17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/1

(1)

Namen pakta za stabilnost in rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki temelji na finančni stabilnosti, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(2)

Uredba (EU) št. 473/2013 vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme.

(3)

V členu 9 Uredbe (EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega partnerstva, ki jih morajo države članice, katerih valuja je euro, predložiti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral zlasti vsebovati podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in proračunske okvire.

(4)

Svet je 27. aprila 2009 sprejel sklep 2009/417/ES (2), s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Španijo. Svet je 21. junija 2013 sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je bil uveden pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 473/2013.

(5)

Španija je 1. oktobra 2013 in s tem v roku, določenem v členu 9(3) in členu 17(2) Uredbe (EU) št. 473/2013, Komisiji in Svetu predložila program ekonomskega partnerstva, v katerem so zlasti opisane fiskalno-strukturne reforme, katerih cilj je zagotovitev učinkovite in trajne odprave čezmernega primanjkljaja. Program ekonomskega partnerstva vključuje ukrepe, namenjene izvajanju priporočil iz leta 2013 za posamezno državo, ki jih je Svet v priporočilu naslovil na Španijo 9. julija (3) (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2013). Ukrepi so razvrščeni v skupine po naslednjih ciljih: (i) diferencirana, rasti prijazna konsolidacija javnih financ (priporočilo 1 in 2); (ii) ponovna vzpostavitev zagotavljanja posojil gospodarstvu (priporočilo 3); (iii) boj proti brezposelnosti in socialnim posledicam krize (priporočilo 4, 5, in 6); (iv) spodbujanje konkurenčnosti in rasti (priporočilo 7 in 8) ter (v) modernizacija javne uprave (priporočilo 9).

(6)

Strukturni ukrepi z vplivom na javne finance, ki jih namerava izvesti Španija, so: (i) natančno spremljanje proračunskih gibanj na regionalni in lokalni ravni; (ii) vzpostavitev neodvisnega fiskalnega organa; (iii) zmanjšanje porabe za zdravstvo in javno upravo; (iv) odprava zapadlih komercialnih plačil v javnem sektorju; (v) zmanjšanje togosti cen pri javnih odhodkih in odhodkih; (vi) vzdržnost pokojninskega sistema; (vii) poenostavitev in okrepitev učinkovitosti davčnega sistema; (viii) boj proti sivi ekonomiji ter (ix) povečanje učinkovitosti javne uprave. Če bodo ukrepi učinkovito izvedeni, lahko pričakujemo, da bodo prispevali k trajni odpravi stanja čezmernega primanjkljaja v Španiji.

(7)

V programu ekonomskega partnerstva Španije je ocenjen tudi napredek, dosežen pri krepitvi spremljanja regionalnih financ v skladu s sistemskim zakonom o stabilnosti proračuna, regionalnim likvidnostnim skladom in plačilno shemo za dobavitelje. Niso pa predvideni dodatni koraki za okrepitev doslednega in preglednega izvajanja preventivnih in popravljalnih ukrepov, določenih v sistemskem zakonu o stabilnosti proračuna, med drugim npr. pravočasna objava četrtletnih ocenjevalnih poročil o ekonomskih in finančnih načrtih regij ter razlogov za (ne)uporabo sankcij za subjekte, ki kršijo pravila.

(8)

Ustanovitev neodvisnega fiskalnega organa v skladu z Uredbo (EU) št. 473/2013 naj bi pripomogla k okrepljenemu spremljanju španskih javnih financ in k zgodnjemu odkrivanju odstopanj od proračunskih ciljev. Neodvisen fiskalni organ bo poleg tega svetoval o uporabi preventivnih, popravljalnih in izvršilnih ukrepov, določenih v sistemskem zakonu o stabilnosti proračuna, ter pri določanju javnofinančnih ciljev regij. Vendar bi bilo treba okrepiti nekatere institucionalne določbe za zagotovitev funkcionalne in operativne neodvisnosti fiskalnega organa.

