19.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/1

---

Sporočilo Komisije o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih v trajnostnem sistemu EU za pogonska biogoriva in tekoča biogoriva

2010/C 160/01

1.   UVOD

EU je leta 2009 uvedla najobširnejši in najnaprednejši zavezujoč trajnostni sistem na svetu. Direktiva o obnovljivih virih energije (1) določa trajnostna merila za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva. Za biogoriva so ustrezni kriteriji opredeljeni v Direktivi o kakovosti goriv (2). Obe direktivi veljata za pogonska biogoriva/tekoča biogoriva, proizvedena v EU, ter za uvožena pogonska biogoriva/tekoča biogoriva. Države članice morajo zagotoviti, da gospodarski subjekti spoštujejo trajnostna merila v zvezi s pogonskimi biogorivi/tekočimi biogorivi za namene (3) iz Direktive o obnovljivih virih energije, Direktive o kakovosti goriv, Smernic Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (4) in Uredbe o emisijah CO2 iz osebnih avtomobilov (5).

Trajnostni sistem vsebuje dve orodji za zmanjšanje upravnega bremena za gospodarske subjekte:

1.	možnost uporabe priznanih „prostovoljnih sistemov“ ali „dvostranskih in večstranskih sporazumov“, da se dokaže upoštevanje nekaterih ali vseh trajnostnih meril; ter

2.	možnost uporabe „privzetih vrednosti“ iz direktive, da se dokaže upoštevanje trajnostnih meril v zvezi s prihranki emisij toplogrednih plinov.

Komisija lahko odloči, da prostovoljni sistemi ali dvostranski in večstranski sporazumi, ki jih sklene Unija, vsebujejo točne podatke o trajnostnih merilih. Komisija lahko doda privzete vrednosti za nove metode proizvodnje pogonskih biogoriv/tekočih biogoriv ter posodobi obstoječe vrednosti. V tem sporočilu je opredeljeno, kako namerava Komisija izvrševati svoje obveznosti, ki privedejo do takih odločitev. Sporočilo obenem vsebuje informacije za države članice, tretje države, gospodarske subjekte in nevladne organizacije.

Poleg tega sporočila je Komisija sprejela tudi Sporočilo o izvajanju trajnostnega sistema EU za pogonska biogoriva in tekoča biogoriva v praksi in o pravilih za izračun v zvezi z pogonskimi biogorivi (6), katerega namen je olajšati dosledno izvajanje trajnostnega sistema.

V tem sporočilu se za sklic na posamezne določbe uporabljajo številke členov iz Direktive o obnovljivih virih energije. V tabeli je navedeno, kje v Direktivi o kakovosti goriv so ustrezne določbe za pogonska biogoriva. Izraz „direktiva“ v tem sporočilu pomeni Direktivo o obnovljivih virih energije. Če Direktiva o kakovosti goriv vsebuje ustrezno določbo, navedeni izraz enako pomeni tudi slednjo direktivo.

Tabela 1:   Členi in priloge, omenjeni v tem sporočilu

Direktiva o obnovljivih virih energije	Direktiva o kakovosti goriv
Člen 17: Trajnostna merila za pogonska biogoriva in tekoča biogoriva	Člen 7b: Trajnostna merila za biogoriva
Člen 18: Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva	Člen 7c: Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva
Člen 19: Izračun vpliva pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv na toplogredne pline	Člen 7d: Izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriva
Člen 24: Platforma za preglednost (7)	Ni vključeno (8)
Člen 25: Odbori	Ni vključeno
Priloga V: Pravila za izračun vpliva pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv na toplogredne pline	Priloga IV: Pravila za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriva

2.   PROSTOVOLJNI SISTEMI

Gospodarski subjekti morajo državam članicam pokazati, da so trajnostna merila v zvezi s prihranki toplogrednih plinov, zemljišči velikega pomena za ohranjanje biološke raznovrstnosti in zemljišči z visoko zalogo ogljika (9) izpolnjena (10). To lahko naredijo na tri načine:

1.	ustreznemu nacionalnemu organu predložijo podatke v skladu z zahtevami, ki jih je določila država članica („nacionalni sistem“) (11);

2.	uporabijo „prostovoljni sistem“, ki ga je Komisija potrdila za ta namen (12);

3.	v skladu s pogoji dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki ga je Unija sklenila s tretjimi državami in ki ga je Komisija potrdila za ta namen (13).

Prostovoljni sistem mora obsegati nekatera ali vsa trajnostna merila iz direktive (14). Obsega lahko tudi druga vprašanja v zvezi s trajnostjo (15), ki niso zajeta v merilih iz direktive (16).

Ko Komisija prejme zahtevo za potrditev prostovoljnega sistema, oceni, ali sistem izpolnjuje ustrezne zahteve. Postopek ocenjevanja je določen spodaj.

2.1   Postopek ocenjevanja in potrjevanja

Pri ocenjevanju sistemov namerava Komisija:

—	začeti postopek ocenjevanja ob prejemu zahteve za potrditev;

—	oceniti sistem ne glede na njegov nastanek (ali ga je npr. razvila vlada ali so bile to zasebne organizacije);

—	oceniti sistem ne glede na to, ali kak drug potrjen sistem že obsega isto vrsto krme, območje itd.;

—	oceniti sistem po trajnostnih merilih iz direktive (17) ter glede na zahteve v zvezi z ocenjevanjem in potrjevanjem, navedene v naslednjem poglavju;

—	oceniti, ali lahko sistem služi tudi kot vir ustreznih podatkov o drugih vprašanjih v zvezi s trajnostjo (18), ki niso zajeta v trajnostnih merilih iz direktive (19).

Če se pri oceni pokaže, da sistem izpolnjuje trajnostna merila ter zahteve v zvezi z ocenjevanjem in potrjevanjem, namerava Komisija:

—	začeti postopek (20) za sprejetje sklepa Komisije;

—	potrditi sistem ne glede na njegov nastanek (ali ga je npr. razvila vlada ali so bile to zasebne organizacije);

—	potrditi sistem ne glede na to, ali kak drug potrjen sistem že obsega isto vrsto krme, območje itd.;

—	praviloma potrditi sistem za najdaljše dovoljeno obdobje 5 let (21);

—	v sklepu podrobno navesti, kateri del(i) trajnostnih meril iz direktive so zajeti v sistemu;

—	v sklepu podrobno navesti, za katera druga vprašanja v zvezi s trajnostjo, če sploh, vsebuje sistem ustrezne podatke (22);

—	napotiti na sklep o platformi Komisije za preglednost, ko bo objavljen v Uradnem listu.

