This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C:2018:376:FULL
Official Journal of the European Union, C 376, 18 October 2018
Uradni list Evropske unije, C 376, 18. oktober 2018
Uradni list Evropske unije, C 376, 18. oktober 2018
Display all documents published in this Official Journal
|
ISSN 1977-1045 |
||
|
Uradni list Evropske unije |
C 376 |
|
|
||
|
Slovenska izdaja |
Informacije in objave |
Letnik 61 |
|
Vsebina |
Stran |
|
|
|
II Sporočila |
|
|
|
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2018/C 376/01 |
||
|
2018/C 376/02 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8765 – Lenovo/Fujitsu/FCCL) ( 1 ) |
|
|
2018/C 376/03 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji (Zadeva M.8770 – Prysmian/General Cable) ( 1 ) |
|
|
IV Informacije |
|
|
|
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE |
|
|
|
Svet |
|
|
2018/C 376/04 |
||
|
|
Evropska komisija |
|
|
2018/C 376/05 |
||
|
2018/C 376/06 |
|
|
V Objave |
|
|
|
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE |
|
|
|
Evropska komisija |
|
|
2018/C 376/07 |
Predhodna priglasitev koncentracije (Zadeva M.9050 – Hammerson/M&G/Highcross) – Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku ( 1 ) |
|
|
|
|
|
(1) Besedilo velja za EGP. |
|
SL |
|
II Sporočila
SPOROČILA INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Evropska komisija
|
18.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 376/1 |
OBVESTILO KOMISIJE
Navodila v zvezi z ukrepi, ki jih države članice EU sprejmejo v primeru dvomov glede zakonitosti lesa iz vrst, uvrščenih v seznam CITES, uvoženega v EU
(2018/C 376/01)
UKREPI, KI JIH DRŽAVE ČLANICE EU SPREJMEJO V PRIMERU DVOMOV GLEDE ZAKONITOSTI LESA IZ VRST, UVRŠČENIH V SEZNAM CITES, UVOŽENEGA V EU
Namen tega obvestila je podati navodila pristojnim organom držav članic EU v zvezi z izvajanjem uredb EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami (1) v primerih, ko se v EU uvažajo pošiljke lesa iz vrst s seznama Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki sicer imajo izvozno dovoljenje, izdano s strani organov države izvoznice, kljub temu pa obstajajo dvomi v to, da je bil les pridobljen v skladu z veljavno zakonodajo države pridobivanja.
1. Ozadje
V skladu z uredbami EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami lahko upravni organ CITES države članice EU izda uvozno dovoljenje samo, če je država izvoznica izdala izvozno dovoljenje v skladu s Konvencijo CITES (2). To med drugim pomeni, da je bila država izvoznica „prepričana, da osebek ni bil pridobljen v nasprotju z zakoni te države o varstvu živalskih in rastlinskih vrst (3)“.
V skladu s členom 7(6) Uredbe (ES) št. 865/2006, kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2015/870 (4), se „Izvozna dovoljenja in potrdila o ponovnem izvozu, ki jih izdajo tretje države, […] sprejmejo samo, kadar pristojni organ zadevne tretje države na zahtevo predloži zadostne informacije, da so bili osebki pridobljeni v skladu z zakonodajo o varstvu zadevnih osebkov.“.
Člen 7(6) Uredbe (ES) št. 865/2006 velja za vse osebke, za katere je izvozna dovoljenja treba izdati v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97, še zlasti pa je relevanten za vrste lesa. Nedavni dogodki pričajo o tem, da se države članice EU soočajo s primeri, ko morajo obravnavati vloge za uvozna dovoljenja za les, uvrščen v seznam CITES, za katerega pa obstajajo resni dvomi glede zakonitosti porekla teh pošiljk. Pošiljke vsebujejo veljavno izvozno dovoljenje, ki ga je izdala država izvoznica in ki naj bi načeloma jamčilo, da je država izvoznica preverila zakonitost porekla lesa. Toda informacije iz različnih virov lahko vzbudijo dvom o zakonitosti porekla pošiljk in o tem, ali je država izvoznica ustrezno preverila, da osebki niso bili pridobljeni v nasprotju z njeno zakonodajo glede zaščite živalskih in rastlinskih vrst.
V takem primeru je pomembno, da so države članice EU med seboj usklajene pri postopanju in da izvajajo enakovredno stopnjo nadzora nad zakonitostjo porekla proizvodov, kar bi jih na koncu lahko privedlo tudi do tega, da ne izdajo uvoznega dovoljenja. Skladnost postopanja med vsemi državami članicami EU naj bi se zagotovila s temi navodili za razlago člena 7(6) Uredbe (ES) št. 865/2006. Države članice EU so pozvane, naj uporabljajo spodaj navedene elemente za vsak primer posebej, kot je ustrezno, in na način, ki bo sorazmeren vsakemu primeru, s katerim bodo soočene.
2. Status tega dokumenta
Ta navodila so pripravile službe Komisije, osnutek pa je potrdil Odbor za trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, ustanovljen v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 338/97, torej so osnutek potrdili tudi pristojni organi držav članic.
