7.6.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 167/1

I.

A

B.

C.

D.

E.

F.

G.

H.

H.1

H.2

II.

I.

J.

K.

L.

M.

N.

O.

P.

Q.

R.

S.

T.

III.

A.

A.1

A.2

B.

B.1

B.2

B.3

B.4

C.

D.

E.

F.

PRILOGA I –

PRILOGA II –

PRILOGA III –

1.

Poročilo analizira izvrševanje proračuna in finančno upravljanje Evropskega parlamenta v proračunskem letu 2010. V njem so opisani poraba finančnih sredstev in dogodki, ki so bistveno vplivali na dejavnosti v proračunskem letu (dela I in II), ter na kratko povzeti doseženi rezultati v primerjavi z zastavljenimi cilji za leto 2010 (del III).

2.

Poročilo je bilo pripravljeno v skladu s členom 122 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (1) (v nadaljevanju: finančna uredba), členom 185 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2) (v nadaljevanju: izvedbena pravila) in členom 13(2) notranjih pravil o izvrševanju proračuna Evropskega parlamenta (3). Analiza temelji na začasnem zaključnem računu, kot ga pripravi računovodja.

3.

Celotna končna proračunska sredstva Evropskega parlamenta so znašala 1 616 760 399 EUR, kar je 19,99 % vseh upravnih odhodkov EU, tj. razdelka V finančnega okvira (4). Tabela 1 vsebuje pregled izvrševanja proračuna Evropskega parlamenta v proračunskem letu 2010.

Tabela 1

Uporaba odobrenih proračunskih sredstev za leto 2010

4.

Vknjiženi prihodki so 31. decembra 2010 znašali 243 094 204 EUR, v kar je vključeno 110 298 523 EUR namenskih prejemkov.

5.

Odobrena proračunska sredstva so v začetnem proračunu Parlamenta za leto 2010 znašala 1 607 363 235 EUR, kar je 5 % več kot v proračunu za leto 2009 (1 529 970 930 EUR).

6.

Sprememba proračuna 1/2010 je bila sprejeta 19. maja 2010 in predvideva znesek 9 397 164 EUR za financiranje dodatnih izdatkov zaradi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti. S spremembo proračuna je bilo povečano število uslužbencev za 150. S skupno 75 začasnimi delovnimi mesti je bila okrepljena pomoč političnim skupinam, 70 delovnih mest je bilo dodeljenih sekretariatom odborov in 5 delovnih mest je bilo namenjenih direktoratu za odnose z nacionalnimi parlamenti. Zlasti sta bili okrepljeni dve proračunski postavki: postavka 1200„Plače in nadomestila“ ter postavka 4220/01 „Parlamentarna pomoč: lokalni pomočniki“. Sredstva za osebno pomoč poslancem so se povečala – dodatek za sekretariat je bil od 1. maja 2010 povečan za 1 500 EUR na mesec na poslanca.

7.

Obveznosti so znašale 1 552 290 272 EUR, kar je 96 % končnih proračunskih sredstev (v letu 2009: 93 %). Plačila so znašala 1 321 261 642 EUR, kar je 85 % prevzetih obveznosti (v letu 2009: 87 %).

8.

Samodejni prenosi v proračunsko leto 2011 so znašali 231 028 630 EUR, kar je 15 % vseh proračunskih sredstev, za katera so bile prevzete obveznosti (v letu 2009: 13 %). Proračunska sredstva, za katera so bile prevzete obveznosti preklicane in so bila ob koncu leta prenesena v proračunsko leto 2011 (nesamodejni prenosi), so znašala 9 240 000 EUR, kar je 0,6 % končnih proračunskih sredstev (v letu 2009: 0,7 %) in so bila porabljena za namene, navedene v tabeli 2.

Tabela 2

Namen nesamodejnih prenosov v leto 2011

9.

Samodejni prenosi v leto 2010 so znašali 180 265 823 EUR, Plačila iz naslova teh prenosov so znašala 156 561 474 EUR (kar je 87 % v primerjavi s 92 % leta 2009). Stornirani znesek je zato znašal 23 704 349 EUR. Glavnina storniranih zneskov je v členu 140„Drugi uslužbenci in zunanje osebje“, členu 200„Nepremičnine“, členu 202„Stroški v zvezi z nepremičninami“ in členu 324„Izdelava in širjenje“. Stornirani zneski in glavni razlogi za storniranje so predstavljeni v tabeli 3.

Tabela 3

Glavni razlogi za storniranje samodejnih prenosov iz leta 2009 v leto 2010

10.

Nesamodejni prenosi v leto 2010 v skladu s členom 9(2a) so znašali 10 100 000 EUR in so bili v zvezi s postavko 2003„Nakup nepremičnin“ (9 100 000 EUR) in postavko 2008„Drugi izdatki za stavbe“ (1 000 000 EUR).

11.

Za vsa prenesena sredstva so bile sprejete obveznosti pred 31. marcem 2010, kakor zahteva finančna uredba. Njihov namen je bil nakup stavbe Millenaris v Budimpešti za Evropsko hišo in pripadajoči stroški, povezani z nakupom. V zvezi s plačili za obveznosti, ki jih je treba izvršiti pred 31. decembrom 2010, je bilo skupaj izplačanih 92 % za postavko 2003. Glavni razlog za to stopnjo porabe je, da je bila končna nakupna cena nižja od predvidene. Stopnja porabe za postavko 2008 je bila 0 %, ker se pripadajoči stroški na koncu niso izkazali za potrebne.

12.

Namenski prejemki na voljo v letu 2010 so znašali 110 298 523 EUR (leta 2009: 27 576 932 EUR). Stopnja prevzetih obveznosti je bila 13 % (leta 2009: 44 %). Plačila so znašala 10 247 794 EUR, kar je 74 % prevzetih obveznosti (leta 2009: 74 %). V proračunsko leto 2011 je bila prenesena razlika 110 017 852 EUR (leta 2009: 20 637 870 EUR). Vir sredstev iz namenskih prejemkov je analiziran na spodnji sliki 1.

Slika 1

Proračunska sredstva iz namenskih prejemkov za leto 2010 po poglavjih

13.

Glavni del teh sredstev iz poglavja 20 v letu 2010 izhaja iz plačila Belgije. Belgijska država je 27. januarja 2010 vrnila vsoto 85 987 000 EUR v okviru poravnave stroškov zemljišča, kjer stojita stavbi D4 in D5, in razvojnih stroškov za streho nad postajo Bruselj-Luxembourg. V skladu s finančno uredbo je bil ta znesek vknjižen kot „namenski prejemek“ in se lahko uporablja le za financiranje nepremičninskih projektov (načelo specifikacije). Zadevni znesek bi se lahko uporabil leta 2010, a tudi, če je potrebno, prenesel v naslednja proračunska leta. Zlasti se lahko uporabi za izboljšanje logističnih in delovnih pogojev poslancev, tako da se zagotovi druga pisarna za pomočnike. Del zneska bi se tudi lahko uporabil, kjer je ustrezno, za nakup stavb, ki se še vedno najemajo.

14.