Če se pri oceni pokaže, da sistem ne izpolnjuje zahtev, bo Komisija organizacijo kandidatko ustrezno obvestila.

Če se prostovoljni sistem po potrditvi vsebinsko spremeni do te mere, da to lahko vpliva na podlago, po kateri je bil prvotno potrjen, Komisija pričakuje, da bo o takih spremembah obveščena. Komisija bo nato lahko ocenila, ali je prvotna potrditev še veljavna.

2.2   Zahteve glede ocenjevanja in potrjevanja

Prostovoljni sistem mora vsebovati nekatera ali vsa trajnostna merila iz direktive (23). Sistem mora vključevati tudi sistem preverjanja (24), za katerega so zahteve določene v tem oddelku.

2.2.1   Ravnanje z dokumentacijo

Za gospodarske subjekte mora biti pogoj za sodelovanje v prostovoljnih sistemih, da:

—	imajo preverljiv sistem dokazovanja navedb, ki jih predstavijo ali na katere se sklicujejo;

—	vsak dokaz hranijo najmanj 5 let; ter

—	prevzamejo odgovornost za pripravo vseh informacij v zvezi s preverjanjem takih dokazov.

Preverljiv sistem mora navadno biti sistem kakovosti, ki temelji na točkah 2 in 5.2 modula D1 („Zagotavljanje kakovosti proizvodnje“) Priloge II k Sklepu o skupnem okviru za trženje proizvodov (25).

2.2.2   Ustrezni standardi neodvisnih revizij

V prostovoljnem sistemu je praviloma treba zagotoviti, da so gospodarski subjekti podvrženi reviziji, preden lahko sodelujejo v sistemu (26).

Za take namene se lahko opravi „revizija skupin“, še zlasti kadar gre za male kmetijske posestnike, skupine proizvajalcev in zadružne organizacije. V takih primerih se lahko preverjanje vseh zadevnih enot opravi na podlagi vzorca enot (27), pri čemer se po potrebi upošteva ustrezni standard, ki je bil razvit za ta namen (28). Revizija skupin glede upoštevanja meril sistema v zvezi z zemljišči je sprejemljiva samo, kadar zadevna območja ležijo drug blizu drugega in imajo podobne značilnosti. Revizija skupin za namene izračuna prihrankov toplogrednih plinov je sprejemljiva samo, kadar imajo enote podobne proizvodne sisteme in proizvode.

Obenem je treba s prostovoljnim sistemom zagotavljati redne, najmanj letne naknadne revizije vzorca zahtevkov v okviru sistema (29). Preveritelji so dolžni določiti velikost vzorca, ki jim bo omogočil doseči ustrezno raven zaupanja za izdajo izjave o preverjanju.

Za obe zgoraj navedeni vrsti revizije se določi preveritelj, ki mora:

—	biti zunanji; revizije ne sme izvajati gospodarski subjekt ali sam sistem;

—	biti neodvisen; revizorji morajo biti neodvisni od dejavnosti, ki jo revidirajo, in brez navzkrižja interesov;

—	imeti splošna znanja; organ za preverjanje ima splošna znanja za izvajanje revizij; ter

—	imeti ustrezna posebna znanja; revizorji morajo imeti znanja, ki so potrebna za izvajanje revizij v zvezi z merili sistema.

Pri prostovoljnih sistemih je treba v zahtevah za potrditev pokazati, kako bodo pri izbiri preveriteljev izpolnjene te zahteve. Možni načini, kako to pokazati, so med drugim navedeni v tabeli 2.

Zaželeno, vendar ne nujno, je, da so revizorji, če je le mogoče in kjer je to primerno, akreditirani za vrste revizij, ki jih bodo opravljali (30).

Tabela 2:   Primeri, kako je mogoče pokazati, da preveritelji ustrezajo zahtevam

Lastnost preveritelja	Vključene zahteve
Izkušnje z izvajanjem revizij v skladu s standardom ISO (31) 19011, ki določa smernice za revizije sistemov upravljanja kakovosti in/ali okoljskega upravljanja.	— Neodvisnost — Splošna znanja — Posebna znanja v zvezi z merili iz direktive in drugimi okoljskimi vprašanji
Akreditacija v skladu s standardom ISO 14065, ki določa zahteve za organe za validacijo in preverjanje toplogrednih plinov, ki se uporabljajo pri potrjevanju ali drugih oblikah priznavanja (32).	— Neodvisnost — Splošna znanja — Posebna znanja v zvezi z navedbami o toplogrednih plinih
Izkušnje z izvajanjem revizij v skladu s standardom ISO 14064-3, ki določa specifikacije s smernicami za validacijo in preverjanje navedb o toplogrednih plinih.	— Neodvisnost — Splošna znanja — Posebna znanja v zvezi z navedbami o toplogrednih plinih
Izkušnje z izvajanjem revizij v skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil (ISAE) 3000 v zvezi z jamstvenimi obveznostmi, ki niso revizije ali pregledi preteklih finančnih podatkov.	— Neodvisnost — Splošna znanja
Akreditacija v skladu s standardom Vodič ISO 65 (33), ki določa splošne zahteve za organe, ki upravljajo s sistemi potrjevanja proizvodov (34).	— Neodvisnost — Splošna znanja

V zahtevah Komisiji za priznanje je treba dokazati, da bodo revizije ustrezno načrtovane, izpeljane in da bodo o njih izdelana poročila. To navadno pomeni, da mora revizor:

—	določiti tiste dejavnosti, ki jih opravlja gospodarski subjekt, ki so relevantne glede na merila sistema;

—	prepoznati ustrezne sisteme gospodarskega subjekta in njegovo splošno organiziranost glede na merila sistema ter pregledati učinkovito izvajanje ustreznih sistemov nadzora;

—	ugotoviti vsaj „omejeno stopnjo zanesljivosti“ (35) v okviru narave in kompleksnosti dejavnosti gospodarskega subjekta;

—	analizirati tveganja, ki lahko privedejo do vsebinskih netočnosti na podlagi strokovnega znanja preveritelja in informacij, ki jih predloži gospodarski subjekt;

—	sestaviti načrt preverjanja, ki ustreza analizi tveganj ter okviru in kompleksnosti dejavnosti gospodarskega subjekta, v njem pa so opredeljene tudi metode vzorčenja, ki se uporabljajo v zvezi z dejavnostmi gospodarskega subjekta;

—	izvesti načrt preverjanja z zbiranjem dokaznih sredstev v skladu z opredeljenimi metodami vzorčenja ter vseh drugih ustreznih dokaznih sredstev, ki bodo podlaga za sklepne ugotovitve preveritelja v postopku preverjanja;

—	pred izdajo sklepnih ugotovitev preverjanja od gospodarskega subjekta zahtevati, naj zagotovi vse manjkajoče sestavine revizijskih sledi, razloži razlike ali popravi navedbe ali izračune.