Namen teh navodil je pomagati nacionalnim organom pri uporabi Uredbe (ES) št. 338/97. Niso pravno zavezujoča, njihov edini cilj je zagotoviti informacije o nekaterih vidikih Uredbe (ES) št. 865/2006 in o ukrepih, ki štejejo za najboljše prakse. Navodila ne nadomeščajo, dopolnjujejo ali spreminjajo določb veljavnega prava Unije iz oddelka 1 tega dokumenta, ki ostajajo pravna podlaga, ki se mora uporabljati. Prav tako se tega dokumenta ne bi smelo obravnavati ločeno, temveč ga je treba uporabljati v povezavi z zakonodajo, ne kot „samostojno“ referenco. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije.
Komisija bo ta dokument objavila v elektronski obliki, objavijo pa ga lahko tudi države članice EU. Odbor za trgovino s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstam ga bo pregledal leta 2021.
3. Navodila za razlago člena 7(6) Uredbe (ES) št. 865/2006
Pravne akte Unije je treba razlagati v skladu z njihovimi cilji. Člen 1 Uredbe (ES) št. 338/97 določa, da je cilj Uredbe „varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste ter zagotoviti njihovo ohranitev, tako da se […] zakonsko uredi trgovina z njimi“. Zato je treba določbe Uredbe razlagati v skladu z zgoraj navedenim ciljem.
Poleg tega člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da okoljska politika Unije temelji na previdnostnem načelu. To pomeni, da kadar obstaja tveganje, da bo nek ukrep ali politika povzročila resno ali nepopravljivo škodo javnosti ali okolju, nepopolna znanstvena gotovost ne bi smela biti razlog za odlaganje stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečevanje degradacije okolja. Namen tega načela je zagotoviti višjo raven varstva okolja s preventivnim odločanjem v primeru takih tveganj.
V skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije se previdnostno načelo uporablja med drugim pri razlagi in uporabi pravnega reda Unije na področju okolja ter s tem tudi pri razlagi in uporabi Uredbe (ES) št. 338/97. Države članice EU bi morale previdnostno načelo uporabljati pri izvajanju diskrecijske pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97.
V skladu s členom 7(6) Uredbe (ES) št. 865/2006 se morajo organi držav članic CITES po prejemu vloge za dokumente o uvozu za osebke, vključene v CITES, odločiti, ali je potrebno posvetovanje z državo izvoznico. Člen 7(6) od njih ne zahteva obveznega posvetovanja z državo izvoznico. Priporočljivo je, da države članice EU uporabijo pristop na podlagi tveganj, s pomočjo katerega se bodo odločile, ali se bodo v posameznem primeru posvetovale z državo izvoznico.
(a) Katere elemente bi države članice EU morale upoštevati, ko presojajo, ali bi se bilo treba posvetovati z državo izvoznico?
Države članice EU naj upoštevajo naslednje elemente:
|
— |
Ali obstajajo informacije o državi izvoznici v zvezi z izvajanjem Konvencije CITES, po katerih bi se dalo sklepati, da ta država morda ne izvaja dovolj nadzora, da bi lahko jamčila za zakonitosti pošiljke (na primer, če za državo veljajo posebna priporočila stalnega odbora CITES ali pa je ta proti zadevni državi celo sprožil ukrepe za zagotavljanje skladnosti, ali če bi bilo v podobnem primeru potrebno nadaljnje preverjanje v okviru uredbe EU o lesu (5), ob upoštevanju z njo povezanih smernic (6))? |
|
— |
Ali obstajajo informacije iz zanesljivih virov, po katerih bi bilo mogoče sklepati, da pošiljka lesa morda ne izvira iz zakonitih virov? |
|
— |
Ali obstajajo znaki, da je bilo katero izmed podjetij v dobavni verigi vključeno v prakse v zvezi z nezakonito sečnjo? |
|
— |
Kako zapletena je dobavna veriga? Kako težko je izslediti vir lesa? |
|
— |
Ali v zadevni državi obstaja velika nevarnost korupcije? |
Če informacije, zbrane v odgovorih na zgornja vprašanja, vzbujajo resen sum, da je pošiljka bila pridobljena v nasprotju z ustreznimi zakoni v zvezi z ohranitvijo vrste v državi izvoznici, je priporočljivo, da država članica EU stopi v stik z upravnim organom CITES države izvoznice (ob tem pa o zadevi obvesti tudi znanstveni organ CITES te države in, če obstajajo, organ ali organe te države za izdajanje dovoljenj FLEGT (7), kot tudi kontaktne točke gozdne uprave ali FLEGT zadevne države). Uvoznik, ki mu je pošiljka namenjena, mora biti v primeru znatnih zamud obveščen o tem posvetovanju (8).
(b) Katere informacije bi bilo treba zahtevati od držav izvoznic?