Namenski prejemki, preneseni v leto 2010, so znašali 20 637 870 EUR (v letu 2009: 36 808 922 EUR). Prevzete obveznosti so znašale 15 646 888 EUR (v letu 2009: 36 024 461 EUR). Plačila so v letu 2010 predstavljala 65 % odstotkov prevzetih obveznosti (v letu 2009: 94 %).

15.

Stornirana so bila proračunska sredstva v znesku 55 230 127 EUR (2009: 102 241 198 EUR), kar predstavlja 3,4 % končnih proračunskih sredstev (2009: 7 %). Glavni razlogi za storniranje so določeni v spodnji tabeli 4:

Tabela 4

Glavni razlogi za storniranje iz tekočih proračunskih sredstev v letu 2010

16.

Med proračunskim letom je bilo odobrenih 13 prerazporeditev C v skladu s členoma 24 in 43 finančne uredbe (7). Skupaj so znašale 84 274 488 EUR, kar predstavlja 5,2 % končnih proračunskih sredstev (leta 2009: 18 prerazporeditev je znašalo 4 % končnih sredstev). Predsednik je odobril šest prerazporeditev P v skladu s členom 22(1) finančne uredbe (8), kar je znašalo 4 009 571 EUR ali 0,2 % končnih proračunskih sredstev (leta 2009: 9 prerazporeditev je znašalo 2 % končnih sredstev). Prerazporeditve so razčlenjene glede na pravno podlago in njihov namen v spodnjih tabelah 5, 6 in 7.

17.

Če povzamemo, je bilo v letu 2010 opravljenih 19 prerazporeditev C in P v vrednosti 88 284 059 EUR ali 5,5 % končnih proračunskih sredstev (v letu 2009: 27 prerazporeditev v vrednosti 100 518 607 EUR ali 7 % končnih sredstev).

Tabela 5

Prerazporeditve po pravni podlagi

Tabela 6

Analiza prerazporeditev C po proračunskih vrsticah, ki prejmejo sredstva

Tabela 7

Analiza prerazporeditev C po kategoriji in namenu odhodkov

18.

Ta razdelek obravnava uporabo proračunskih sredstev iz poglavij 10 0 „Začasna sredstva“, 10 1 „Rezerva za nepredvidene izdatke“, 10 3 „Rezerva za informacijsko in komunikacijsko politiko“, 10 5 „Začasna sredstva za nepremičnine“ ter 10 6 “Rezerva za prednostne projekte v pripravi“. Ta poglavja, vključena v naslov 10 „Drugi odhodki“, so v nadaljevanju obravnavana kot „začasna sredstva“. Naslov 10 „Drugi odhodki“ je bil glavni vir prerazporejenih proračunskih sredstev v letu 2010 (50 %, kar je 42 241 800 EUR).

19.

Od tega je bilo skupaj 14 089 600 EUR prerazporejenih za nepremičninsko politiko, 13 000 000 EUR za IT, 10 550 000 EUR za uslužbence in 4 602 200 EUR za druge namene. Namen prerazporeditev začasnih proračunskih sredstev je naveden v spodnji tabeli 8.

Tabela 8

Namen prerazporeditev iz začasnih proračunskih sredstev

20.

Ta razdelek obravnava prerazporeditve iz virov, ki ne sodijo pod naslov 10 „Drugi odhodki“. Iz drugih naslovov je bilo skupaj prerazporejenih 42 032 688 EUR. Največ prerazporeditev je bilo pri nepremičninski politiki (41 %), nato pri uslužbencih (30 %) in informacijski tehnologiji (28 %). Tabela 9 vsebuje pregled teh prerazporeditev.

21.

Tabela 10 vsebuje pregled prerazporeditev P.

Tabela 9

Namen prerazporeditev C iz virov, ki niso začasna sredstva

Tabela 10

Namen prerazporeditev P

22.

Ta del obravnava porabo proračunskih sredstev po proračunskih poglavjih, njihov delež celotnega proračuna in spremembe v porabi proračunskih sredstev glede na prejšnje proračunsko leto. Pri analizi finančnega upravljanja Parlamenta v letu 2010 v primerjavi s prejšnjim proračunskim letom bi bilo treba upoštevati naslednje okoliščine:

23.

Zgoraj navedeni razlogi so imeli največji vpliv na proračunska sredstva za leto 2010 v primerjavi s proračunskim letom 2009.

24.

Štiri poglavja zajemajo 70 % vseh prevzetih obveznosti. To so bila: poglavje 10„Poslanci“, poglavje 12„Uradniki in začasni uslužbenci“, poglavje 20„Nepremičnine in pripadajoči stroški“ ter poglavje 42„Odhodki za parlamentarno pomoč“. Tabela 11 prikazuje razčlenitev po poglavjih prevzetih obveznosti v letu 2010 v primerjavi s prevzetimi v letu 2009. Sliki 2 in 3 vsebujeta grafični prikaz teh sprememb.

Tabela 11

Prevzete obveznosti leta 2010 v primerjavi z letom 2009

Slika 2

Razčlenitev odhodkov za leto 2010 po poglavjih

Slika 3

Gibanje prevzetih obveznosti med letoma 2009 in 2010 po poglavjih

25.

To poglavje zajema 13 % vseh odhodkov proračunskega leta 2010, kar je 24 % več v primerjavi z letom 2009. To povečanje se lahko pojasni s povečanjem postavke 1000„Plače“ – 121-odstotno povečanje in 16-odstotnim povečanjem postavke 1004„Redni potni stroški“, kar je bilo izravnano z zmanjšanjem v postavki 1006„Nadomestila splošnih stroškov“ – zmanjšanje za 13 % in postavki 1033„Prostovoljno pokojninsko zavarovanje za poslance“ – zmanjšanje za 99 %.

26.

Do teh sprememb je prišlo zaradi začetka veljavnosti novega statuta poslancev v letu 2009. Proračunsko leto 2010 je bilo prvo leto, v katerem se je v celoti izvajal statut poslancev. Prvi načrt prihodkov in odhodkov za proračun 2010 je bil pripravljen v začetku leta 2009, pred začetkom veljavnosti statuta poslancev. Tudi ob koncu leta 2009 po prvih mesecih izvajanja statuta poslancev je bila ocena finančnih potreb lahko pripravljena z določeno mero negotovosti, glede na dejstvo, da je bilo leto 2009 netipično, saj je bilo več kot 50 % poslancev izvoljenih prvič, kar je privedlo do položaja, da so bila pravila nova za poslance in tudi za upravo, zaradi značilnosti povolilnega obdobja.

27.

Posledično so obveznosti na podlagi postavke 1000„Plače“ znašale 67 712 999 EUR (33 % obveznosti poglavja 10), medtem ko so bile na podlagi postavke 1004„Redni potni stroški“ prevzete obveznosti v višini 75 133 000 EUR, kar je 36 % obveznosti poglavja 10. Slednja postavka pokriva nadomestila potnih stroškov in stroškov bivanja, ki so povezani s potovanjem v tri kraje dela in iz njih ter drugimi službenimi potovanji.