(9)

Čeprav v programu ekonomskega partnerstva niso predstavljeni načrti za celovit in sistematičen pregled glavnih postavk porabe do marca 2014, kot je bilo izraženo v priporočilih iz leta 2013 za posamezno državo, so pri ukrepih v zvezi z racionalizacijo izdatkov za zdravstvo, politiko zaposlovanja in javno upravo navedene informacije o nekaterih ključnih odhodkovnih postavkah. Kar zadeva izdatke za zdravstvo, bi lahko revizija košarice ugodnosti in referenčnih cen farmacevtskih proizvodov ter uvedba centralizirane platforme za nabavo zdravstvenih izdelkov omogočila učinkovitejšo porabo javnih sredstev. Reforma javne uprave naj bi v triletnem obdobju ustvarila prihranke na podlagi povečane splošne učinkovitosti, ki naj bi bila dosežena zlasti z odpravo podvojenih upravnih struktur, racionalizacijo režijskih stroškov in t. i. „institucionalne“ uprave ter prenovo subjektov lokalne ravni uprave. Da bi bili pričakovani prihranki doseženi, bo potrebno natančno spremljanje in izvrševanje vse naštetih ukrepov. Za zagotovitev večje učinkovitosti v srednjeročnem obdobju je nujno tudi, da regionalna raven prevzame odgovornost za reformo javne uprave.

(10)

Revizija sistemskega zakona o stabilnosti proračuna, ki trenutno poteka, je namenjena okrepitvi nadzornih pooblastil ministrstva za finance v zvezi z stanjem na področju denarnih sredstev in zamud pri plačilih na različnih ravneh države. Cilj je odpraviti zamude javnega sektorja pri odplačilu komercialnega dolga ter preprečiti, da bi kopičenje komercialnega dolga ustvarjalo tveganja za finančno vzdržnost katere koli javne uprave. Predlog zakona kot tak krepi javnofinančno disciplino vseh podsektorjev sektorja država.

(11)

Predlog zakona o odpravi indeksacije je namenjen odpravi indeksacijskih shem za regulirane cene in pristojbine. Obstoječi mehanizmi za kolektivna pogajanja, instrumenti finančnega sektorja in pokojninske sheme so izvzeti iz področja uporabe tega zakona; pokojninske sheme so predmet ločene reforme iz uvodne izjave 12. Ko bo zakon začel veljati, bo verjetno ustvaril nekaj javnofinančnih prihrankov ter hkrati prispeval k zmanjšanju sekundarnih učinkov na cene in pri tem spodbujal kupno moč in konkurenčnost.

(12)

Nedavno sprejete in načrtovane spremembe pokojninskega sistema so znatne. Predlagana regulacija dejavnika vzdržnosti in nove formule za indeksacijo pokojnin – skupaj sprejeto reformo predčasnega upokojevanja, sprejeto marca 2013 – je pomemben ukrep za izboljšanje vzdržnosti javnih financ in omejitev hitro rastočih izdatkov za pokojnine.

(13)

V zvezi s sistematičnim pregledom davčnega sistema (priporočilo 2) se program ekonomskega partnerstva sklicuje na ugotovitve skupine strokovnjakov, ki bodo predstavljene februarja 2014 in jih bo vlada ocenila v poznejši fazi. V tem programu so predstavljeni tudi ukrepi, kot npr. novi davek na fluorov plin, za izpolnitev priporočila, da je treba sprejeti dodatne ukrepe na področju okoljske zakonodaje.

(14)

Program ekonomskega partnerstva navaja tudi ukrepe za boj proti davčnim goljufijam in delu na črno, med katerimi je tudi letni načrt davčnih in carinskih kontrol, ki naj bi bil sprejet v začetku leta 2014, ter nadaljnje izvajanje načrta za boj proti goljufijam na področju zaposlovanja in socialne varnosti. Ti ukrepi naj bi prinesli dodatne prihodke in tako prispevali h konsolidaciji javnih financ.

(15)

V programu ekonomskega partnerstva je precejšnja pozornost namenjena vprašanjem trga dela, vključno z oceno reforme trga dela, sprejete leta 2012, reformo aktivnih politik zaposlovanja, ki pravkar poteka, izvajanjem strategije za zaposlovanje in podjetništvo mladih ter uvajanjem javno-zasebnih partnerstev v storitve posredovanja dela. V programu pa razen sodelovanja z zasebnimi agencijami za posredovanje dela ni nobenih konkretnih načrtov za nadaljnjo modernizacijo javnih zavodov za zaposlovanje. Poleg tega v skladu z oceno reforme trga dela iz leta 2012 program ekonomskega partnerstva ne predvideva ukrepov za dodatno okrepitev te reforme. Videti je, da je ta reforma povečala notranjo prožnost podjetij in omejevanje plač ter s tem (ob sicer nespremenjenih pogojih) omejila izgube delovnih mest.