Države članice EU pri odločanju o vprašanjih, ki jih bodo zastavile državi izvoznici, domnevno sledijo naslednjemu kontrolnemu seznamu:
|
— |
Preden izda izvozno dovoljenje za les iz vrst iz Dodatka II h Konvenciji CITES, mora biti država izvoznica prepričana, da je bil osebek pridobljen v skladu z zakonodajo o varstvu živalskih in rastlinskih vrst. Katera zakonodaja o varstvu živalskih in rastlinskih vrst se uporablja za proizvode, vključene v izvoznem dovoljenju? |
|
— |
Kateri sistem se uporablja za preverjanje skladnosti s to zakonodajo? Kako se je ta sistem uporabljal v primeru pošiljke, vključene v zadevnem izvoznem dovoljenju? Natanko kateri dokumenti so bili izdani in kateri pregledi so bili opravljeni, da se je zagotovila skladnost z zahtevami za preverjanje zakonitosti? |
|
— |
Ali so bili ugotovljeni vsi gospodarski subjekti, vpleteni v dobavno verigo, in sicer od faze sečnje do faze izvoza v EU (sečnja, transport, prva in nadaljnja prodaja, primarna in sekundarna predelava, izvoz)? Kako je bila zagotovljena sledljivost pošiljke po celotni dobavni verigi, od sečnje do izvoza, ki jamči, da gre dejansko za isti les, ki je naveden v izvoznem dovoljenju? |
Države članice EU lahko po potrebi tudi pozovejo države izvoznice, naj predložijo naslednje specifične informacije, saj so po izkušnjah ti elementi pogosto ključnega pomena za konkretno oceno zakonitosti pošiljk lesa:
|
— |
polno ime in naslov izvoznega podjetja, |
|
— |
geografsko poreklo lesa (regija, lokacija koncesije in povezane podrobnosti), |
|
— |
leto, v katerem je bil les za izvoz pridobljen, in potrdilo, da je les izvožen v okviru kvote za ustrezno leto (če obstaja izvozna kvota v okviru CITES ali nacionalna kvota za sečnjo), |
|
— |
informacije v zvezi z načrtom upravljanja, dovoljenja za posek ter vse dodatne informacije, ki bi bile relevantne glede na obstoječo zakonodajo države izvoznice, |
|
— |
informacije o mestih sečnje (npr. parcele in številke dreves), s katero je bil zadevni les pridobljen, |
|
— |
informacije v zvezi s sledljivostjo od mest sečnje do mest predelave ali izvoza. |
(c) Pod katerimi pogoji lahko informacije iz držav izvoznic štejejo za „zadovoljive“?
Države članice EU, ki les uvažajo, bi morale preučiti odgovor upravnega organa CITES države izvoznice na zgornja vprašanja, da bi lahko ocenile, ali ta odgovor vsebuje dosledne in zanesljive informacije ter s tem daje zadostno jamstvo, da je bila pošiljka lesa pridobljena v skladu z veljavno zakonodajo o varstvu živalskih in rastlinskih vrst v državi izvoznici. Če so ti pogoji izpolnjeni in obstajajo utemeljeni razlogi za zaupanje, da so predloženi dokumenti veljavni in preverljivi, bi te informacije morale šteti za zadovoljive, da se izda uvozno dovoljenje.
Če se predložene informacije zdijo nezadostne ali v njih manjkajo pomembni elementi, je priporočljivo, da država članica EU vzpostavi stik z državo izvoznico in zahteva predložitev manjkajočih elementov.
Če navkljub prizadevanjem držav članic, da bi pridobile zahtevane informacije, država izvoznica v odgovor na zgornja vprašanja predloži elemente, ki še vedno niso zadostni, da bi se lahko sklepalo, da so bili osebki pridobljeni v skladu z zakonodajo o varstvu zadevnih osebkov, ali če odgovora sploh ne predloži, države članice ne bi smele izdati ustreznega uvoznega dovoljenja, v skladu s členom 7(6) Uredbe (ES) št. 865/2006 (9).
V specifičnem primeru držav izvoznic, ki so z EU sklenile prostovoljni sporazum o partnerstvu FLEGT, v okviru katerega se izdajajo dovoljenja FLEGT za pošiljke lesa, ki jih ta država izvaža, se lahko zgodi, da nacionalna shema izdajanja dovoljenj te države vključuje zahtevo, da je treba pošiljkam lesa iz seznama CITES priložiti še izvozno dovoljenje CITES in dovoljenje FLEGT (10). Dovoljenje FLEGT je dodatno zagotovilo o zakonitem izvoru pošiljke. V takih primerih lahko organ za upravljanje informacije zahteva tudi od zadevnega organa države izvoznice za izdajanje dovoljenj FLEGT. Prav tako se priporoča, da se v primerih, ko je za les iz seznama CITES deklarirano dovoljenje FLEGT, o tem obvesti pristojni organ FLEGT države članice EU, ki les uvaža (11).
(d) Katere dodatne ukrepe je mogoče sprejeti, da se zagotovi enako stopnjo nadzora v vseh državah članicah?
Države članice so pozvane, da delijo informacije z drugimi državami članicami EU in Komisijo v zvezi s primeri, ko niso mogle izdati uvoznega dovoljenja, ker so bili odgovori držav izvoznic na zgornja vprašanja nezadostni ali pa sploh niso bili podani.