28.

V letu 2010 so poslanci opravili skupaj 17 058 potovanj, da bi se udeležili delnih zasedanj v Strasbourgu in Bruslju, 30 216 potovanj, da bi se udeležili sej odborov, in 2 536 potovanj, da bi se udeležili sej političnih skupin v Bruslju (9). Kar zadeva potovanja izven običajnih krajev dela Parlamenta, so poslanci opravili 866 potovanj, da bi se udeležili sej odborov, 1 399 potovanj za udeležbo na sejah političnih skupin in 1 842 potovanj v povezavi s sejami parlamentarnih delegacij.

29.

Obveznosti na podlagi postavke 1006„Nadomestila splošnih stroškov“ so znašale skupaj 36 966 241 EUR (18 % obveznosti poglavja 10). Znesek je kril stroške, ki izhajajo iz parlamentarnih dejavnosti poslancev. Mesečno nadomestilo znaša 4 223 EUR.

30.

To poglavje je predstavljalo 34 % vse porabe v letu 2010, kar je največji delež skupnih odhodkov. 6-odstotno povečanje porabe v primerjavi s prejšnjim letom je posledica povečanja sredstev v členu 120. Večinoma izhaja iz večje porabe (+ 6 %) v postavki 1200„Prejemki in nadomestila“, ki se je odražala v spremembi proračuna (+ 4 565 164 EUR), ter prerazporeditev po odločitvi Sodišča Evropske unije v zvezi s prilagoditvijo plač za nazaj v letu 2009.

31.

Sredstva v postavki 1200 je bilo treba povečati za 6,2 milijona EUR (prerazporeditev C6) zaradi nižje realne stopnje prostih delovnih mest glede na predvideno (preveliko standardno pavšalno zmanjšanje v fazi načrtovanja) in dejstva, da v proračunu za leto 2010 ni bilo dovolj upoštevano dejstvo, da je vse večje število novih in prostih delovnih mest zapolnjenih s prerazporeditvijo uradnikov iz drugih evropskih institucij. Pri tem gre večinoma za visoko usposobljene posameznike, ki se v Parlamentu zaposlijo z višjimi razredi, ne z osnovnima AST 1 in AD 5, kot je predvideno pri oceni sredstev za nova delovna mesta. Poleg tega so bila s prerazporeditvijo C12 povečana sredstva v postavki za 10,6 milijona EUR. Cilj te prerazporeditve je bil zagotoviti zadostna sredstva za prilagoditev plač za nazaj v letih 2009 (10) in 2010.

32.

Postavka 1200„Plače in nadomestila“ v poglavju 12 je predstavljala približno 99 % odhodkov. Obveznosti v tej postavki so skupaj znašale 525 864 796 EUR.

33.

Leta 2010 je bil 301 uradnik in začasni uslužbenec zaposlen v generalnem sekretariatu, 149 začasnih uslužbencev je bilo zaposlenih za politične skupine, 425 pa jih je bilo zaposlenih kot akreditirani parlamentarni pomočniki. Parlament je 31. decembra 2010 zaposloval skupaj 5 515 uradnikov in začasnih uslužbencev. Od tega je bilo v sekretariatu zaposlenih 4 951 uslužbencev, 564 pa v političnih skupinah.

34.

Kar zadeva delež žensk med zaposlenimi, jih je bilo 31. decembra 2010 med vodji oddelkov 25 %, med direktorji 28 % in med generalnimi direktorji 33 %. Slika spodaj prikazuje porazdelitev funkcionalnih skupin uslužbencev glede na spol.

Slika 4

Uslužbenci sekretariata glede na spol

35.

To poglavje je obsegalo 7 % odhodkov v letu 2010. 17-odstotno povečanje glede na leto 2009 je posledica večje porabe za 27 % v postavki 1402„Konferenčni tolmači“ in členu 142„Zunanje storitve“ (+ 20 %). 52 % sredstev v poglavju 14 je bilo dodeljenih za postavko 1402 in 24 % za postavko 1400„Drugi uslužbenci“.

36.

V zvezi s postavko 1402„Konferenčni tolmači“ so obveznosti znašale 54 990 000 EUR in krile kot del medinstitucionalnega sodelovanja (med drugim) honorarje, prispevke za socialno varnost, potne stroške in dnevnice pomožnih konferenčnih tolmačev, ki jih Parlament uporablja za pripravo sej, ki jih organizira sam ali druge institucije, kadar tolmači Parlamenta (uradniki in začasni uslužbenci) potrebnih storitev ne morejo opraviti.

37.

Tolmači in pomožni konferenčni tolmači Parlamenta so v letu 2010 delali 109 256 tolmaških dni in zagotavljali storitve Parlamentu ter drugim institucijam (11), kjer službe Parlamenta zagotavljajo tolmačenje (16 % več kot leta 2009, ki je bilo volilno leto). Tolmači Parlamenta so delali 51 977 dni (21 % več kot leta 2009), pomožni konferenčni tolmači pa 57 279 dni (12 % več kot leta 2009).

38.

Obveznosti v postavki 1400„Drugo osebje“ so skupaj znašale 25 212 376 EUR. Ta postavka v glavnem krije osebne prejemke, vključno z dodatki in nadomestili, drugih uslužbencev, tudi pogodbenih in lokalnih uslužbencev ter posebnih svetovalcev, prispevke delodajalca v razne sisteme socialnega zavarovanja ter učinek ponderjev plač na osebne prejemke teh uslužbencev in zaposlitev začasnih uslužbencev v agencijah. Na dan 31. decembra 2010 je bilo v Parlamentu zaposlenih 634 članov pogodbenega osebja. V to postavko so bila med letom prerazporejena dodatna sredstva za financiranje zaposlovanja hrvaškega pogodbenega osebja v pripravi na pristop Hrvaške k EU.

39.

Razporeditev pogodbenih uslužbencev po funkcionalnih skupinah je prikazana na sliki 5.

Slika 5

Pogodbeni delavci glede na funkcionalno skupino

40.

To poglavje je obsegalo 1 % odhodkov v letu 2010. Sredstva, za katera so bile sprejete obveznosti v tem poglavju, so se zmanjšala za 5 % v primerjavi z letom 2009 zaradi nične porabe v postavki 1613„Strokovno izpopolnjevanje: stroški službenih potovanj“. Ta postavka je bila odstranjena iz nomenklature proračuna za leto 2010 in sredstva so bila prerazporejena v člen 300: „Stroški službenih potovanj med tremi kraji dela“.

41.

39 % obveznosti v poglavju 16 je bilo prevzetih za postavko 1654„Vrtec in jaslice“, 28 % za postavko 1612„Dodatno usposabljanje“ in 17 % za postavko 1652„Tekoči stroški poslovanja za restavracije in menze“.

42.

Podpostavka 1654/01 „Vrtec in jaslice: zunanje upravljanje jaslic Parlamenta v Bruslju in povezani izdatki“ je obsegala največji del porabe v postavki 1654. Obveznosti za to postavko so skupaj znašale 5 163 866 EUR in so krile prispevek Parlamenta k celotnim stroškom vrtca in zunanjih jaslic, s katerimi je bila sklenjena pogodba.