(16)

Tudi reforme trgov proizvodov in storitev gredo v pravo smer. V programu ekonomskega partnerstva so navedene informacije o ukrepih, kot so predlog zakona o zajamčenju enotnega trga, predlog zakona o poklicnih storitvah ter zakon o podjetništvu. Program ekonomskega partnerstva poudarja tudi ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v tarifnih prihodkih od električne energije. ti ukrepi, ki še niso zaključeni, bi lahko prispevali k omejitvi kopičenja tarifnega dolga in s tem povezanih pogojnih obveznosti za javne finance –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/4

(1)

Namen pakta za stabilnost in rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer spodbuja uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(2)

Uredba (EU) št. 473/2013 vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme.

(3)

V členu 9 Uredbe (EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega partnerstva, ki jih morajo države članice, katerih valuta je euro, predložiti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral vsebovati zlasti podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in proračunske okvire.

(4)

Svet je 27. aprila 2009 sprejel Sklep 2009/414/ES (2), s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Francijo. Svet je 21. junija 2013 sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 21. julija 2013), ki je bil uveden pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 473/2013. Francija je bila v okviru tega pozvana, da do 1. oktobra 2013 predloži program ekonomskega partnerstva.

(5)

Francija je 1. oktobra 2013 in s tem v roku, določenem v členu 9(3) in členu 17(2) Uredbe (EU) št. 473/2013, Komisiji in Svetu predložila program ekonomskega partnerstva, v katerem so zlasti opisane fiskalno-strukturne reforme, katerih cilj je zagotovitev učinkovite in trajne odprave čezmernega primanjkljaja. Program ekonomskega partnerstva vključuje ukrepe, namenjene za izvajanje priporočil iz leta 2013 za posamezno državo, ki jih je Svet v priporočilu naslovil na Francijo 9. julija 2013 (3) (v nadaljnjem besedilu: Priporočilo Sveta z dne 9. julija 2013): (i) zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ (priporočilo 1) ob poenostavitvi davčnega sistema (priporočilo 5); (ii) obnova konkurenčnosti z ukrepi za zmanjšanje proizvodnih stroškov (priporočilo 2); izboljšanje poslovnega okolja (priporočilo 3) in povečanje konkurenčnosti (priporočilo 4) ter (iii) bolj proti brezposelnosti in neenakosti na trgu dela (priporočilo 6).

(6)

Program ekonomskega partnerstva se osredotoča na ukrepe, ki so bili – z zelo redkimi izjemami – že izvedeni ali so v postopku sprejetja. Zagotavlja omejene informacije o vladni strategiji politike za obdobje do leta 2015, ki je rok za odpravo čezmernega primanjkljaja. Francija je sprejela oziroma načrtuje naslednje fiskalno-strukturne reforme: (i) ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja sektorja država, zlasti s prizadevanji za zadržanje rasti odhodkov; (ii) ustanovitev neodvisnega fiskalnega sveta; (iii) reformo pokojninskega sistema; (iv) poenostavitev davčnega sistema in (v) znižanje stroškov dela. Dodatne strukturne reforme v zvezi z rastjo in konkurenčnostjo in torej z neposrednim učinkom na zmanjšanje primanjkljaja vključujejo: (i) podporo inovacijam in izvozni zmogljivosti podjetij; (ii) ukrepe za izboljšanje konkurence in učinkovitosti v mrežnih panogah in v nekaterih reguliranih sektorjih; (iii) reformo trga dela ter (iv) podporo zaposlovanju mladih.