2.2.3   Sistem masne bilance

Za pogonska biogoriva/tekoča biogoriva je značilna proizvodna veriga s številnimi členi, ki segajo od polja do distribucije goriva. Krma se po navadi predela v vmesni proizvod in nato v končni proizvod. Upoštevanje zahtev iz direktive je treba dokazati pri končnih proizvodih. Za ta namen je treba predstaviti navedbe o uporabljenih surovinah in/ali vmesnih proizvodih.

Metoda, po kateri se vzpostavi povezava med informacijami ali navedbami o surovinah ali vmesnih proizvodih in navedbami o končnih proizvodih, se imenuje nadzorna veriga. Nadzorna veriga navadno vključuje vse stopnje od proizvodnje krme do dajanja goriv v uporabo. Metoda, ki je za nadzorno verigo določena v direktivi, se imenuje metoda masne bilance (36).

V prostovoljnem sistemu je treba zahtevati preverjanje sistema masne bilance, ki naj se izvede sočasno s preverjanjem pravilnosti glede spoštovanja meril sistema (37). Pri tem je treba preveriti tudi vsa dokazna sredstva ali sisteme, ki se uporabljajo za namene upoštevanja zahtev sistema masne bilance.

Sistem masne bilance je sistem (38), v katerem so lastnosti trajnosti omejene na pošiljke. Lastnosti trajnosti lahko na primer pomenijo:

—	dokazna sredstva o skladnosti s trajnostnimi merili iz direktive; in/ali

—	izjavo, da so bile uporabljene surovine pridobljene na način, ki je skladen s trajnostnimi merili iz direktive, povezanimi z zemljišči; in/ali

—	vrednost emisij toplogrednih plinov; in/ali

—	opis uporabljene surovine (39); in/ali

—	izjavo „proizvodnja ima certifikat tipa X iz priznanega prostovoljnega sistema Y“; itd.

Pri lastnosti trajnosti je treba navesti podatke o državi izvora krme, razen v primeru tekočih biogoriv (40).

Kadar so pomešane pošiljke z različnimi lastnostmi trajnosti ali sploh brez njih (41), so ločene velikosti (42) in lastnosti trajnosti vsake posamezne pošiljke še naprej pripisane mešanici (43). Če se mešanica razdeli, se lahko vsaki iz mešanice vzeti pošiljki pripiše kateri koli sklop lastnosti trajnosti (44) (skupaj z velikostmi), dokler kombinacija vseh iz mešanice vzetih pošiljk izkazuje enake velikosti za vsak sklop lastnosti trajnosti, kot je bilo to v mešanici. „Mešanica“ lahko pomeni kakršno koli obliko, kjer so pošiljke navadno v stiku, kot npr. v zabojniku, predelovalnem ali logističnem obratu ali mestu (ki je opredeljen kot natančno omejena zemljepisna lokacija, znotraj katere se proizvodi lahko mešajo).

Uravnoteženost sistema je lahko časovno stalna, pri čemer ne sme priti do „primanjkljaja“, da je v katerem koli trenutku več trajnostnega materiala odvzetega kot dodanega. Namesto tega se lahko ravnotežje doseže v primernem časovnem obdobju in se obenem redno preverja. V obeh primerih je treba storiti vse potrebno, da se zagotovi upoštevanje ravnotežja.

2.3   Netipični prostovoljni sistemi

V oddelku 2.2 so opisane zahteve, ki jih namerava Komisija oceniti pri priznavanju „tipičnih“ prostovoljnih sistemov, ki neposredno zajemajo eno ali več meril iz direktive. Netipični sistemi so lahko različnih oblik, kot so npr. zemljevidi, s katerih je razvidna skladnost ali neskladnost določenih območij z merili, orodja za izračun prihrankov pri emisijah toplogrednih plinov ali vrednosti toplogrednih plinov, ki so v regionalnem kmetijstvu povezane z določeno vrsto krme. Ko bo Komisija prejela zahtevo za priznanje takih sistemov, bo zanje določila ustrezen postopek ocenjevanja. Obenem bo Komisija proučila, ali je potrebno uporabiti zgoraj določena načela in zahteve ali pa so potrebni drugačni pristopi.

2.4   Posodabljanje

Potrebna bo določena prožnost, saj bo izkušnje mogoče pridobiti samo v dejanskem postopku ocenjevanja. Na podlagi pridobljenih izkušenj ali razvoja trga, vključno z rezultati dela organov za standardizacijo, lahko Komisija revidira postopek, določen v tem sporočilu. V takih primerih se namerava Komisija ustrezno sklicevati na platformo za preglednost.

2.5   Prostovoljni sistemi za tekoča biogoriva

Za tekoča biogoriva Komisija ne more eksplicitno priznati prostovoljnega sistema kot vira točnih podatkov o merilih, povezanih z zemljišči (45). Vendar če Komisija sklene, da prostovoljni sistem zagotavlja točne podatke glede pogonskih biogoriv, bo države članice spodbudila, naj take sisteme sprejmejo tudi za tekoča biogoriva.

2.6   Priznanje dvostranskih ali večstranskih sporazumov

Unija lahko sklene dvostranske ali večstranske sporazume s tretjimi državami, ki vsebujejo določbe o trajnostnih merilih, ki ustrezajo tistim iz direktive (46). Ko je tak sporazum sklenjen, ga je podobno kot pri prostovoljnih sistemih še vedno treba priznati za namene iz direktive (47). Pri tem postopku lahko pridejo v poštev ustrezni deli oddelka 2.2.2.

3.   PRIVZETE VREDNOSTI

Direktiva vsebuje privzete vrednosti, s katerimi lahko gospodarski subjekti dokažejo upoštevanje trajnostnega merila v zvezi s prihranki emisij toplogrednih plinov. Tako naj bi zmanjšali upravna bremena za gospodarske subjekte, saj bodo lahko podjetja namesto izračunavanja dejanske vrednosti lahko uporabila vnaprej določene vrednosti (48). Privzete vrednosti so nastavljene na konzervativno raven, s čimer naj bi gospodarskim subjektom (z uporabo privzetih vrednosti) preprečili, da bi navajali višje vrednosti od dejanskih. Privzete vrednosti je mogoče posodabljati v skladu s tehničnim in znanstvenim napredkom (49).