43.

Obveznosti v postavki 1612„Dodatno usposabljanje“ so znašale 3 680 850 EUR in so krile stroške usposabljanja za izboljšanje veščin in uspešnosti zaposlenih ter učinkovitosti institucije. V letu 2010 se je 7 504 oseb udeležilo notranjih jezikovnih tečajev, dodatnih 392 oseb pa se je udeležilo tečajev izven kraja dela. 733 ljudi se je udeležilo tečajev informacijske tehnologije, 998 pa se jih je udeležilo tečajev finančnega usposabljanja. 85 uslužbencev se je udeležilo tečajev, ki jih vodi European School of Administration (Evropska upravna šola). Kar zadeva nejezikovne tečaje, se je skupaj 6 853 oseb udeležilo notranjih tečajev usposabljanja, 198 oseb pa zunanjih tečajev.

44.

Obveznosti za postavko 1652„Tekoči stroški poslovanja za restavracije in menze“ so znašale 2 313 000 EUR. Ta postavka krije stroške delovanja restavracij in menz. Število strank v restavracijah in menzah je bilo 1 339 000, v prodajalni za zaposlene pa 161 000.

45.

To poglavje je obsegalo 12 % odhodkov v letu 2010, 2 % več kot leta 2009. Višja poraba v postavki 2003„Nakup nepremičnin“ (12), postavkah 2022„Čiščenje in vzdrževanje“ ter 2000„Najemnine“ se je izravnala z manjšo porabo v postavkah 2007„Oprema prostorov“ in 2001„Letne zakupnine (leasing)“. Kar zadeva postavko 2001, je bil znesek 86 milijonov sredstev iz namenskih prejemkov vknjižen v to postavko v letu 2010 (glej del I poročila v zvezi s sredstvi iz namenskih prejemkov).

46.

Razporeditev sredstev iz poglavja 20 po vrsti odhodkov je prikazana na spodnji sliki.

Slika 6

Razporeditev odhodkov iz poglavja 20

47.

Obveznosti, sprejete za postavko 2022„Čiščenje in vzdrževanje“ (21 % poglavja), so znašale 39 351 882 EUR in so krile stroške na podlagi veljavnih pogodb, vzdrževanja prostorov, dvigal, ogrevalnih in klimatskih sistemov, protipožarnih vrat, ter pleskanja in obnavljanja itd.

48.

Obveznosti, sprejete za postavko 2026„Varnost in nadzor stavb“ (21 % poglavja), so znašale skupaj 38 917 198 EUR in krile v glavnem stroške hišniških storitev in nadzora v stavbah, kjer ima Parlament prostore v treh običajnih krajih dela in v informacijskih pisarnah. Konec leta 2010 je v prostorih Parlamenta delalo skupaj 1 023 varnostnih uslužbencev (13).

49.

To poglavje obsega 9 % odhodkov za leto 2010. Poraba v poglavju 21 se je leta 2009 povečala za 30 %, zlasti zaradi večje porabe v členu 210„Računalništvo in telekomunikacije“. Poraba za to postavko se je povečala za 34 % zaradi treh prerazporeditev C (7, 11 in 14), ki so skupaj znašale približno 24 milijonov EUR. Sredstva, namenjena za člen 210, znašajo 82 % poglavja 21. Večina sredstev, namenjenih temu poglavju, je razporejenih na dve postavki: 2100„Oprema in računalniški programi informacijske in inovacijske tehnologije“ (41 %) ter 2102„Zunanja pomoč za informacijsko in inovacijsko tehnologijo“ (prav tako 41 %). Razporeditev odhodkov iz poglavja 21 je prikazana na spodnji sliki 7.

50.

Povečanje porabe za 30 %, ki se odraža v omenjenih prerazporeditvah, je pripisati uvedbi srednjeročne strategije za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ki jo je sprejelo predsedstvo, in zlasti sistemu za upravljanje znanja ter obsežnim projektom informacijske tehnologije, vključenim v te programe. Razširitev brezžičnega omrežja ter podatkovnega centra v Bruslju imata prav tako velike proračunske posledice (za več podrobnosti glej del III poročila).

Slika 7

Razporeditev odhodkov iz poglavja 32

51.

Obveznosti, sprejete v postavki 2100„Oprema in računalniški programi informacijske in inovacijske tehnologije“, so znašale 56 626 299 EUR. Sredstva so zajemala nakup, najem, servisiranje in vzdrževanje opreme in računalniških programov institucije ter stroške s tem povezanega dela. Ta oprema in računalniški programi so namenjeni predvsem za center za obdelavo podatkov in telekomunikacijski center, računalniški sistem na ravni oddelkov in političnih skupin ter elektronski sistem glasovanja.

52.

Sredstva za postavko 2102„Zunanja pomoč za informacijsko in inovacijsko tehnologijo“ so znašala 55 814 490 eurov ter so krila predvsem zunanjo pomoč podjetij in strokovnjakov za obdelavo podatkov pri delovanju računalniškega centra in omrežja, pri razvoju in vzdrževanju programov, pri pomoči uporabnikom, tudi poslancem in političnim skupinam, pripravi raziskav ter izdelavi in vnosu tehnične dokumentacije.

53.

Računalniške zmogljivosti in zmogljivosti obdelovanja podatkov so se v tem obdobju povečale za 28 %. Decembra 2009 je bila spominska zmogljivost 1 803 021 gigabajtov (Gb), konec leta 2010 pa 2 314 240 Gb. V zvezi z zmogljivostjo obdelave podatkov je zmogljivost centralnih sistemov IT Parlamenta za obdelavo določene količine podatkov v določenem časovnem obdobju ostala na enaki ravni, kot predhodno leto. Poleg tega, da bi zagotovili varnost informacijskega sistema, se je število programskih popravkov, preizkušenih in vključenih v mrežo, strežnike in delovne postaje, zaradi večje stabilnosti sistema IT zmanjšalo za 46 % (1 898 konec leta 2009 v primerjavi s 1 019 konec leta 2010).

54.

To poglavje obsega 1 % odhodkov za leto 2010. Zmanjšanje v višini 4 % v primerjavi z zneskom iz tega poglavja za leto 2009 je predvsem posledica manjše porabe iz člena 232„Pravni stroški in odškodnine – zmanjšanje za 21 %“.

55.

Razdelitev odhodkov iz tega člena je naslednja: 55 % iz člena 235„Telekomunikacije“; 19 % iz člena 230„Pisalne potrebščine, pisarniški material in drug potrošni material“; in 10 % iz člena 232„Pravni stroški in odškodnine“.

56.

To poglavje obsega 2 % odhodkov za leto 2010. V primerjavi z letom 2009 je bilo odobritev za 15 % več. To je bilo zaradi povečanja iz člena 300„Stroški službenih potovanj med tremi kraji dela“. Po volilnem letu 2009 je leta 2010 Parlament postopoma ponovno začel polno delovati.

57.