Da se zagotovi skupen pristop na ravni EU, bi se lahko po potrebi o zadevi opozorilo skupino strokovnjakov iz vrst pristojnih upravnih organov CITES. Na podlagi tega bi skupina strokovnjakov lahko priporočila, da:
|
i. |
se Komisija obrne na zadevno državo izvoznico in izrazi pomisleke glede zakonitosti izvoza zadevne vrste ter zahteva pojasnila v zvezi z elementi, ki so privedli do zavrnitve izdaje dovoljenj; |
|
ii. |
se uvede začasna prekinitev uvoza v vse države članice EU za posamezne kombinacije vrst in držav, če informacije, ki jih je država izvoznica predložila na zahtevo Komisije, ne štejejo za zadostne. To je mogoče narediti na podlagi člena 4(6) Uredbe (ES) št. 338/97, ki določa, da „[o]b posvetovanju z zadevnimi državami porekla ter v skladu z regulativnim postopkom iz člena 18(2) in upoštevajoč vsako mnenje Skupine za strokovno presojo lahko Komisija za vnos v Skupnost določi splošne omejitve ali omejitve, ki se nanašajo na nekatere države porekla“; |
|
iii. |
EU o tej zadevi opozori sekretariat CITES in stalni odbor CITES v okviru mehanizmov za zagotavljanje skladnosti (12). |
4. Povezava z uredbo EU o lesu
Zgoraj navedeni ukrepi so še zlasti pomembni od začetka veljavnosti uredbe EU o lesu (13) leta 2013, ki prepoveduje dajanje nezakonito pridobljenega lesa na trg EU. Nadaljnje informacije o preverjanju zakonitosti v skladu z uredbo EU o lesu in zlasti o opredelitvi „veljavna zakonodaja“, iz člena 2(h) navedene uredbe so na voljo v Prilogi k temu dokumentu.
Posebna pravila v zvezi z vrstami lesa s seznama CITES so navedena v členu 3 uredbe EU o lesu: „[z]a les iz vrst, navedenih v Prilogi A, B ali C k Uredbi (ES) št. 338/97, in ki je v skladu z navedeno uredbo in njenimi izvedbenimi določbami, se šteje, da je bil zakonito pridobljen v smislu te uredbe.“. Utemeljitev za to domnevo je, da – kot je navedeno zgoraj – Konvencija CITES od svojih pogodbenic zahteva, da izdajo izvozno dovoljenje samo takrat, ko je bila vrsta med drugim pridobljena v skladu z zadevno nacionalno zakonodajo države izvoznice.
V tem okviru je priporočljivo, da se v vsaki državi članici EU vzpostavi sodelovanje med upravnim organom CITES na eni strani in pristojnimi organi za izvajanje uredbe EU o lesu in uredb FLEGT (14) na drugi strani (to sodelovanje bi bilo zlasti v obliki izmenjave informacij), da se zagotovi, da se navedene uredbe v zadevni državi članici usklajeno izvajajo. V primeru, da upravni organ CITES države članice EU dvomi v zakonitost pošiljke lesa, o tem obvesti svoje partnerske organe, odgovorne za izvajanje uredbe EU o lesu in uredb FLEGT, in po potrebi ustrezne izvršilne organe, pristojne za nadzor lesa, da bodo to upoštevali pri svojih dejavnostih. Podobno bi morali tudi organi, pristojni za izvajanje uredbe EU o lesu in uredb FLEGT, obvestiti organe CITES o primerih, ko prejmejo informacije, ki zadevajo ali bi lahko zadevale vrste s seznama CITES.
Da bi državam članicam pomagala pri izvajanju uredbe EU o lesu, je Komisija vzpostavila varno platformo za organe, pristojne za izvajanje uredbe EU o lesu, kjer si bodo lahko delili informacije o zadevah v zvezi z uredbo EU o lesu (15). Komisija lahko dostop do te platforme dodeli tudi upravnim organom CITES z namenom, da pomaga vsem zadevnim organom pri izmenjavi informacij o zakonitosti uvoženih lesnih proizvodov v EU. Prav tako je Komisija v sodelovanju z državami članicami pripravila navodila za obravnavanje zadev, povezanih z izvajanjem uredbe EU o lesu (16). Navodila so na voljo na spletišču Komisije, skupaj z drugimi viri informacij, kot so informativni zapisi o razvoju v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem uredbe EU o lesu.
Na voljo so še drugi viri za pridobitev informacij o obstoječih pravnih okvirih v nekaterih državah izvoznicah (17). Toda ti pravni okviri imajo lahko širši obseg kot je opredelitev zakonitosti v okviru CITES, tj. „zakoni te države o varstvu rastlinskih in živalskih vrst“, v skladu s členom IV Konvencije CITES.
(1) Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1) ter njenimi izvedbenimi uredbami, zlasti: Uredbo Komisije (ES) št. 865/2006 z dne 4. maja 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 166, 19.6.2006, str. 1); Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 792/2012 z dne 23. avgusta 2012 o določitvi pravil za obliko dovoljenj, potrdil in drugih dokumentov iz Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi ter o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 (UL L 242, 7.9.2012, str. 13); in Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2017/1915 z dne 19. oktobra 2017 o prepovedi vnosa osebkov nekaterih prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v Unijo (UL L 271, 20.10.2017, str. 7).
(2) Glej člen 4(2)(c) Uredbe (ES) št. 338/97, ki se uporablja za vrste iz Priloge B k Uredbi.