3.1   Podrobneje o izračunu privzetih vrednosti

Izračun privzetih vrednosti v direktivi temelji na treh elementih: naboru znanstvenih podatkov, metodologiji iz direktive (50) in pravilu o pretvorbi tipičnih vrednosti v privzete vrednosti. Znanstveni podatki glede proizvodne verige določenih pogonskih biogoriv/tekočih biogoriv se obdelujejo v skladu z metodologijo za pridobitev tipične vrednosti za zadevno verigo. Nato se za emisije iz „pretvorbenega“ elementa uporabi faktor + 40 %, s čimer se tipične vrednosti pretvorijo v konzervativne privzete vrednosti. Tak faktor pa se ne uporabi pri „prevozu in distribuciji“, saj ta element le malo prispeva k skupnim emisijam (51). Prav tako se ne uporabi pri „pridelavi“, kajti pri slednji so konzervativne vrednosti zagotovljene z določenimi omejitvami glede uporabe privzetih vrednosti (52).

3.2   Prihodnje posodobitve in dodajanje privzetih vrednosti

Znanstvene podatke zbirajo neodvisni strokovnjaki (53), objavijo pa se na spletni strani Skupnega raziskovalnega središča (54). Za pripombe k znanstveno podprtim podatkom je treba neposredno stopiti v stik s strokovnjaki, da bo podatke v naslednjem ciklu posodobitev mogoče ustrezno pregledati (55).

Direktiva obsega:

—	„splošne verige“, tj. tiste, za katere sta značilni vrsta krme in vrsta pogonskega biogoriva/tekočega biogoriva, kot je „etanol iz sladkorne pese“; ter

—	„posebne verige“, tj. verige, za katere je značilen bolj specifičen opis kot pri splošnih verigah, kot je „etanol iz pšenice (slama kot procesno gorivo v obratu CHP)“.

Komisija bo vključila privzete vrednosti za nadaljnje splošne verige, če:

—	so te pomembne za trg EU in je na voljo najmanj en obrat/veriga ali če gre za splošno verigo, za katero je mogoče zanesljivo pričakovati, da se bo v bližnji prihodnosti uporabljala v EU; ter

—	so na voljo ustrezni podatki o zadovoljivi kakovosti in varnosti, ki so ju potrdili neodvisni strokovnjaki.

Pri uvedbi posebnih verig bo Komisija upoštevala dve dodatni merili:

—	ali je razlika med privzetima vrednostma za posebno in splošno verigo bistvena; ter

—

ali se (v primeru posebnih verig, pri katerih so privzete vrednosti prihrankov emisij toplogrednih plinov manjše od tistih pri splošnih verigah) ocenjuje, da se vsaj desetina potrošnje EU v zadevni splošni verigi pogonskih biogoriv/tekočih biogoriv proizvede z uporabo postopkov, pri katerih so emisije večje od tistih, ki jih predstavlja privzeta vrednost za zadevno splošno verigo.

Komisija ne namerava uvesti privzetih vrednosti za posebne verige glede na geografski izvor proizvodnje krme ali pogonskih biogoriv/tekočih biogoriv, temveč glede na posebne prakse, tehnologijo itd.

Komisija bo vsaki dve leti posodobila/dodala privzete vrednosti, kjer je to primerno, začenši v letu 2010 in nato hkrati s sporočilom o privzetih vrednostih prihodnjih biogoriv, ki ga mora Komisija pripraviti leta 2012 in nato vsaki dve leti (56). Če okoliščine tako zahtevajo, se lahko posodobitve izvajajo tudi v vmesnem obdobju. V pripravah na to bo Komisija ocenila, ali so izpolnjeni pogoji za vključitev posebnih verig, kot so opredeljeni zgoraj. Postopek, po katerem lahko zainteresirane strani predlagajo spremembe verig ali nove verige, je enak kot postopek za podajanje pripomb k podatkom (glej zgoraj).

4.   SKLEPI

EU je leta 2009 uvedla najobširnejši in najnaprednejši zavezujoč trajnostni sistem na svetu. V tem sporočilu je Komisija predstavila, kako namerava v prihodnjih letih ravnati z orodjema trajnostnega sistema, katerih namen je zmanjšati upravno breme za gospodarske subjekte: z ocenjevanjem in priznavanjem prostovoljnih sistemov in dvostranskih ali večstranskih sporazumov ter dodajanjem ali posodabljanjem privzetih vrednosti. S tem naj bi olajšali delovanje trajnostnega sistema. Prostovoljni sistemi lahko vplivajo na širši blagovni trg kot le na trg pogonskih biogoriv in tekočih biogoriv ter lahko kot stranski učinek izboljšajo trajnostno proizvodnjo kmetijskih surovin. Dvostranski ali večstranski sporazumi lahko ta proces dodatno okrepijo. Vzporedno z razvojem, ki ga je sprožila nova politika EU o obnovljivih virih energije, si bo Komisija prek mednarodnih forumov dejavno prizadevala za uporabo meril trajnostnega razvoja na globalni ravni.

---

(1)  Direktiva 2009/28/ES.

(2)  Direktiva 98/70/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/30/ES.

(3)  Dodatne podrobnosti so na voljo na http://ec.europa.eu/energy/renewables/transparency_platform_en.htm

(4)  UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(5)  Uredba (ES) št. 443/2009.

(6)  Glej stran 8 tega Uradnega lista.

(7)  Na voljo na spletnem naslovu: http://ec.europa.eu/energy/renewables/transparency_platform_en.htm

(8)  Če so dokumenti povezani z Direktivo o kakovosti goriv, jih namerava Komisija objaviti tudi na spletni strani Direktive o kakovosti goriv.

(9)  Člen 17(2)–(5).

(10)  Člen 18(1).

(11)  Člen 18(3).

(12)  Člen 18(4), drugi pododstavek; Člen 18(7).

(13)  Člen 18(4), prvi pododstavek; Člen 18(7).

(14)  Prostovoljni sistemi navadno ne vsebujejo meril glede kmetijskih in okoljskih zahtev in standardov za kmete iz EU (Člen 17(6)). Prim. oddelek 2.2 Sporočila o praktičnem izvajanju trajnostnega sistema.

(15)  Sem lahko štejejo vprašanja iz drugega pododstavka člena 18(4).

(16)  Države članice ne smejo vključiti takšnih drugih vprašanj v zvezi s trajnostjo v prostovoljni sistem kot razlog za neupoštevanje pogonskih biogoriv/tekočih biogoriv, ki niso zajeta v sistemu, če zadevna pogonska biogoriva/tekoča biogoriva ustrezajo trajnostnim merilom iz direktive.