V letu 2010 je bilo izvedenih 33 200 službenih potovanj za skupaj 98 629 dni. Večina službenih potovanj je bila opravljenih med tremi kraji dela Parlamenta (Bruselj – 5 391 potovanj; Strasbourg – 20 125 potovanj in Luxembourg – 2 477 potovanj).

58.

Odobritve iz tega poglavje obsegajo 6 % odhodkov za leto 2010. To pomeni povečanje odobritev v višini 4 % v primerjavi s prejšnjim letom. 25 % odobritev iz tega poglavja je bilo uporabljenih za postavko 3244„Organizacija in sprejem skupin obiskovalcev, program Euroscola in povabila oblikovalcem javnega mnenja iz tretjih držav“, 14 % za postavko 3242„Odhodki za publikacije, informiranje in udeležbo na javnih prireditvah“, 13 % za postavko 3243„Center za obiskovalce“ in 12 % za postavko 3248„Odhodki za avdiovizualno informiranje“.

59.

Razporeditev odhodkov je prikazana na spodnji sliki 8.

Slika 8

Razporeditev odhodkov iz poglavja 32

60.

Odobritve iz postavke 3244„Organizacija in sprejem skupin obiskovalcev, program Euroscola in povabila oblikovalcem javnega mnenja iz tretjih držav“ so skupaj znašale 24 534 587 EUR in so zajemale subvencije za skupine obiskovalcev ter s tem povezane stroške za nadzor in infrastrukturo, tekoče stroške programa Euroscola in financiranje pripravništva za oblikovalce javnega mnenja iz tretjih držav.

61.

Odobritve iz postavke 3242„Izdatki za publikacije, informacije in udeležbo na javnih prireditvah“ so znašale 13 633 133 EUR ter so bile zlasti namenjene odhodkom za informativne in elektronske publikacije, informacijske dejavnosti, stike z javnostmi ter udeležbo na javnih prireditvah, sejmih in razstavah v državah članicah in državah pristopnicah, vključno s posodabljanjem zakonodajnega observatorija (OEIL).

62.

Odobritve iz postavke 3243„Center za obiskovalce“ so bile znatno večje kot leta 2009 (+ 227 %) in so znašale 12 725 985 EUR. Povečana poraba je v skladu z načrtovanjem tega zelo zapletenega projekta. Za več podrobnosti glej del III poročila.

63.

Odobritve, vključene v postavko 3248„Odhodki za avdiovizualno informiranje“, so znašale 12 137 103 EUR in so zajemale stroške, povezane z:

64.

V zvezi s produkcijo avdiovizualnih informacij je bilo leta 2010 ustvarjenih 12 275 ur za sredstva javnega obveščanja in druge stranke. Vredno je opozoriti na dejstvo, da si je bilo mogoče 767 pol dneva trajajočih sej odborov možno neposredno ogledati prek spleta (obseg sej odborov, ki si jih je mogoče neposredno ogledati prek spleta, se je v primerjavi z letom 2009 podvojil). V zvezi s produkcijo sistema Europe by Satellite je bilo izdelanih 809 novic in 58 informacijskih posnetkov, posnetih je bilo 475 zgodb v živo.

65.

To poglavje zajema 5 % vseh odhodkov leta 2010, kar je 10 % več v primerjavi s predhodnim proračunskim letom. Člen 400„Tekoči upravni odhodki za poslovanje in odhodki v zvezi s političnimi skupinami in samostojnimi poslanci“ je obsegal 70 % sredstev iz poglavja 40. Odobritve is tega člena so znašale 53 355 142 eurov in so bile namenjene kritju naslednjih odhodkov v zvezi s političnimi skupinami in neodvisnimi poslanci:

66.

Člen 402„Prispevki za evropske politične stranke“ je obsegal 18 % (14 milijonov EUR) odobritev iz poglavja 40.

Slika 9

Razporeditev odhodkov iz poglavja 40

67.

To poglavje zajema 10 % odhodkov leta 2010, poraba pa je bila v letih 2009 in 2010 stabilna. Postavka 4220„Parlamentarna pomoč“ je obsegala 99 % odobritev za prevzem obveznosti v tem poglavju. Odobritve iz tega člena so znašale 152 645 163 EUR in odhodke za parlamentarno pomoč. Treba je opozoriti na dejstvo, da je predlog spremembe proračuna v letu 2010 povečal sredstva za osebno pomoč poslancem (za več podrobnosti glej del I poročila).

68.

31. decembra 2010 je bilo 1 483 akreditiranih parlamentarnih pomočnikov zaposlenih pri EP. Decembra 2010 je 2 198 lokalnih pomočnikov imelo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s poslanci. Povprečno število zaposlenih lokalnih pomočnikov je bilo 3,4 za vsakega poslanca. Število zaposlenih lokalnih pomočnikov za vsakega poslanca zelo niha, med 0 in 45 v letu 2010. Čeprav 97 poslancev nima lokalnega osebja, je 35 poslancev leta 2010 v svojih državah članicah zaposlilo več kot 10 oseb.

69.

Poglavja pod tem naslovom zajemajo začasne odobritve, ki se lahko sprostijo samo po prerazporeditvi v operativno vrstico. Prerazporeditve začasnih odobritev se obravnavajo v delu I tega poročila. Začetna proračunska sredstva v tem naslovu so znašala 46 441 800 EUR, približno 3 % vseh začetnih sredstev. Skupaj je bilo prerazporejenih 42 241 800 EUR in predlog spremembe proračuna je zmanjšal sredstva za poglavje 10 5 „Začasna sredstva za nepremičnine“ za 4 000 000 EUR. Neporabljena proračunska sredstva poglavja 10 1 „Varnostna rezerva“ so znašala 200 000 EUR, približno 0,01 % vseh končnih sredstev v letu 2010.

70.

Leta 2010 je Parlament začel postopno ponovno polno delovati po volitvah leta 2009. Bilo je leto stalnega prilagajanja v smislu boljših delovnih metod in posodobitev, ki so skladne z njegovimi političnimi in zakonodajnimi pristojnostmi, ter ocenjevanja, ki zadeva niz večjih večletnih pobud, ki so se začele v zadnjih nekaj letih. Po ratifikaciji Lizbonske pogodbe in njene uveljavitve 1. decembra 2009 je bilo treba obravnavati potrebne prilagoditve v zvezi s proračunskimi izdatki (primerjaj podatke o spremembi proračuna v delu I poročila).

71.

Spodnji cilji temeljijo na smernicah, ki jih je določil generalni sekretar za leti 2009 in 2010, pa tudi na tistih, ki jih je sprejel Parlament v svojih resolucijah:

72.

Pogodba je razširila uporabo soodločanja kot rednega zakonodajnega postopka, ki se uporablja za približno 95 % zakonodaje. Pogodba je imela pomembne posledice tudi v vseh primerih, ko je postopek odobritve zamenjal prejšnji postopek posvetovanja, zlasti kar zadeva pogajanje o mednarodnih sporazumih in njihovo sklepanje.

73.