(7)

Na področju javnih financ poskuša Francija s sprejetimi ukrepi doseči cilje glede nominalnega primanjkljaja, določene v Priporočilu Sveta z dne 21. junija 2013, pri čemer si posebej prizadeva za zadržanje rasti odhodkov, vključno za zdravstvo. V ta namen je ocenila več javnih politik v okviru tekočega pregleda porabe ter je na podlagi rezultatov pripravila specifične predloge, vendar pričakovanih prihrankov še ni sistematično količinsko opredelila. Poleg tega del ukrepov, ki so bili najavljeni doslej, vključuje omejevanje in/ali odpravo oprostitev plačila davkov ali prispevkov za socialno varnost, kar bo dejansko povečalo davčno obremenitev, namesto da bi zmanjšalo odhodke. Na splošno pa bo čas pokazal, v kakšni meri bo pregled porabe dejansko vodil do večjih reform vladnih politik, pokritosti dejavnosti javnega sektorja in načina izvajanja javnih storitev. Vlada je prav tako začela reformo za decentralizacijo, ki je namenjena pojasnitvi odgovornosti lokalnih organov in enot centralne ravni države, da bi povečala učinkovitost odhodkov lokalne vlade. Vendar na tej stopnji ni jasno, ali bo ta postopek dejansko prispeval k racionalizaciji lokalne porabe, prav tako pričakovani prihranki niso količinsko opredeljeni. Razen načrtovanih precejšnjih prihrankov za leto 2014 program ekonomskega partnerstva ponuja le malo informacij o ukrepih za izboljšanje stroškovne učinkovitosti porabe za zdravstvo v srednje- do dolgoročnem obdobju, vključno na področju zdravil, pri čemer se načrtuje povečanje porabe v ta namen.

(8)

Upravljanje javnih financ je bilo okrepljeno, zlasti z ustanovitvijo Visokega sveta za javne finance. Visoki svet za javne finance, katerega neodvisnost je zagotovljena s pravom, daje mnenje o makroekonomskem scenariju, ki je podlaga za predloge proračuna in programe stabilnosti, ter o skladnosti letnih fiskalnih ciljev z večletno proračunsko strategijo. V skladu s svojo nalogo zagotavlja mnenje o programu stabilnosti, ki ga je Francija predložila 30. aprila 2013, ter o osnutku proračunskega načrta.

(9)

Načrtovana pokojninska reforma naj bi po pričakovanjih prispevala k dolgoročni vzdržnosti pokojninskega sistema. Ukrepi, sprejeti do leta 2020, se večinoma osredotočajo na prihodke, zlasti s povečanjem prispevkov za socialno varnost tako za zaposlene kot za delodajalce; Svet je sicer v Priporočilu Sveta z dne 9. julija 2013 tak ukrep odsvetoval. Vlada se je zavezala, da bo v letu 2014 z znižanjem družinskih prispevkov izravnala učinek načrtovane pokojninske reforme na stroške dela. Od leta 2020 naprej se bo obdobje plačevanja prispevkov za polno pokojninsko dobo postopno povečevalo in do leta 2035 doseglo 43 let. Načrtovana reforma ne upošteva v celoti Priporočila Sveta z dne 9. julija 2013, saj bodo predvideni ukrepi do leta 2020 le za polovico zmanjšali vrzel pri financiranju pokojninskega sistema. V zvezi s tem država še ni pregledala področja uporabe in posebnih pravil shem za zaposlene v javnem sektorju. Poleg tega bo lahko vrzel pri financiranju pokojninskega sistema do leta 2020 naraščala celo hitreje od pričakovanj, če se izkaže, da je makroekonomski scenarij, ki je osnova za reformo, preveč optimističen, česar glede na trenutni razvoj v gospodarstvu ni mogoče v celoti izključiti. Proračunski stroški načrtovanih ukrepov za boljše upoštevanje zahtevnih dejavnosti so precej negotovi in predstavljajo še eno tveganje za finančne obete pokojninskega sistema.