(17)  Organizacije kandidatke se naproša, da navedejo, za katero merilo (ali vidik v zvezi z njim) iz členov 17(2)–(5) in za katere informacije iz bodočega sklepa Komisije iz tretjega pododstavka člena 18(3) prosijo za potrditev.

(18)  Prim. člen 18(4), drugi pododstavek. Organizacije kandidatke se naproša, da navedejo, ali so taki podatki zajeti v sistemu, ki ga predložijo.

(19)  Glede na izvedljivost Komisija tega verjetno ne bo mogla storiti takoj, vendar bo ukrepala čim hitreje.

(20)  V postopek je vključen Odbor za trajnost biogoriv in tekočih goriv, ustanovljen na podlagi člena 25(2).

(21)  Člen 18(6).

(22)  Vsaj kar zadeva podatke, omenjene v drugem pododstavku člena 18(4).

(23)  Ibid. opomba [15].

(24)  Izrazi „revizija“/„revizor“ in „preverjanje“/„preveritelj“ so v tem sporočilu zamenljivi.

(25)  Sklep št. 768/2008/ES.

(26)  Zaradi posebne narave posameznih sistemov (npr. sistemov, ki vsebujejo zgolj standardne vrednosti za izračune toplogrednih plinov) so pri tem pravilu lahko izjeme. V slednjih primerih je to treba natančno pojasniti, ko se sistem predloži v potrditev.

(27)  Preveritelji so dolžni določiti velikost vzorca, ki je potreben, da se doseže ustrezna raven zaupanja.

(28)  Npr. standard P035 Mednarodne zveze za socialno in okoljsko akreditacijo ter označevanje (ISEAL), ki določa skupne zahteve za potrjevanje skupin proizvajalcev.

(29)  Gospodarski subjekti, ki so vključeni v vzorec, morajo biti med posameznimi obdobji različni.

(30)  Takšno akreditacijo lahko izdajo člani Mednarodnega akreditacijskega foruma, organi, navedeni v členu 4 Uredbe (ES) št. 765/2008, ali organi, ki imajo sklenjen dvostranski sporazum z Evropskim združenjem za akreditacijo.

(31)  Mednarodna organizacija za standardizacijo.

(32)  Akreditacija v skladu s tem standardom pogosto vključuje tudi akreditacijo v skladu s posebnim „programom za toplogredne pline“, kakršen je na primer evropski sistem za trgovanje z emisijami. V slednjem primeru za namene iz te tabele ni treba upoštevati nobenih dodatnih zahtev takega programa. Kadar so v nasprotju z direktivo, se jih ne sme upoštevati.

(33)  Enakovreden evropski standard je EN 45011.

(34)  Akreditacija v skladu s tem standardom pogosto vključuje tudi akreditacijo v skladu s specifičnimi zahtevami, npr. v zvezi s kakim proizvodom. V slednjem primeru za namene iz te tabele ni treba upoštevati nobenih dodatnih zahtev takega programa. Kadar so v nasprotju z direktivo, se jih ne sme upoštevati.

(35)  „Omejena stopnja zanesljivosti“ pomeni zmanjšanje tveganja na sprejemljivo raven, kar je podlaga za izjavo revizorja z negativno razlago v smislu „na podlagi svoje revizije nismo ugotovili ničesar, zaradi česar bi lahko posumili na napake v zvezi z dokaznimi sredstvi“, medtem ko „primerna stopnja zanesljivosti“ pomeni zmanjšanje tveganja na sprejemljivo nizko raven, kar je podlaga za pozitivno izjavo v smislu „po naši reviziji so dokazna sredstva brez vsebinskih netočnosti“. (prim. ISEA 3000).

(36)  Člen 18(1).

(37)  Kadar prostovoljni sistem obsega zgolj en člen verige (npr. lokacijo proizvodnje surovin), ta zahteva ni potrebna.

(38)  Po členu 18(1).

(39)  Npr. kot navedba privzete vrednosti.

(40)  Prim. člen 7a(1)(a) Direktive o kakovosti goriv.

(41)  Kadar so pomešane pošiljke z istimi lastnostmi trajnosti, se ustrezno prilagodi samo velikost pošiljke. Lastnosti trajnosti so verjetno iste, če so bile uporabljene iste vrste krme in če se uporabijo tudi „privzete vrednosti“ in „regionalne dejanske vrednosti“.

(42)  Kadar gre za predelavo ali izgubo, je treba uporabiti ustrezne faktorje pretvorbe, da se ustrezno prilagodi velikost pošiljke.

(43)  Če gre torej v okviru lastnosti trajnosti za različne vrednosti emisij toplogrednih plinov, se te navedejo ločeno; za namene prikazovanja skladnosti z zahtevami trajnosti se ne sme navajati povprečnih vrednosti.

(44)  To pomeni, da kadar se z „lastnostjo trajnosti“ opiše krma, npr. „repično seme“, je lahko ta lastnost drugačna od fizične vsebine pošiljke, ki je lahko npr. mešanica repičnega semena in sončničnega olja.

(45)  Prim. člen 18(4) in tamkajšnjo omembo člena 17(3)–17(5).

(46)  Mehanizem, po katerem lahko Unija sklene mednarodni sporazum, je določen v členu 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

(47)  Člen 18(4).

(48)  Člen 19(1).

(49)  Člen 19(7).

(50)  Priloga V, del C.

(51)  Prim. člen 19(7)(a).

(52)  Člen 19(2)–19(4).

(53)  Inštitut za okolje in trajnostni razvoj pri Skupnem raziskovalnem središču Komisije v okviru konzorcija JEC, ki ga sestavljajo Skupno raziskovalno središče Komisije, združenje proizvajalcev avtomobilov za raziskave in razvoj v Evropi (EUCAR) ter Evropsko združenje naftnih družb za okolje, zdravje in varnost pri rafiniranju (CONCAWE).

(54)  http://re.jrc.ec.europa.eu/biof/html/input_data_ghg.htm Komisija bo na svoji platformi za preglednost objavila razpredelnico z izračuni privzetih vrednosti iz teh podatkov.

(55)  Prim. uvodno izjavo 83 iz Direktive o obnovljivih virih energije.

(56)  To so vrednosti v delih B in E Priloge V; prim. člen 19(5).