Poleg tega Lizbonska pogodba pomeni dodatno tehnično preverjanje s strani služb Parlamenta: državljanske pobude, obvezno posvetovanje z Odborom regij in Ekonomsko-socialnim odborom, večja odgovornost Evropske centralne banke, nova vloga pri imenovanju sodnikov in generalnih pravobranilcev Sodišča EU in splošnih sodišč, nova pravica do informiranja itd.

74.

Uveljavitev Lizbonske pogodbe je Evropskemu parlamentu podelila nove posebne pravice na področjih, kot so kmetijstvo (odbor AGRI), ribištvo (PECH), svoboda, varnost in pravica (LIBE), večstranski nadzor (ECON), prav tako je uvedla pomembne spremembe v proračunskem postopku EU (BUDG). Vzpostavljajo se novi instrumenti, kot so državljanska pobuda (AFCO), delegirani in izvedbeni akti (horizontalna odgovornost: JURI), Evropska služba za zunanje delovanje (z vlogo odbora AFCO za institucionalne vidike, JURI za kadrovske predpise, CONT za finančne predpise in BUDG za proračun). Postopki, v katerih se zahteva odobritev EP (večinoma mednarodni sporazumi) so vključili posvetovanje z odbori, denimo z odbori TRAN, LIBE ali PECH.

75.

Okrepitev vloge nacionalnih parlamentov z Lizbonsko pogodbo je imela neposredni učinek na delovne metode Parlamenta, zlasti parlamentarnih odborov; novi mehanizmi okrepljenega nadzora nad načelom subsidiarnosti (rumeni in oranžni karton), dodatni varnostni ukrepi, ki jih je uvedla Lizbonska pogodba („varnostne zavore“), in nujna vzpostavitev predzakonodajnih in pozakonodajnih dialogov z nacionalnimi parlamenti vplivajo na dejavnosti odborov in na njihovo obremenjenost.

76.

Odbori so sprožili in pripravili številne pomembne zakonodajne odločitve: od zavrnitve sporazuma o posredovanju podatkov SWIFT do sprejetja proračuna za leto 2011, državljanske pobude, svežnja o finančnem nadzoru, Službe za zunanje delovanje, gospodarskega upravljanja itd. Zakonodajna dejavnost se hitro pospešuje ter številnim strateškim nezakonodajnim pobudam Komisije, predlaganim leta 2010, lahko v prihodnjih mesecih sledi veliko povezanih zakonodajnih predlogov, zlasti v okviru strategije EU 2020.

77.

Prvič po uveljavitvi Lizbonske pogodbe je bil uporabljen bistveno spremenjen postopek za proračun EU. Parlament je poleg tega sprejel nove odgovornosti, kar zadeva obvezne odhodke EU. EP je začel prizadevanja za uskladitev medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z zahtevami Lizbonske pogodbe in se pripravil za celoviti vmesni pregled večletnega finančnega okvira.

78.

Pogodba ima pomembne posledice na področju zunanjih odnosov. Parlament ima nova zakonodajna, proračunska in nadzorna pooblastila ter vlogo pri imenovanju podpredsednika Komisije in visokega predstavnika ter njegovih/njenih posebnih predstavnikov, in v odnosih z njimi. To vpliva zlasti na organe Parlamenta, ki se ukvarjajo s skupno trgovinsko politiko in s Službo za zunanje delovanje.

79.

V okviru pogajanj o ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje je Parlament dosegel pomembne pristojnosti v zvezi z nadzorom Parlamenta ter predhodnim preverjanjem skupne zunanje in varnostne politike (SZVP). Parlament je dosegel pravico, da se Svet z njim v obliki, primerni zaupnosti zadeve, z njim posvetuje pred sprejetjem mandatov in strategij SZVP. Prav tako je dosegel, da imajo poslanci na podlagi potrebe po seznanitvi dostop do zaupnih informacij o SVZP (prvič je bilo to uporabljeno med pogajanji o mandatu o okvirnem sporazumu med EU in Libijo), ter zavezo visoke predstavnice/podpredsednice, da bo sprožila postopek za ponovno pogajanje o Medinstitucionalnem sporazumu o dostopu do zaupnih informacij v zvezi skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP). Odbor za zunanje zadeve je prav tako pridobil pravico, da zasliši kandidate za vodje delegacij ali za mesta posebnih predstavnikov EU, preden zasedejo ta mesta. Doslej so bile za zaprtimi vrati zaslišane štiri osebe, imenovane za vodje delegacij EU. Nazadnje je Parlament dosegel veliko večjo preglednost v proračunu SZVP, glede na to, da se bo odslej uporabljal redni postopek in da bodo misije SVOP jasno opredeljene v ločenih postavkah (to je bilo storjeno že v proračunu za leto 2011).

80.

Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe se je kakovost odnosov EU z Evropskim gospodarskim prostorom (EGP) in njegovimi državami članicami spremenila, saj je sedaj EP neposredno vključen v pogajanja o številnih sporazumih z EGP ter o več kot 100 dvostranskih sporazumih s Švico.

81.

V zvezi s širitvijo EU je bilo zaposlenih 32 članov hrvaškega osebja. V glavnem so bili razporejeni v jezikovne službe in službe v drugih generalnih direktoratih, ki sodelujejo pri pripravah na širitev. Sredi septembra je novi Hrvaški oddelek začel prevajanje ključnih dokumentov EP.

82.

Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe in novih pooblastil Parlamenta se je osebje oddelkov sekretariata parlamentarnih odborov povečalo in bo v prihodnosti sestavljeno iz 6, 9 ali 12 uradnikov, odvisno od njihove zakonodajne zasedenosti. Prilagojeno je bilo tudi število oseb, zaposlenih v političnih oddelkih, odnosih z nacionalnimi parlamenti, knjižnici, sekretariatih političnih skupin, prav tako so bila prilagojena sredstva za pomočnike poslancev. Predlog spremembe proračuna je povečal osebje za politične stranke za 75 mest, za sekretariate odborov za 70 mest in za odnose z nacionalnimi parlamenti za 5 mest. Dodatek za sekretariat je bil povečan za 1 500 EUR na mesec na poslanca. Poleg tega so bili za povečanje učinkovitosti sekretariati delegacij in medparlamentarnih skupščin razporejeni v regionalne skupine, kar je kolegom omogočilo specializacijo za določeno regijo in olajšalo izmenjavo informacij med povezanimi dvostranskimi delegacijami in večstranskimi skupščinami.

83.

Pomoč predsedniku in podpredsednikom se je izboljšala tako, da medslužbena delovna skupina, ki vključuje direktorat za plenarno zasedanje, direktorat za službe predsedstva, direktorat za zakonodajne akte in direktorat za knjižnico, pripravi poročanje o plenarnih zasedanjih.

84.

Nudenje storitev poslancem (analitične storitve in knjižnična poročila) se je znatno povečalo (+ 40 % v primerjavi z enakim obdobjem med šestim parlamentarnim obdobjem): okrepljene so bile analitične storitve, informacijske službe pa so se stalno širile. Analitična proizvodnja je narasla tako po obsegu kot tudi po številu proizvodov. Da bi se potrebe poslancev bolje zadovoljile, so bili ustvarjeni novi proizvodi. Storitve za stranke knjižnice (ne samo poslance) so se izboljšale z uvedbo novega elektronskega sistema za upravljanje kataloga (tudi za pridobivanje), ki je bil vključen v spletno stran.