(10)

Država si je nadalje prizadevala za poenostavitev davčnega sistema in povečanje njegove učinkovitosti z nadaljnjimi rezi davčnih odhodkov ter predlogi za povišanje okoljskih davkov. Po drugi strani, poleg ukrepov, ki so že bili sprejeti v letu 2013 in katerih učinek se bo povečal v letu 2014, osnutek proračunskega načrta ne predvideva nobenih dodatnih ukrepov za nadaljnje zmanjšanje ugodne obravnave dolga pri obdavčevanju podjetij. Spremembe osnutka proračunskega načrta, potem ko je bil ta predložen Komisiji in Svetu, bodo dejansko zvišale zakonsko določeno stopnjo davka od dohodka pravnih oseb za velika podjetja, kar je v nasprotju s Priporočilom Sveta z dne 9. julija 2013 o znižanju zakonsko določenih stopenj in razširitvi davčne osnove. Medtem ko se bodo stopnje davka na dodano vrednost od januarja 2014 spremenile, kot je bilo odločeno decembra 2012, program ekonomskega partnerstva ne vključuje informacij o ukrepih za nadaljnje približevanje znižanih stopenj standardni stopnji, kot je priporočil Svet. Začasen preklic okoljskega davka na težka tovorna vozila, ki ga je vlada najavila 29. oktobra, se zdi v nasprotju s prizadevanji iz programa ekonomskega partnerstva za povišanje okoljskih davkov.

(11)

Pričakovati je mogoče, da bodo ukrepi, ki jih je vlada sprejela v podporo stroškovni konkurenčnosti ublažili povišanje stroškov dela, ki so povezani z ukrepi za konsolidacijo javnih financ, sprejetimi od leta 2010. Predvsem davčna olajšava za konkurenčnost in zaposlovanje, sprejeta decembra 2012, precej zmanjšuje stroške dela za plače pod 2,5-kratni znesek minimalne plače. Poleg obveze za izravnavo učinka načrtovane pokojninske reforme v letu 2014 je vlada najavila prihajajočo reformo financiranja nadomestil za socialno varnost, da bi povečala raznolikost prejemkov in zmanjšala učinek financiranja na stroške dela. Vendar je na tej stopnji na voljo le malo informacij o podrobnostih te reforme.

(12)

Program gospodarskega partnerstva postavlja v ospredje številne strukturne reforme, sprejete za povečanje rasti in konkurenčnosti ter za boj proti brezposelnosti. V podporo konkurenčnosti je vlada sprejela ukrepe za olajšanje dostopa do financiranja za inovativne projekte in za podporo izvoznim podjetjem. Francija je začela izvajati spodbude za poenostavitev interakcij med podjetji in administracijo. Poleg tega so v programu ekonomskega partnerstva omenjeni ciljni ukrepi za povečanje konkurence v nekaterih reguliranih sektorjih (kot so notarji in računovodje), vendar ti ukrepi ne upoštevajo v celoti priporočil iz leta 2013 za posamezno državo, v katerih Svet poziva k ambiciozni reformi v storitvenem sektorju. V programu ekonomskega partnerstva je prav tako predstavljena reforma železniškega sektorja. Medtem ko ta reforma poskuša izboljšati učinkovitost sistema, ne zagotavlja odprtja domačega potniškega prometa konkurenci, k čemur je Svet pozival v priporočilih iz leta 2013 za posamezno državo. Program ekonomskega partnerstva prav tako predstavlja pomembne ukrepe, sprejete za boj proti brezposelnosti, čeprav je bila večina teh ukrepov že znanih v času Priporočila Sveta z dne 9. julija 2013. Zakon z dne 14. junija 2013 o zagotovitvi delovnih mest, posebni ukrepi za podporo zaposlovanju mladih in starejših delavcev ter napovedane reforme poklicnega izobraževanja in vajeništva so pozitivni ukrepi za izboljšanje delovanje trga dela in s tem povečanje potenciala rasti Francije. Po drugi strani pa so bila pogajanja o nadomestilih za brezposelnost preložena do leta 2014 –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/7

(1)

Namen pakta za stabilnost in rast je zagotoviti proračunsko disciplino v celotni Uniji in določiti okvir za preprečevanje in odpravljanje čezmernih javnofinančnih primanjkljajev. Cilj pakta so zdrave javne finance kot sredstvo za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, s čimer podpira uresničevanje ciljev Unije za trajnostno rast in delovna mesta.