(3) Glej člen IV(2)(b) Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), ki se uporablja za vrste iz Dodatka II h Konvenciji.
(4) Uredba Komisije (EU) 2015/870 z dne 5. junija 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 865/2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 338/97 glede trgovine s prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (UL L 142, 6.6.2015, str. 3).
(5) Uredba (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode (UL L 295, 12.11.2010, str. 23).
(6) Sporočilo Komisije z dne 12. februarja 2016 – Smernice za uredbo EU o lesu, C(2016) 755 final – http://ec.europa.eu/environment/forests/timber_regulation.htm.
(7) Izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov na podlagi Sporočila Komisije Forest Law Enforcement, Governance and Trade (FLEGT) — Proposal for an EU Action Plan, COM(2003) 251 in Uredba Sveta (ES) št. 2173/2005 z dne 20. decembra 2005 o vzpostavitvi sheme izdajanja dovoljenj FLEGT za uvoz lesa v Evropsko skupnost (UL L 347, 30.12.2005, str. 1).
(8) Glej člen 8(3) Uredbe (ES) št. 865/2006.
(9) Državam članicam EU se priznava pravica, da zavrnejo izdajo uvoznega dovoljenja na podlagi členov 4(1)(e), 4(2)(c) in 4(2)(a) Uredbe (ES) št. 338/97.
(10) To trenutno velja za Indonezijo, kjer mora les iz vrst s seznama CITES pregledati tudi indonezijski sistem za zagotavljanje zakonitosti lesa in kjer je za izvoz takega lesa potreben veljaven dokument V-Legal ali dovoljenje FLEGT.
(11) V skladu z Obvestilom Komisije – Izvedbene smernice za Carine in FLEGT – Javni povzetek (UL C 389, 4.11.2014, str. 2).
(12) Glej Resolucijo konference pogodbenic 14.3. o postopkih CITES za zagotavljanje skladnosti.
(13) Uredba (EU) št. 995/2010.
(14) Uredba (ES) št. 2173/2005.
(15) http://capacity4dev.ec.europa.eu/eutr-competent-authorities/dashboard
(16) Glej opombo 7.
(17) Glej na primer http://gftn.panda.org/?202483/Framework-for-Assessing-Legality-of-Forestry-Operations-Timber-Processing-and-Trade Na tem spletišču so na voljo informacije o Skupnem okviru za ocenjevanje zakonitosti gozdarskih dejavnosti, predelave lesa in trgovine z njim (poznanem tudi kot Skupni okvir za zakonitost), tj. kontrolnem seznamu, ki je delo organizacij WWF/GFTN in TRAFFIC ter s pomočjo katerega lahko vlade in podjetja ocenijo in razumejo relevantne vidike zakonov, uredb, upravnih okrožnic in pogodbenih obveznosti, ki zadevajo gozdarske dejavnosti, predelavo lesa in trgovino v številnih državah (Brazilija, Demokratična republika Kongo, Gabon, Indija, Indonezija, Kamerun, Kitajska, Kolumbija, Laos, Malezija, Mjanmar, Peru, Republika Kongo, Rusija Srednjeafriška republika in Vietnam).
PRILOGA
1. Prepletanje in razlike med uredbo EU o lesu in uredbami EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami
V odstavkih (f) do (h) člena 2 uredbe EU o lesu so navedene naslednje opredelitve:
|
„(f) |
‚zakonito pridobljeno‘ pomeni pridobljeno v skladu z veljavno zakonodajo države pridobivanja; |
|
(g) |
‚nezakonito pridobljeno‘ pomeni pridobljeno v nasprotju z veljavno zakonodajo države pridobivanja; |
|
(h) |
‚veljavna zakonodaja‘ pomeni veljavno zakonodajo države pridobivanja, vključuje pa naslednje:
|
Člen 4(1) uredbe EU o lesu določa, da je „dajanje nezakonito pridobljenega lesa ali proizvodov iz takega lesa na trg […] prepovedano“.
Zato uredba EU o lesu od gospodarskih subjektov (1), ki prvič dajejo lesne proizvode na trg EU, zahteva, da postopajo z vso potrebno skrbnostjo, da se prepreči dajanje na trg EU nezakonito pridobljenega lesa ali lesnih proizvodov, pridobljenih iz takega lesa.
Uredba EU o lesu se v členu 3 navzkrižno sklicuje na Uredbo (ES) št. 338/97 (kot je navedeno v oddelku 4). Določa, da se za les iz seznama CITES, ki je v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97, šteje, da je bil zakonito pridobljen v smislu uredbe EU o lesu. Toda pomembno je poudariti, da ta domneva velja samo za lesne proizvode iz seznama CITES, ki so dejansko v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97 in njenimi izvedbenimi določbami.
Pomembna razlika med navedenima aktoma je v tem, da se prepoved iz uredbe EU o lesu nanaša na „dajanje na trg“, medtem ko se Uredba (ES) št. 338/97 uporablja od točke „vnosa v“ EU (2). Slednja torej določa zahteve od trenutka, ko les prispe na območje EU, medtem ko se uredba EU o lesu uporablja po sprostitvi v prosti promet na trgu.