85.

Vzpostavitev mehanizmov za sprejemanje in posredovanje mnenj nacionalnih parlamentov (katerih število hitro narašča) je omogočilo boljšo komunikacijo med parlamenti na tem področju in hitrejše ter prožnejše nudenje informacij ustreznim parlamentarnim odborom.

86.

Leto 2010 je bilo prvo polno leto, v katerem je bil Parlament odgovoren za izvrševanje novega statuta poslancev in novega statuta pomočnikov. Začasna ocenjevalna skupina za izvajanje statuta poslancev in pomočnikov, ki jo je predsedstvo ustanovilo leta 2009 in ki jo sestavljajo štirje podpredsedniki, pristojni kvestor in predsednik Odbora za pravne zadeve, je v letu 2010 nadaljevala svoje delo s pomočjo služb Parlamenta. Na podlagi priporočil začasne ocenjevalne skupine je že bila pripravljena vrsta sprememb izvedbenih ukrepov za statute poslancev in pomočnikov, ki jih je predsedstvo sprejelo na svojih sejah leta 2009 in 2010.

87.

Službe so pripravile informacijske aplikacije, potrebne za izvedbo statuta in prilagoditev potrebnih obrazcev za poslance in pomočnike ter kopico informacij (različne sklope vprašanj in odgovorov, ki bodo razdeljeni poslancem, informacijsko gradivo za notranjo spletno stran itd).

88.

Tolmačenje je bilo nudeno Evropskemu parlamentu za 5 664 sej, vključno z misijami zunaj treh delovnih mest in s storitvami IAP. Nadalje je bilo tolmačenje omogočeno za 590 sestankov Evropske komisije, 69 sestankov Odbora regij, 136 sestankov Računskega sodišča, vključno z misijami, in 6 sestankov Prevajalskega centra.

89.

Skupaj je bilo prevedenih 1 721 191 strani (1 033 176 interno, 381 804 z zunanjimi prevajalci in 306 211 za dobesedni zapis). Spodaj je prikazana analiza prevodov za vsako kategorijo in razvoj prevajanja od leta 2008. Službe Parlamenta so uspešno obvladale zahteve po prevodih kljub temu, da so se roki za predložitev dokumentov v prevod, določeni v kodeksu ravnanja o večjezičnosti, spoštovali le v 35 % primerov.

Slika 10

Analiza strani, prevedenih med letoma 2008 in 2010

90.

Predsedstvo je na predlog odbora za inovacijsko informacijsko komunikacijsko strategijo 24. marca 2010 sprejel srednjeročni načrt za informacijsko komunikacijsko strategijo. Ta sloni na treh stebrih:

91.

Informacijska komunikacijska tehnologija (IKT) Evropskega parlamenta mora dosegati dva cilja. Prvi cilj je vzpostaviti in vzdrževati trajnostne in visokokakovostne storitve pri uporabi IKT za institucionalno komunikacijo z evropskimi državljani, za nudenje podpore svojim poslancem in za delovanje administracije Parlamenta. Drugi cilj je ustvarjanje proizvodov IKT za politične smernice za popolno uporabo nove Lizbonske pogodbe, da se poslancem omogoči, da izvršujejo svoj mandat, za krepitev mobilne komunikacije, povezljivosti, mobilnosti in interoperabilnosti, ter za okrepitev institucionalne komunikacije z nacionalnimi parlamenti, evropskimi državljani in civilno družbo.

92.

V okviru te strategije je cilj sistema za upravljanje znanja poslancem in generalnemu sekretariatu ponuditi enotni iskalnik zakonodajnih dokumentov, ki bi temeljil na večjezičnih metapodatkih, ki jih je mogoče deliti med institucijami (14). Leti 2009 in 2010 sta bili posvečeni postopku indeksacije, funkcionalnim specifikacijam, dokončanju zunanjih spletnih strani in podatkovnih baz.

93.

Opravljeni so bili načrt, ciljna arhitektura in migracijski načrt za nov podatkovni center v Bruslju. Začela se je proizvodnja sistema AT4AM (upravljanje predlogov sprememb) kot del projekta e-Parlament. V zvezi s projektom „Parlament brez papirja“ je bilo oddano preverjanje zasnov za e-sejo in e-odbore. Nameščena je bila lahka oprema za brezžično omrežje v polkrožnih dvoranah v Bruslju in Strasbourgu. Opravljeni sta bili študija in priprava za uvedbo brezžičnega omrežja v vseh stavbah za poslance. Vzpostavljen je bil center za pomoč uporabnikom ITEC za poslance, da bi se poslancem nudila individualna pomoč.

94.

V zvezi z avdiovizualno spletno stranjo za poklicne uporabnike je bila decembra 2010 vzpostavljena nova, uporabnikom prijazna spletna avdiovizualna platforma, ki je že postala najpomembnejša kontaktna točka za oddajanje kakovostnega video, avdio in fotografskega materiala, ki ga proizvede Parlament, zlasti o tematskih svežnjih. Storitev neposrednega spletnega prenosa je bila razširjena na vse parlamentarne odbore, tiskovne konference in pomembne institucionalne dogodke. Sedaj je istočasno na voljo 13 spletnih prenosov.

95.

Ključne izboljšave spletne televizije Parlamenta vključujejo reorganizacijo vsebine, hitrejši prenos programa, vizualne izboljšave in navigacijo po specifičnih temah. Istočasno so bili programi EuroparlTV vse bolj vključeni v glavno spletno stran Parlamenta ter na Facebook stran Parlamenta. Posamičnih obiskovalcev je bilo 9 858 549, skupaj pa je bilo obiskanih 255 922 828 strani.

96.

Informacijske pisarne EP so prek dejavnosti, ki jih organizirajo, neposredno dosegle 6 milijonov državljanov, posredno pa 60 milijonov. Informacijske pisarne EP so zlasti organizirale 86 forumov državljanov, od tega 5 s čezmejno razsežnostjo. Forumi so se izkazali za uspešno sredstvo tako za kakovostno kot tudi za količinsko povečanje neposrednega stika Parlamenta z državljani EU. Informacijske pisarne so poleg tega uspešno organizirale dogodke za proslavitev mednarodnega dneva žena in dneva Evrope, ki letos obeležuje 60-letnico Schumanove deklaracije. Iz dnevnega pregleda tiska, ki ga pripravijo informacijske pisarne EP, je razvidno, da je bilo najdenih skupno približno 100 člankov o proslavitvi dneva Evrope. Skupaj je bilo po vsem svetu organiziranih 26 dogodkov in kampanj, ki so dosegli 100 552 udeležencev v poslopjih EP ter na tisoče udeležencev zunaj poslopij EP.

97.

V zvezi z nagrado Saharova so informacijske pisarne EP organizirale številne raznolike dejavnosti za promocijo človekovih pravic in nagrade Saharova. Leta 2010 je bila nagrada podeljena Kubancu Guillermu Farinasu.