---

19.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/8

---

Sporočilo Komisije o praktičnem izvajanju trajnostnega sistema EU za biogoriva in druga tekoča biogoriva in pravilih upoštevanja za biogoriva

2010/C 160/02

1.   TRAJNOSTNI SISTEM EU ZA POGONSKA BIOGORIVA IN DRUGA TEKOČA BIOGORIVA

EU je s svojo novo politiko do obnovljivih virov energije uvedla najobširnejši in najnaprednejši zavezujoč trajnostni sistem na svetu. Ta bo enakovredno veljal za domače proizvedena in uvožena pogonska biogoriva in tekoča biogoriva. Ta trajnostna merila so določena v Direktivi o obnovljivih virih energije, sprejeti leta 2009 (1). Ustrezna merila za biogoriva so določena v Direktivi o kakovosti goriv (2).

V tem sporočilu je določeno, kako lahko države članice in gospodarski subjekti v praksi izpolnjujejo trajnostna merila ter pravila upoštevanja za biogoriva iz Direktive o obnovljivih virih energije. Namen sporočila je pomagati državam članicam in olajšati dosledno izpolnjevanje trajnostnih meril. Spremljata ga Sporočilo o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih ter Smernice Komisije za izračun zalog ogljika v zemljišču.

1.1   Uvod v to Sporočilo

Trajnostna merila veljajo za biogoriva/tekoča biogoriva, proizvedena v EU, in za uvožena biogoriva/tekoča biogoriva.

Države članice morajo zagotoviti, da so trajnostna merila izpolnjena, če:

1.	se biogoriva/tekoča biogoriva upoštevajo glede doseganja ciljev za obnovljivo energijo na podlagi Direktive o obnovljivih virih energije (3);

2.	se biogoriva/tekoča biogoriva uporabljajo v skladu z obveznostmi glede obnovljive energije (4);

3.	se za uporabo biogoriv/tekočih biogoriv prejema finančna podpora (5);

4.	se biogoriva/tekoča biogoriva upoštevajo glede doseganja ciljev Direktive o kakovosti goriv za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (samo biogoriva) (6);

5.	se za biogoriva/tekoča biogoriva prejmejo naložbe in/ali operativna pomoč v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (samo biogoriva) (7);

6.	se biogoriva/tekoča biogoriva upoštevajo na podlagi določb za vozila na alternativna goriva iz Uredbe o CO2 iz osebnih avtomobilov (samo bioetanol „E85“) (8).

Sporočilo spremljajo Smernice Komisije za izračun zalog ogljika v zemljišču (9), ki so zavezujoč dokument, sprejet v skladu s točko 10 Priloge V k Direktivi o obnovljivih virih energije, ter Sporočilo o prostovoljnih programih in privzetih vrednostih (10).

Za sklice na izrecne določbe se v Sporočilu uporabi številčenje členov iz Direktive o obnovljivih virih energije. V preglednici je označeno, kjer so ustrezne določbe za biogoriva vključene v Direktivo o kakovosti goriv. Sklici tega sporočila na „Direktivo“ pomenijo sklice na Direktivo o obnovljivih virih energije. Če Direktiva o kakovosti goriv vsebuje ustrezno določbo, se sklici uporabljajo enako za navedeno direktivo.

Preglednica:   členi in priloge, na katere se sklicuje to sporočilo

Direktiva o obnovljivih virih energije	Direktiva o kakovosti goriv
Člen 2: Opredelitev pojmov	Ni vključeno
Člen 5: Izračun deleža energije iz obnovljivih virov	Ni vključeno
Člen 17: Trajnostna merila za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva	Člen 7b: Trajnostna merila za biogoriva
Člen 18: Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva	Člen 7c: Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva
Člen 19: Izračun vpliva pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv na toplogredne pline	Člen 7d: Izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriva
Člen 21: Posebne določbe za energijo iz obnovljivih virov v prometu	Ni vključeno
Člen 24: Platforma za preglednost (11)	Ni vključeno  (12)
Priloga III: Energijska vsebnost goriv, namenjenih uporabi v prometu	Ni vključeno
Priloga V: Pravila za izračun vpliva pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv na toplogredne pline	Priloga IV Pravila za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriva

2.   PODROČJE UPORABE IN UPORABA TRAJNOSTNIH MERIL

Direktiva vključuje trajnostna merila v zvezi s prihranki toplogrednih plinov (13), z zemljišči velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti (14), zemljišči z visoko zalogo ogljika (15) in s kmetijsko-okoljskimi praksami (16). Trajnostna merila je treba izpolnjevati za namene iz oddelka 1. To pomeni, da se merila ne uporabljajo za vsa biogoriva/tekoča biogoriva, ampak samo za tista, ki se uporabljajo v te namene, čeprav ti trenutno vključujejo večino.

2.1   Merila v zvezi s prihranki toplogrednih plinov in z zemljišči

Države članice morajo zahtevati, da gospodarski subjekti dokažejo, da zadevna biogoriva in tekoča biogoriva izpolnjujejo trajnostna merila v zvezi s prihranki toplogrednih plinov in z zemljišči (17). V ta namen so gospodarskim subjektom na voljo tri metode:

1.	predložitev podatkov ustreznemu nacionalnemu organu, skladno z zahtevami, ki jih določi država članica („nacionalni sistem“; zagotoviti ga morajo vse države članice) (18);

2.	uporaba „prostovoljnega sistema“, ki ga v ta namen prizna Komisija (19);

3.	skladno s pogoji dvostranskih ali večstranskih sporazumov, ki jih je sklenila Unija in v ta namen priznala Komisija (20).

Za dokazovanje izpolnjevanja različnih meril se lahko uporabijo različne metode.

Države članice določijo, kateri gospodarski subjekti morajo predložiti zadevne informacije. Za večino goriv, namenjenih uporabi v prometu, se zaračunajo trošarine, ki se plačajo ob sprostitvi v porabo (21). Logično je, da odgovornost za predložitev informacij o biogorivih prevzame gospodarski subjekt, ki plača trošarino. Na tej točki morajo biti na voljo informacije v zvezi s trajnostnimi merili za celotno verigo goriv (22).

Za tekoča biogoriva in nekatera biogoriva, npr. tista, ki se uporabijo za stoječe vozne parke ali letalstvo, bodo morda potrebne ločene določbe za opredelitev odgovornega gospodarskega subjekta.

Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije predloženih informacij (23). Če gospodarski subjekti za dokazovanje izpolnjevanja trajnostnih meril uporabijo prostovoljni sistem ali dvostranske/večstranske sporazume, priznane s strani Komisije, je navedeni standard že zagotovljen z navedenim priznanjem. Če gospodarski subjekti sledijo postopku, določenem z nacionalno zakonodajo, so države članice pozvane, da upoštevajo zahteve v zvezi z ustreznim standardom za neodvisno revizijo in sistem masne bilance (24) iz oddelka 2.2 Sporočila o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih (25).