Še ena razlika med tema aktoma je povezana s področjem uporabe „veljavne zakonodaje“ iz člena 2(h) uredbe EU o lesu (kot je navedeno zgoraj) in področjem uporabe preverjanja zakonitosti pridobitve lesa v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97, ki se v členu 4(1)(b)(i) sklicuje na „zakonodajo o varstvu obravnavane vrste“. Preverjanje zakonitosti v okviru uredbe EU o lesu torej vsebuje elemente, ki jih ni mogoče najti v zahtevah Uredbe (ES) št. 338/97.
2. Uvozna dovoljenja držav članic EU in ugotovitve držav izvoznic glede zakonite pridobitve za osebke iz Dodatka II h Konvenciji CITES
V skladu s členom 4(1)(b) (i) Uredbe (ES) št. 338/97 lahko država članica EU uvozno dovoljenje izda samo, kadar
„vložnik predloži dokumentacijo, ki dokazuje, da so bili osebki pridobljeni v skladu z zakonodajo o varstvu obravnavane vrste; pri uvozu osebkov vrst, ki so navedene v dodatkih Konvencije, iz tretje države je to izvozno dovoljenje ali potrdilo o ponovnem izvozu ali kopija takega dovoljenja oziroma potrdila, ki ga v skladu s Konvencijo izda pristojni organ države izvoza ali ponovnega izvoza“.
Ta določba poudarja, da mora biti izvozno dovoljenje iz tretje države izdano v skladu z določbami Konvencije CITES, da bi ga države članice EU, ki les uvažajo, lahko štele za sprejemljivo dokazilo o zakoniti pridobitvi.
V skladu s členom IV(2) Konvencije CITES o urejanju trgovine z osebki vrst iz Dodatka II, se
„Izvozno dovoljenje […] izda le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
[…] (b) upravni organ države izvoznice se prepriča, da osebek ni bil pridobljen v nasprotju z zakoni te države o varstvu živalskih in rastlinskih vrst […]“;
Resolucija konference pogodbenic CITES 11.3 (Rev. CoP17) o skladnosti in izvrševanju vsebuje priporočilo, da:
|
„e) |
kadar ima država uvoznica razlog za sum, da se z osebki iz vrst iz dodatkov II ali III trguje na način, ki krši zakone katere koli države, vključene v transakcijo:
|
V skladu s členom 7(6) Uredbe (ES) št. 865/2006, se „Izvozna dovoljenja in potrdila o ponovnem izvozu, ki jih izdajo tretje države, […] sprejmejo samo, kadar pristojni organ zadevne tretje države na zahtevo predloži zadostne informacije, da so bili osebki pridobljeni v skladu z zakonodajo o varstvu zadevnih osebkov“.
Na 17. zasedanju konference pogodbenic CITES je bilo odločeno, da se bo delo v zvezi s preverjanjem zakonitosti pridobitve nadaljevalo (3). Ko bo to delo dokončano, bi bilo njegove rezultate treba obravnavati tudi glede na ta navodila.
(1) Vsaka fizična ali pravna oseba, ki daje na trg les ali lesne proizvode.
(2) Člen 4 Uredbe (ES) št. 338/97.
(3) Sklepi CoP17 17.65 do 17.68.
|
18.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 376/8 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.8765 – Lenovo/Fujitsu/FCCL)
(Besedilo velja za EGP)
(2018/C 376/02)
Komisija se je 16. aprila 2018 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32018M8765. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
|
18.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 376/8 |
Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji
(Zadeva M.8770 – Prysmian/General Cable)
(Besedilo velja za EGP)
(2018/C 376/03)
Komisija se je 8. maja 2018 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo z notranjim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1). Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:
|
— |
v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij, |
|
— |
v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/homepage.html?locale=sl) pod dokumentarno številko 32018M8770. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava. |
IV Informacije
INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE
Svet
|
18.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 376/9 |
SKLEP SVETA
z dne 15. oktobra 2018
o imenovanju portugalskih članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev
(2018/C 376/04)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o prostem gibanju delavcev v Uniji (1) ter zlasti členov 23 in 24 Uredbe,
ob upoštevanju seznamov kandidatov, ki so jih Svetu poslale vlade držav članic,
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Svet je 28. septembra 2018 sprejel sklep (2) o imenovanju članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev (v nadaljnjem besedilu: odbor) za obdobje od 25. septembra 2018 do 24. septembra 2020. |
|
(2) |
Portugalska vlada je predlagala kandidate za več prostih mest, ki jih je treba zapolniti – |
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Za člane in nadomestne člane Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev se za obdobje do 24. septembra 2020 imenujejo:
I. PREDSTAVNIKI VLAD
|
Država |
Člani |
Namestniki |
|
Portugalska |
Isabel VILELAS Helena BENTES |
Helena Cristina BARBOSA DOS SANTOS |
Člen 2
Svet bo pozneje imenoval še člane in nadomestne člane, ki še niso bili predlagani.
Člen 3
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Luxembourgu, 15. oktobra 2018
Za Svet
Predsednica
E. KÖSTINGER
(1) UL L 141, 27.5.2011, str. 1.