98.

V letu 2010 je center za obiskovalce prvič sprejel več kot 300 000 obiskovalcev. Približno 220 000 jih je obiskalo Bruselj, približno 80 000 pa Strasbourg med plenarnim zasedanjem. Ti obiskovalci so skupaj predstavljali približno 7 900 skupin. Približno 28 400 je bilo individualnih obiskovalcev, od katerih je večina sledila novemu multimedijsko vodenemu obisku v Bruslju. V Strasbourgu se je vsega skupaj 8 574 udeležencev (dijakov in učiteljev srednjih šol) udeležilo mesečnih dogodkov Euroscola, ki jih organizira informacijska pisarna.

99.

Zelo zapleten načrt centra obiskovalcev vstopa v svojo zadnjo fazo. Organiziran je na osmih izkustvenih področjih, na katerih je skupno 36 različnih tematskih medijskih instalacij, do katerih je možno dostopati s preko 300 dostopnih mest. Statična razstava vsebuje več kot 700 zgodb ali „stvari, ki jih je treba videti“ v razstavi. Ob upoštevanju medijsko vodenega ogleda, multimodalne igre z igranjem vlog, posebnih vsebinskih prilagoditev za otroke in invalide ter zidnih posnetkov poslancev, bo skupno število informacijskih enot preseglo 4 500. Ob upoštevanju večjezičnosti je število posamičnih informacijskih enot, ki jih je treba proizvesti in umestiti v razstavo, med 20 000 in 30 000. Tematski pristop je večplasten in sega od političnih ved in zakonodajnih zadev do zgodovine in sociologije. Za razliko od tradicionalnih muzejskih projektov, ki temeljijo na obstoječih zbirkah, sta razvoj in proizvodnja razstavljene vsebine sestavni del projekta centra za obiskovalce. Zato sta načrtovanje in razpisni postopek zelo zapletena.

100.

Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering je leta 2007 začel projekt za ustanovitev hiše evropske zgodovine. Istega leta je predsedstvo sklenilo, da bo ustanovilo odbor strokovnjakov, ki bi sestavili koncept hiše evropske zgodovine. V skladu s tem konceptualnim temeljem je en od ključnih ciljev hiše evropske zgodovine Evropejcem vseh generacij omogočiti, da izvejo več o svoji zgodovini in da tako prispevajo k boljšemu razumevanju razvoja Evrope zdaj in v prihodnosti. Objavljen je bil arhitekturni razpis, prejetih pa je bilo šestindvajset veljavnih ponudb. Te ponudbe je preučila komisija za ocenjevanje, ki je januarja 2010 končala svoje delo. Po koncu tega ocenjevanja je bilo izbranih dvanajst kandidatov, ki so bili zaprošeni, da pripravijo pripravljalni načrt. Septembra 2010 je mednarodna komisija preučila načrte.

101.

Srednjeročna nepremičninska politika, ki je bila sprejeta s sklepom predsedstva 24. marca 2010, predvideva naslednje cilje:

102.

Predsedstvo je na svoji seji 24. marca 2010 pooblastilo podpredsednika, pristojnega za nepremičninsko politiko Parlamenta, in generalnega sekretarja, da izvršita srednjeročno politiko in da vse ustrezne predloge predložita predsedstvu v odločitev. Cilj je zlasti nakup stavb v Bruslju, ki jih sedaj Parlament najema.

103.

V zvezi s tem je bila v letu 2010 kupljena stavba REMARD v Bruslju, pripravljen pa je bil projekt nakupa Evropske hiše v Sofiji.

104.

Stroški pogodbe, sklenjene za geotermalna dela v zvezi s širitvijo stavbe KAD v Luxembourgu, so bili za 30 % nižji od pričakovanih. Ta dobrodošel izid je mogoče razložiti s širokim razpisnim postopkom, v katerem so sodelovala podjetja iz več kot štirih različnih držav. Poziv za prijavo k razpisu za izgradnjo stavbe je bil objavljen avgusta 2010. Poziv za prijavo k razpisu za financiranje izgradnje je bil objavljen pozno decembra 2010.

105.

Zaključena so bila dela na informacijskih pisarnah v Budimpešti, Washingtonu, Londonu in Haagu. Pogodba za načrt za pisarno v Københavnu je bila podpisana. Predsedstvo je pristalo na začetek pogajanj o najemu z lastniki stavb, v katerih je načrtovano, da se bosta pisarni nahajali v Helsinkih in Wrocławu. V Sofiji je bila po pregledu nepremičnin izbrana stavba Rakovski. Oblasti naj bi sprejele končno odločitev o tej zadevi najkasneje 31. marca 2011.

106.

Da bi se zmanjšale emisije ogljika morajo nove okvirne pogodbe in aneksi k obstoječim pogodbam določati, da morajo biti vsi uradni avtomobili in komercialna vozila, ki so v uporabi Parlamenta, v skladu s standardom Euro 5. Nadomeščajo se tudi vozila v lasti Parlamenta. V uporabi je tudi nova pogodba za prevoz poslancev v Strasbourgu.

107.

Parlament je z družbo STIB v Bruslju vzpostavil sistem plačilnega zastopnika, da bi spodbudil uporabo javnega prevoza (avtobusi, tramvaji in podzemna železnica). V skladu s pogodbo iz oktobra 2010 Parlament nosi 50 % stroškov letne sezonske karte, ki jo kupijo njegovi uradniki ali drugo osebje. Ta sistem deluje od konca decembra 2010.

108.

Prav tako se je v Bruslju ob koncu leta 2010 začel obsežen okoljevarstveni projekt, žarnice v vseh pisarnah naj bi se nadomestile z LED žarnicami, saj bi se na ta način privarčevala električna energija.

109.

Največje spremembe organigrama in vodstva EP so povzete v spodnji tabeli:

Tabela 12

Povzetek spremembe strukture generalnega sekretariata v letu 2010

110.

Kar zadeva druge izboljšave upravljanja, je bilo v Parlamentu uvedeno računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov. Uvajanje podpore informacijske tehnologije za te spremembe se je pospešilo na koncu leta 2010. Opravljen je bil popoln zagon delovnih sklopov 1 (inicializacija stanja dobaviteljev/izvajalcev storitev) in 2 (vhodni računi in dobavitelji/izvajalci storitev). Zaključeno je bilo poročilo za delovni sklop 3 (izhodni računi in terjatve) v delu, ki zadeva poslovne zahteve in vknjižbe.

111.

Leta 2010 se je začela pilotska faza novega programa spletnih pogodb za finančno in administrativno upravljanje razpisnih postopkov (ključni projekt AWP 100.c), dejavno pa so sodelovali skoraj vsi generalni direktorati.

112.

Nenazadnje je bil uveden podrobni nadzor upravnega delovnega programa 2009–2011 za vse generalne direktorate. Upravni delovni program je orodje upravljanja, in kot tako odraža dosežke vsakega generalnega direktorata ter pravne službe v delovnem obdobju. Vsi generalni direktorati redno poročajo o napredku svojih ključnih projektov.