(2)

Uredba (EU) št. 473/2013 vsebuje določbe o okrepljenem spremljanju proračunskih politik v euroobmočju in o zagotavljanju skladnosti nacionalnih proračunov s smernicami o ekonomskih politikah, ki so sprejete v okviru pakta za stabilnost in rast ter evropskega semestra. Ker bi bili zgolj proračunski ukrepi lahko nezadostni za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja, so lahko potrebni dodatni ukrepi politike in strukturne reforme.

(3)

V členu 9 Uredbe (EU) št. 473/2013 so določene podrobnosti o programih ekonomskega partnerstva, ki jih morajo države članice, katerih valuta je euro, predložiti v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Načrt ukrepov iz programa ekonomskega partnerstva, ki bodo prispevali k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja, bi moral zlasti vsebovati podrobnosti o glavnih fiskalno-strukturnih reformah, predvsem tistih, ki zadevajo davčni in pokojninski sistem, sistem zdravstvenega varstva in proračunske okvire.

(4)

Svet je 2. decembra 2009 sprejel sklep v skladu s členom 126(6) Pogodbe, s katerim je začel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem za Slovenijo. Svet je 21. junija 2013 sprejel revidirano priporočilo v skladu s členom 126(7) Pogodbe v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je bil uveden pred začetkom veljavnosti Uredbe (EU) št. 473/2013. V tem okviru je bila Slovenija pozvana, da do 1. oktobra 2013 predloži program ekonomskega partnerstva ter v njem navede fiskalno-strukturne reforme za zagotovitev učinkovite in trajne odprave čezmernega primanjkljaja.

(5)

Program ekonomskega partnerstva, ki ga je Slovenija predložila 1. oktobra, vključuje ukrepe, ki so namenjeni krepitvi proračunske strategije za trajno odpravo čezmernega primanjkljaja (priporočilo Sveta za posamezno državo (v nadaljnjem besedilu: priporočilo) 1), podpiranju dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema in obvladovanju stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva (priporočilo 2), reformi trga dela (priporočilo 3), oceni kakovosti sredstev v bančnem sistemu (priporočilo 4), izboljšanju regulativnega okvira za banke in nadzornih zmogljivosti (priporočilo 5), reformi reguliranih poklicev (priporočilo 6), skrajšanju trajanja sodnih postopkov (priporočilo 7), krepitvi korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti in privatizaciji (priporočilo 8) ter prestrukturiranju podjetij in izboljšanju poslovnega okolja (priporočilo 9).

(6)

Slovenija načrtuje izvedbo fiskalno-strukturnih reform na naslednjih področjih: (i) davčni sistem in izpolnjevanje davčnih obveznosti; (ii) javnofinančni okvir; (iii) pokojninski sistem in (iv) dolgotrajna oskrba. Sveženj ukrepov je delno ustrezen in mogoče je pričakovati, da bo prispeval k učinkoviti in trajni odpravi čezmernega primanjkljaja. Kljub temu so na nekaterih področjih potrebna nadaljnja prizadevanja in pospešeno izvajanje.

(7)

Nedavni strukturni ukrepi za povečanje prihodkov, zlasti višji stopnji DDV in novi davek na nepremičnine, naj bi znatno prispevali (približno 1,3 % BDP) h konsolidaciji javnih financ. Toda teh ukrepov ne dopolnjujejo strukturni ukrepi na odhodkovni strani, ki so prav tako ključni za doseganje uravnoteženih javnih financ. Na podlagi trenutnih informacij je še prezgodaj za oceno več upravnih ukrepov za izboljšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, če pa bodo učinkoviti, bodo dodatno okrepili vzdržnost javnih financ.

(8)

Slovenski organi pripravljajo prenovo zakonodaje, ki določa fiskalni okvir, v skladu s Pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU) ter pravom Unije. Sprejeto ustavno pravilo o uravnoteženih javnih financah in načrtovani pravni akti za njegovo izvajanje, zlasti novi zakon o fiskalnem pravilu in spremenjeni zakon o javnih financah, bi morali pomagati zagotoviti, da bo fiskalna disciplina postala sestavni del nacionalnega prava.