2.2   Kmetijske in okoljske zahteve ter standardi za kmete iz EU  (26)

Merilo v zvezi s kmetijskimi in okoljskimi zahtevami ter standardi za kmete iz EU velja le za biogoriva/tekoča biogoriva, proizvedena iz surovin s poreklom iz EU. V nasprotju z drugimi merili preverjanje skladnosti s tem merilom ni obravnavno v Direktivi (27). Pričakuje se, da se bodo države članice oprle na svoje obstoječe kontrolne sisteme (28), s katerimi bodo zagotovile, da bodo kmetje izpolnjevali te zahteve. Če so na ozemlju držav članic kmetje, ki dobavljajo surovine za biogoriva/tekoča biogoriva in niso zajeti v te nadzorne sisteme, jih bodo države članice morale vključiti.

Če nadzorni sitem ugotovi kršitev tega merila, bo država članica morala zagotoviti, da se to upošteva za namene iz oddelka 1.

2.3   Vključeni materiali

Kot je določeno v Direktivi, „biogorivo“ pomeni tekoče ali plinasto gorivo, namenjeno uporabi v prometu, proizvedeno iz biomase. „Tekoče biogorivo“ pomeni tekoče gorivo, proizvedeno iz biomase, za energetske namene razen za transport (29). Tekoča biogoriva vključujejo samo tekoča goriva. To pomeni, da se trajnostna merila uporabljajo za bioplin, namenjen za uporabo v prometu, ne pa za bioplin, ki se uporablja za ogrevanje ali električno energijo.

Čeprav Direktiva (30) navaja veliko vrst biogoriv, njeni seznami niso izčrpni in so v pomoč za lažje izvajanje Direktive. Tudi biogoriva in tekoča biogoriva, ki niso navedena na seznamu, se lahko upoštevajo glede doseganja ciljev Direktive.

Šteje se, da izraz „tekoča biogoriva“ vključuje tudi viskozne tekočine, kot so odpadno olje za kuhanje, živalske maščobe, palmovo olje, surovo tal-olje in smolo talovega olja.

Za biogoriva in tekoča biogoriva, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, se uporablja samo trajnostno merilo v zvezi s prihranki toplogrednih plinov (31). Opredelitev tega, kaj šteje za odpadke ali ostanke, obravnava oddelek 5. Ostanki iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva so ostanki, ki nastanejo neposredno v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu; mednje ne sodijo ostanki iz povezanih industrij ali predelave.

2.4   Uskladitev trajnostnih meril

Trajnostna merila Direktive so popolnoma usklajena na ravni Skupnosti in so bila sprejeta v skladu s členom 95 (notranji trg) Pogodbe ES. Zato države članice ne smejo določiti svojih dodatnih meril za namene od (1) do (4), naštete v oddelku 1 (32). To pomeni, da države članice za te namene ne smejo izključiti biogoriva/tekoča biogoriva na podlagi katerih koli drugih trajnostnih vzrokov kot tistih trajnostnih, ki so določena v Direktivi (33). Kadar pa so nekatera biogoriva/tekoča biogoriva bolj koristna kot katera druga ter njihovo proizvajanje dražje, morajo nacionalni programi podpore upoštevati njihove višje proizvodne stroške. (34)

2.5   Objava informacij glede trajnosti

Informacije o izpolnjevanju trajnostnih meril bodo države članice prejele od gospodarskih subjektov. Prejele bodo tudi informacije o državi porekla vseh goriv za cestni promet, fosilnih in tistih iz obnovljivih virov energije, ter kraju nakupa (35). Direktiva o obnovljivih virih energije ne zahteva, da morajo države članice informacije javno objaviti, niti jim tega ne prepoveduje. Komisija države članice, ki takšne informacije objavljajo, spodbuja, da to izvajajo dosledno za vse vrste goriv. Po mnenju Komisije mora država članica, če se odloči, da takšno informacijo objavi, upoštevati, da je lahko glede tega določena informacija podjetja trgovinsko občutljive narave.

Komisija bo zbirne informacije o biogorivih in tekočih biogorivih, prejete od držav članic, objavila v obliki povzetka na platformi za preglednost (36).

3.   IZRAČUN VPLIVA TOPLOGREDNIH PLINOV

Direktiva zahteva, da je prihranek emisij toplogrednih plinov 35 % (povišan na 50 % januarja 2017 in 60 % januarja 2018 v obratih, v katerih se je proizvodnja začela z januarjem 2017) (37). Vključuje metodologijo za izračun tega prihranka („dejanska vrednost“) in „privzetih vrednosti“ ter „razčlenjenih privzetih vrednosti“, ki se lahko v določenih primerih uporabijo za dokazovanje izpolnjevanja meril.

3.1   Izjema glede obratov, ki so delovali 23. januarja 2008

Biogoriva/tekoča biogoriva, proizvedena v obratih, ki so delovali 23. januarja 2008, so do 1. aprila 2013 izvzeta iz izpolnjevanja merila v zvezi s prihrankom emisij toplogrednih plinov (38), tako da imajo npr. obrati za proizvodnjo etanola iz pšenice, ki kot gorivo uporabljajo lignit, in obrati za proizvodnjo palmovega olja brez zajemanja metana, dovolj časa za prilagoditev svojih postopkov. Izraz „obrat“ vključuje kakršen koli predelovalni obrat, ki se uporablja v proizvodnem procesu. To se ne sme razumeti, kot da so vključeni proizvodni obrati, ki so bili morda v proizvodno verigo naknadno vključeni samo z namenom, da bi postali upravičeni do izjeme iz te določbe. Če je vsaj eden od takšnih predelovalnih obratov, uporabljenih v proizvodni verigi, deloval najpozneje 23. januarja 2008, se začne merilo o najmanj 35-odstotnem prihranku emisij toplogrednih plinov uporabljati šele s 1. aprilom 2013.

3.2   Privzete vrednosti

Direktiva vsebuje „privzete vrednosti“, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo za dokazovanje izpolnjevanja merila v zvezi s prihrankom emisij toplogrednih plinov (39). Priloga I k temu sporočilu daje smernice, kdaj se lahko uporabijo privzete vrednosti, ter kdaj se lahko uporabijo kombinacije razčlenjenih privzetih vrednosti in dejanskih vrednosti (40).

Privzete vrednosti lahko posodablja Komisija. Postopek posodobitve razčlenjenih vrednosti je obravnavan v Sporočilu o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih.