(2) Sklep Sveta z dne 28. septembra 2018 o imenovanju članov in nadomestnih članov Svetovalnega odbora za prosto gibanje delavcev (UL C 366, 10.10.2018, str. 3).
Evropska komisija
|
18.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 376/11 |
Menjalni tečaji eura (1)
17. oktobra 2018
(2018/C 376/05)
1 euro =
|
|
Valuta |
Menjalni tečaj |
|
USD |
ameriški dolar |
1,1530 |
|
JPY |
japonski jen |
129,43 |
|
DKK |
danska krona |
7,4604 |
|
GBP |
funt šterling |
0,87945 |
|
SEK |
švedska krona |
10,3148 |
|
CHF |
švicarski frank |
1,1453 |
|
ISK |
islandska krona |
137,20 |
|
NOK |
norveška krona |
9,4293 |
|
BGN |
lev |
1,9558 |
|
CZK |
češka krona |
25,843 |
|
HUF |
madžarski forint |
322,55 |
|
PLN |
poljski zlot |
4,2940 |
|
RON |
romunski leu |
4,6658 |
|
TRY |
turška lira |
6,5818 |
|
AUD |
avstralski dolar |
1,6190 |
|
CAD |
kanadski dolar |
1,4957 |
|
HKD |
hongkonški dolar |
9,0373 |
|
NZD |
novozelandski dolar |
1,7563 |
|
SGD |
singapurski dolar |
1,5867 |
|
KRW |
južnokorejski won |
1 299,48 |
|
ZAR |
južnoafriški rand |
16,4471 |
|
CNY |
kitajski juan |
7,9887 |
|
HRK |
hrvaška kuna |
7,4165 |
|
IDR |
indonezijska rupija |
17 489,57 |
|
MYR |
malezijski ringit |
4,7881 |
|
PHP |
filipinski peso |
62,181 |
|
RUB |
ruski rubelj |
75,6506 |
|
THB |
tajski bat |
37,542 |
|
BRL |
brazilski real |
4,3090 |
|
MXN |
mehiški peso |
21,7267 |
|
INR |
indijska rupija |
84,8915 |
(1) Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.
|
18.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 376/12 |
IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE
z dne 10. oktobra 2018
o določitvi dokončnega uvoznega odgovora v imenu Unije glede prihodnjega uvoza nekaterih kemikalij v skladu z Uredbo (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembi Izvedbenega sklepa Komisije C(2016) 747
(2018/C 376/06)
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (1) in zlasti drugega pododstavka člena 13(1) Uredbe,
po posvetovanju z odborom, ustanovljenim s členom 133 Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Rotterdamska konvencija o postopku soglasja po predhodnem obveščanju za določene nevarne kemikalije in pesticide v mednarodni trgovini (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) se izvaja z Uredbo (EU) št. 649/2012. V skladu z navedeno uredbo mora Komisija predložiti sekretariatu Konvencije dokončne ali začasne uvozne odgovore v imenu Unije glede prihodnjega uvoza vseh kemikalij, za katere velja postopek soglasja po predhodnem obveščanju. |
|
(2) |
Konferenca pogodbenic Konvencije se je na osmem zasedanju, ki je potekalo v Ženevi od 24. aprila do 5. maja 2017, strinjala, da se nekatere kemikalije vključijo na seznam v Prilogi III h Konvenciji, s čimer je zanje začel veljati postopek soglasja po predhodnem obveščanju. Komisiji so bila 15. septembra 2017 za vsako kemikalijo poslana navodila za odločanje z zahtevo za odločitev glede prihodnjega uvoza kemikalije. |
|
(3) |
Karbofuran je bil v Prilogo III h Konvenciji dodan kot pesticid. Dajanje v promet in uporaba karbofurana kot sestavine fitofarmacevtskih sredstev sta prepovedana z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta (3). Poleg tega sta dajanje na trg in uporaba karbofurana kot sestavine biocidnih proizvodov prepovedana z Uredbo (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (4). Zato se za prihodnji uvoz karbofurana v Unijo ne bi smelo dati soglasje na podlagi Rotterdamske konvencije. |
|
(4) |
Triklorfon je bil v Prilogo III h Konvenciji dodan kot pesticid. Dajanje v promet in uporaba triklorfona kot sestavine fitofarmacevtskih sredstev sta prepovedana z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Poleg tega sta dajanje na trg in uporaba triklorfona kot sestavine biocidnih proizvodov prepovedana z Uredbo (EU) št. 528/2012. Zato se za prihodnji uvoz triklorfona v Unijo ne bi smelo dati soglasje na podlagi konvencije. |
|
(5) |
Kratkoverižni klorirani parafini so bili v Prilogo III h Konvenciji dodani kot industrijske kemikalije. Proizvodnja, dajanje v promet in uporaba kratkoverižnih kloriranih parafinov so z izjemo nekaterih odstopanj prepovedani z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 (5). Zato bi bilo treba soglasje na podlagi Konvencije dati ob upoštevanju določenih pogojev. |
|
(6) |
Tributilkositrove spojine so bile v Prilogo III h Konvenciji dodane kot industrijske kemikalije. Dajanje v promet in uporaba tributilkositrovih spojin kot industrijskih kemikalij sta dovoljena, če sta v skladu s pogoji iz Uredbe (ES) št. 1907/2006, zlasti omejitvijo iz Priloge XVII k navedeni uredbi glede proizvodnje, dajanja v promet in uporabe organokositrnih spojin. Zato bi bilo treba soglasje na podlagi Konvencije dati ob upoštevanju navedenih pogojev. |
|
(7) |
Dajanje v promet in uporaba etilenoksida kot sestavine fitofarmacevtskih sredstev sta prepovedana z Uredbo (ES) št. 1107/2009. Dostopnost na trgu in uporaba etilenoksida kot sestavine v biocidnih proizvodih v skladu z Uredbo (EU) št. 528/2012 sta v skladu z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 1062/2014 (6) dovoljeni samo v zvezi z nekaterimi proizvodi. V skladu s členom 89(2) Uredbe (EU) št. 528/2012 se države članice še vedno lahko odločijo, ali in pod katerimi pogoji se ti proizvodi odobrijo na njihovem ozemlju. |
|
(8) |
Po sprejetju uvoznega odgovora za etilenoksid iz Priloge II k Izvedbenemu sklepu Komisije C(2016) 747 (7) je prišlo do nekaterih regulativnih sprememb v državah članicah v zvezi z dostopnostjo na trgu in uporabo etilenoksida. Zato bi bilo treba Izvedbeni sklep C(2016) 747 ustrezno spremeniti – |
SKLENILA:
Člen 1
Uvozni odgovori za karbofuran, triklorfon, kratkoverižne klorirane parafine in tributilkositrove spojine so določeni v Prilogi I.
Člen 2
Priloga II k Izvedbenemu sklepu C(2016) 747 se nadomesti z besedilom iz Priloge II k temu sklepu.
V Bruslju, 10. oktobra 2018
Za Komisijo
Karmenu VELLA
Član Komisije
(1) UL L 201, 27.7.2012, str. 60.
(2) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(3) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).
(4) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).
(5) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).
(6) Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1062/2014 z dne 4. avgusta 2014 o delovnem programu za sistematično preverjanje vseh obstoječih aktivnih snovi, ki jih vsebujejo biocidni proizvodi, iz Uredbe (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 294, 10.10.2014, str. 1).
(7) Izvedbeni sklep Komisije C(2016) 747 z dne 11. februarja 2016 o sprejetju uvoznih odločitev Unije za nekatere kemikalije v skladu z Uredbo (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter o spremembah Sklepov Komisije 2005/416/ES in 2009/966/ES (UL C 61, 17.2.2016, str. 5).
V Objave
POSTOPKI V ZVEZI Z IZVAJANJEM POLITIKE KONKURENCE
Evropska komisija
|
18.10.2018 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 376/31 |
Predhodna priglasitev koncentracije
(Zadeva M.9050 – Hammerson/M&G/Highcross)
Zadeva, primerna za obravnavo po poenostavljenem postopku
(Besedilo velja za EGP)
(2018/C 376/07)
1.
Komisija je 11. oktobra 2018 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1).Ta priglasitev zadeva naslednja podjetja:
|
— |
Hammerson plc („Hammerson“, Združeno kraljestvo), |
|
— |
M&G Limited („M&G“, Združeno kraljestvo), ki je v lasti podjetja Prudential plc („Prudential“, Združeno kraljestvo). |
Podjetji Hammerson in M&G pridobita v smislu člena 3(1)(b) in člena 3(4) uredbe o združitvah skupni nadzor nad celotnim nakupovalnim centrom Highcross v Leicestru (Združeno kraljestvo), ki je trenutno pod izključnim nadzorom podjetja Hammerson.
Koncentracija se izvede z nakupom delnic.
2.
Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:— za Hammerson: razvoj poslovnih nepremičnin in upravljanje lastništva maloprodajnih nepremičnin v Evropi. Njegov portfelj vključuje naložbe v glavna nakupovalna središča v Združenem kraljestvu, na Irskem in v Franciji, maloprodajne trgovske parke v Združenem kraljestvu ter premium maloprodajna mesta po Evropi,
— za M&G: posredno hčerinsko podjetje v popolni lasti mednarodne skupine za finančne storitve Prudential. Prudential med drugim vlaga v nepremičnine v imenu svojih strank, predvsem prek znamke M&G Real Estate.
3.
Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi se za priglašeno koncentracijo lahko uporabljala uredba o združitvah. Vendar končna odločitev o tem še ni sprejeta.V skladu z Obvestilom Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.
4.
Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo morebitne pripombe glede predlagane transakcije.Komisija mora pripombe prejeti najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pri tem vedno navedite sklicno številko:
M.9050 – Hammerson/M&G/Highcross
Pripombe se lahko Komisiji pošljejo po elektronski pošti, po telefaksu ali po pošti. Pri tem uporabite spodnje kontaktne podatke:
|
E-naslov: COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu |
|
Faks +32 22964301 |
|
Poštni naslov: |
|
European Commission |
|
Directorate-General for Competition |
|
Merger Registry |
|
1049 Bruxelles/Brussel |
|
BELGIQUE/BELGIË |
(1) UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (uredba o združitvah).