(9)

Mesečni podatki o številu novih starostnih upokojencev kažejo na zmerno rast, kar je rezultat izvajanja pokojninske reforme iz decembra 2012. Vendar je še prezgodaj za oceno izvajanja drugega priporočila Sveta o krepitvi dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Rezultate reforme ocenjuje delovna skupina, ki jo sestavljajo člani iz akademskega sveta in javne uprave. Na podlagi njenih ugotovitev namerava vlada pripraviti predloge za dodatne prilagoditve pokojninskega sistema, da se zagotovi njegova vzdržnost po letu 2020.

(10)

Za nadaljnjo omejitev naraščanja stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, je vlada odobrila izhodišča za zakon o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci, s katerim naj bi se vzpostavil nov sistem na osnovi zavarovanja. Novi zakon bo predvidoma sprejet v prvi polovici leta 2014. Razjasniti je treba financiranje sistema obveznega zavarovanja, vendar bo verjetno temeljilo na obveznih prispevkih aktivnih in neaktivnih prebivalcev ter ne bi smelo povečati skupne stopnje prispevkov za socialno varstvo.

(11)

Slovenija je v zadnjih mesecih pospešila izvajanje strukturnih reform brez vpliva na javne finance, potrebnih za prilagoditev makroekonomskih neravnotežij. Na področju bančnega sektorja prihaja do bistvenega napredka. Kljub temu so ključne reforme za podporo prilagoditvi in rasti še v pripravi in se z njimi precej zamuja, zlasti kar zadeva izvensodno prestrukturiranje podjetij in sprejetje klasifikacije državnih naložb.

(12)

Izvajajo se ukrepi za stabilizacijo bančnega sektorja, predvsem pregled kakovosti sredstev in obremenitveni testi, ki zajemajo skoraj 70 % bančnega sektorja in naj bi bili zaključeni do konca leta 2013. Na podlagi zadevne ocene naj bi se nato oblikovala celovita sektorska strategija za prestrukturiranje, konsolidacijo in dokapitalizacijo bančnega sektorja, ki bi vključevala tudi načrte za odprodajo neposrednih in posrednih deležev javnega sektorja v domačih bankah. Taka odprodaja bi znatno zmanjšala tveganje za ponoven nastanek pogojnih obveznosti v prihodnjih letih.

(13)

Trenutna reforma zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko, če bi bila dobro zasnovana in temeljito izvedena, vključno s hitrim napredkom pri privatizaciji nekaterih podjetij v državni lasti, na eni strani ustvarila prihodke in zmanjšala pogojne obveznosti sektorja država, po drugi pa prispevala k boljšemu in učinkovitejšemu strateškemu upravljanju državnih naložb, zlasti kar zadeva možnosti za pritegnitev tujih vlagateljev –

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/9

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/11

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/12

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M7016. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/12

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32013M7073. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/13

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/14

1 avenue du Président Robert Schuman

CS 30403

67001 Strasbourg Cedex

FRANCE

Tel. +33 388172313

Faks +33 388179062

E-naslov: eo@ombudsman.europa.eu

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/15

1 avenue du Président Robert Schuman

CS 30403

67001 Strasbourg Cedex

FRANCE

Tel. +33 388172313

Faks +33 388179062

E-naslov: eo@ombudsman.europa.eu

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/16

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/16

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/17

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/17

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/18

1.

Komisija je 9. decembra 2013 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje PPF Group N.V. („PPF“, Nizozemska) z nakupom delnic pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad podjetjem Telefónica Czech Republic a.s. („Telefónica CZ“, Češka republika) in njegovo hčerinsko družbo Telefónica Slovakia s.r.o. („Telefónica SK“, Slovaška), ki je stoodstotno v njegovi lasti.

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.7113 – PPF Group/Telefónica Czech Republic/Telefónica Slovakia na naslov:

17.12.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 368/19

1.

Komisija je 9. decembra 2013 v skladu s členom 4 in po predložitvi v skladu s členom 4(5) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) prejela priglasitev predlagane koncentracije, s katero podjetje OAO Lukoil (Ruska federacija) z nakupom sredstev pridobi v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvah nadzor nad deli podjetja OMV Aktiengesellschaft (Avstrija).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta. Na podlagi Obvestila Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij v okviru Uredbe ES o združitvah (2) je treba opozoriti, da je ta zadeva primerna za obravnavo po postopku iz Obvestila.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.7006 – OAO Lukoil/Lubricant Business OMV na naslov: