septembra 2020 z naslovom Unija enakosti: akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje (COM(2020)0565), v katerem Komisija vse države članice spodbuja, naj do konca leta 2022 pripravijo in sprejmejo nacionalne akcijske načrte za boj proti rasizmu in rasni diskriminaciji,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o izvajanju nacionalnih strategij za vključevanje Romov: boj proti predsodkom zoper ljudi romskega porekla v Evropi (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2022 o položaju Romov, ki živijo v naselbinah v EU (7),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. novembra 2022 o rasni pravičnosti, nediskriminaciji in boju proti rasizmu v EU (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. aprila 2023 o boju proti diskriminaciji v EU – dolgo pričakovani horizontalni direktivi o preprečevanju diskriminacije (9),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2015 ob mednarodnem dnevu Romov – rasno sovraštvo do Romov v Evropi in priznanje, s strani EU, dneva spomina na genocid nad Romi med drugo svetovno vojno (10),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2021 o otrokovih pravicah glede na strategijo EU o otrokovih pravicah (11),

—

ob upoštevanju splošnega političnega priporočila št. 13 Komisije Sveta Evrope proti rasizmu in nestrpnosti z dne 24. junija 2011 o boju proti anticiganizmu in diskriminaciji Romov,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o vlogi kulture, izobraževanja, medijev in športa v boju proti rasizmu (12),

—

ob upoštevanju sodb slovaškega vrhovnega sodišča št. 5Cdo/102/2020 in 5Cdo/220/2022, ki potrjujeta diskriminacijo romskih otrok v izobraževanju ter odgovornost lokalnih organov in države v zvezi s tem,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o potrebi po okrepljenem strateškem okviru EU za nacionalne strategije vključevanja Romov po letu 2020 in okrepitvi boja proti anticiganizmu (13),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o strategiji EU o vključevanju Romov (14),

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

—

ob upoštevanju členov 136(5) in 132(2) Poslovnika,

A.

ker imajo vsi otroci pravico, da z udeležbo v vključujočem, nesegregiranem in kakovostnem izobraževanju napredujejo, pridobivajo znanja in spretnosti ter razvijajo svojo nadarjenost;

B.

ker bi morala biti pravica do visokokakovostnega, dostopnega in brezplačnega obveznega izobraževanja, vključno z možnostjo otroškega varstva in predšolske vzgoje, zagotovljena vsem otrokom, ne glede na njihovo etnično poreklo;

C.

ker je na tisoče romskih učencev, ki so del največje etnične manjšine v EU, še vedno močno diskriminiranih na vseh ravneh izobraževanja, in sicer zaradi pomanjkanja politične volje in nezmožnosti več držav članic, da bi učinkovito obravnavale in odpravljale obstoječe neenakosti in njihove temeljne vzroke;

D.

ker so dolgotrajne oblike diskriminacije, rasizma in predsodkov privedle do razširjene segregacije romskih učencev v šolah, čeprav so te prakse na nacionalni in mednarodni ravni pravno prepovedane;

E.

ker se ta segregacija v izobraževanju pojavlja v različnih oblikah, med drugim nesorazmerno število romskih otrok obiskuje posebne šole za otroke z motnjami v dušenem razvoju ali ločene razrede oz. oddelke za romske učence v „mešanih“ šolah, razširjene pa so tudi getoizirane šole;

F.

ker vzpostavljanje vzporednega izobraževalnega sistema za romske otroke močno ovira pravilno delovanje demokracije in pravne države, zlasti kar zadeva zaščito pravic manjšin;

G.

ker romski otroci doživljajo presečno diskriminacijo in ker jim enakopravno udeležbo v izobraževanju preprečujejo dodatne ovire, kot so nezmožnost kritja stroškov izobraževanja, prostorska segregacija, pomanjkanje bližnjih ustanov za varstvo otrok in slabše ali neobstoječe možnosti za spletno učenje in/ali učenje na daljavo;

H.

ker revščina, nerazpoložljivost osnovnih storitev ter prekarnost močno vplivajo na telesni, duševni in čustveni razvoj otrok ter je zaradi njih verjetneje, da bodo otroci opustili šolanje in zaostali v vseh vidikih odraslega življenja;

I.

ker je nizka udeležba v predšolski vzgoji glavni razlog za prezgodnjo opustitev šolanja med Romi, ki je še pogostejša zaradi poznega začetka šolanja in nerednega obiskovanja pouka; ker udeležbo Romov v srednješolskem izobraževanju ovirajo dejavniki, kot so potovanja in segregacija prebivališč ter slabo delujoče svetovalne storitve;

J.

ker diskriminatorna obravnava izvira iz strukturnih in institucionalnih predsodkov proti Romom, pogosto pa je ta še hujša zaradi nacionalnih izobraževalnih sistemov, ki niso prilagojeni delu z otroki iz različnih socialnih in etničnih okolij ter ranljivih skupin;

K.

ker napačna diagnoza, ki temelji na rezultatih testov in metod, ki so kulturno in jezikovno pristranski, pa tudi diskriminatorni in rasistični, vpliva na izobraževalno pot romskih učencev, zlasti tistih iz prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij; ker se na podlagi teh testov ugotavlja, da imajo romski učenci blage motnje v duševnem razvoju, zato so sistematično vključeni v posebne šole za otroke s tvrstnimi motnjami;

L.

ker so ti otroci namesto vključenosti in podpore deležni podstandardne izobrazbe, ki temelji na skrčenih učnih načrtih v posebnih šolah oz. v ločenih razredih rednih šol, ki jih obiskujejo večinoma ali samo romski otroci; ker ima to negativne in vseživljenjske posledice za otroke in njihove prihodnje možnosti;

M.

ker imajo učitelji in upravni uslužbenci pomembno vlogo pri vključevanju romskih otrok in ustvarjanju varnega okolja brez diskriminacije, stigmatizacije in ustrahovanja, pri čemer lahko ti pojavi postanejo še hujši zaradi spola, spolne usmerjenosti ali invalidnosti; ker je pomanjkanje dobro usposobljenega osebja in zadostnih finančnih sredstev ena od ovir za vključevanje romskih otrok v redne šole;

N.

ker se v devetih letih, odkar je Komisija začela prvi postopek za ugotavljanje kršitev v zvezi s segregacijo in diskriminacijo romskih otrok v izobraževanju, razmere niso izboljšale, čeprav je bilo za podporo zadevnim državam članicam pri izvajanju različnih podpornih ukrepov dano na voljo veliko sredstev EU;

O.

ker razpoložljivi podatki iz različnih virov na ravni EU in nacionalni ravni, med katerimi sta raziskava Agencije Evropske unije za temeljne pravice o Romih iz leta 2021 (15) in poročilo Komisije o oceni nacionalnih strateških okvirov držav članic za Rome iz januarja 2023, kažejo, da zadevne države članice predlaganih ukrepov ne izvajajo in spremljajo učinkovito in dosledno, poleg tega pa glede na obseg problematike ti ukrepi ne zadostujejo;

P.

ker se je med pandemijo covida-19 še poglobila diskriminacija romskih otrok, saj številni med njimi niso mogli slediti hitremu prehodu na digitalno izobraževanje zaradi življenjskih razmer in omejenih možnosti za učenje doma, pomanjkanja digitalnih naprav, omejenega dostopa do interneta oz. omejenih možnosti za podporno in dostopno mentorstvo; ker se razlike v izobraževanju še povečujejo zaradi vse večjega digitalnega razkoraka med romskimi in neromskimi otroki;

Q.

ker razširjena diskriminacija Romov v številnih državah članicah ovira kohezijo EU, krepi protiromsko razpoloženje in nestrpnost, podžiga rasizem in radikalizacijo v naših družbah ter ni združljiva z zakoni, obveznostmi držav ter normami in vrednotami, zapisanimi v primarnih pogodbah EU in Listini;

R.

ker več pomembnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, kot sta sodba z dne 13. novembra 2007, D. H. in drugi/Češka republika (57325/00) in sodba z dne 29. januarja 2013, Horváth in Kiss/ Madžarska (11146/11), ki je postala pravnomočna 29. aprila 2013, še vedno ni izvršenih ali pa se te sodbe ne izvršujejo učinkovito, včasih tudi več kot 15 let po tem, ko so bile izrečene;