Direktiva tudi vključuje „tipične vrednosti“ za emisije toplogrednih plinov iz biogoriv (41). Teh vrednosti gospodarski subjekti ne morejo uporabiti. Lahko jih uporabljajo države članice pri svojih poročanjih Komisijo, enkrat na dve leti, o napredku pri spodbujanju in uporabi energije iz obnovljivih virov (42).

3.3   Izračun dejanske vrednosti

Dejanske vrednosti za prihranke toplogrednih plinov se lahko uporabijo vedno ne glede na to, ali obstaja privzeta vrednost za zadevno biogorivo/tekoče biogorivo. Del C Priloge V k Direktivi navaja pravila za izračun dejanske vrednosti.

Ne zdi se potrebno, da se v izračun vključijo vnosi, ki malo ali nič ne vplivajo na rezultat, kot so kemikalije, ki se pri pridelavi uporabijo v majhnih količinah (43).

Za izračun emisij iz „pridelave“ metoda dovoljuje uporabo povprečnih vrednosti (za določena geografska območja) namesto dejanskih vrednosti (44). To bi lahko bilo zlasti uporabno za osnovne surovine, kjer privzetih vrednosti ni, in za regije EU, kjer uporaba privzetih vrednosti za nekatere osnovne surovine ni dovoljena (45). Države članice lahko sestavijo sezname takšnih povprečnih vrednosti; vključili bi jih lahko tudi v prostovoljne sisteme, ki obravnavajo vpliv emisij toplogrednih plinov (46).

Komisija namerava na svoji platformi za preglednost objaviti razložene primere izračunov dejanskih vrednosti in niz standardnih vrednosti, izračunanih na podlagi zbirk podatkov, uporabljenih za določanje privzetih vrednosti, ki bi se lahko uporabile za nekatere koeficiente, uporabljene za izračun dejanskih vrednosti.

Dodatni elementi za metodologijo za izračun vpliva toplogrednih plinov so navedeni v Prilogi II k temu sporočilu.

4.   IZPOLNJEVANJE MERILA V ZVEZI Z ZEMLJIŠČI

Direktiva opredeljuje kategorije zemljišč, ki so velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti (47). S teh zemljišč ni dovoljeno jemati surovin za biogoriva/tekoča biogoriva.

Direktiva določa kategorije zemljišč z visoko zalogo ogljika (48). Če je zemljišče spadalo v eno izmed teh kategorij januarja 2008 in ne spada več, surovin za biogoriva/tekoča biogoriva s takšnega zemljišča ni dovoljeno jemati.

Glede nekaterih meril Direktiva dovoljuje izjeme, če se za to predložijo ustrezni dokazi.

Če je zemljišče zajeto v več kot eno izmed teh kategorij za zemljišče, se uporabljajo vsa zadevna merila. Upravičenost do izjeme na podlagi enega merila ne pomeni upravičenosti do izjeme iz drugih veljavnih meril.

4.1   Zemljišča z veliko biotsko raznovrstnostjo

Surovin se ne sme pridobivati iz prvotnega gozda in drugih (prvotno) gozdnih zemljišč, opredeljenih naravovarstvenih območij ter s travinj z veliko biotsko raznovrstnostjo (49). Leta 2010 namerava Komisija oblikovati merila in geografska območja, s pomočjo katerih bo določila travinja, ki bodo lahko opredeljena kot travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo (50).

Če travinje nima naravno velike biotske raznovrstnosti, je mogoče narediti izjemo, če se dokaže, da je pridobivanje surovin nujno za ohranitev statusa travinj na območju. Pri naravovarstvenih območjih je izjema mogoča, če se dokaže, da proizvodnja surovin ne posega v zadevne naravovarstvene namene (51). Komisija je seznanjena, da se CEN, Evropski odbor za standardizacijo, ukvarja z vprašanjem, katera dokazila je treba predložiti.

Direktiva vključuje postopek, v skladu s katerim se lahko na podlagi sklepa Komisije (52) upoštevajo nova naravovarstvena območja. Trenutno ni takšnih priznanih naravovarstvenih območij. Ko bodo sprejete odločitve o priznanju novih območij, bodo informacije o teh odločitvah na voljo na platformi Komisije za preglednost.

4.2   Zemljišča z visoko zalogo ogljika

Surovine se ne smejo pridobivati na mokriščih, nepretrganih gozdnatih območjih, območjih, na katerih krošnje pokrivajo med 10 in 30 % površine, in šotiščih, če je status zemljišča drugačen, kot je bil januarja 2008 (53).

Če je torej surovina pridobljena na zemljišču, ki je januarja 2008 bilo mokrišče (54) in je ob času pridobivanja surovine še vedno mokrišče, uporaba takšnega materiala ne bi pomenila kršitev tega merila.

Izraz „status“ označuje fizične kategorije, opredeljene v Direktivi.

Spremembo rabe zemljišča, ki je to merilo ne zajema, je treba upoštevati pri izračunu vpliva toplogrednih plinov (glej Prilogo II).

4.2.1   Nepretrgana gozdnata območja  (55)

Pred proučitvijo pojma „nepretrgano gozdnato območje“ je treba opozoriti, da se mora vsaka sprememba uporabe zemljišča upoštevati pri izračunu vpliva toplogrednih plinov (56), morda pa bi jo bilo treba upoštevati tudi v okviru tistih postavk politike, na katere se ta direktiva ne nanaša.

„Nepretrgano gozdnato območje“ je v Direktivi opredeljeno kot zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od pet metrov, katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine, ali drevesi, ki lahko te pragove dosežejo in situ. Sem niso vključena zemljišča, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi (57).

4.2.2   Območja, katerih krošnje pokrivajo 10–30 % površine  (58)

Za zemljišče, ki je podobno nepretrganemu gozdnatemu območju, vendar krošnje pokrivajo med 10 in 30 % površine, je mogoča izjema, če se dokaže, da vpliv toplogrednih plinov (59), vključno z vsemi spremembami zalog ogljika na zadevnem območju od januarja 2008, izpolnjuje ustrezen prag merila v zvezi s prihrankom emisij toplogrednih plinov.

4.2.3   Šotišča  (60)

Za pogonska biogoriva/druga tekoča biogoriva, proizvedena iz biomase, ki raste na zemljišču, ki je januarja 2008 bilo šotišče, je mogoča izjema, če se dokaže da:

—	so bila januarja 2008 tla popolnoma izsušena, ali

—	od januarja 2008 ni bilo izsuševanja tal.

To pomeni, da bi za šotišče, ki je bilo januarja 2008 delno izsušeno, naknadno globlje izsuševanje prsti, ki še ni bila popolnoma izsušena, pomenilo kršitev merila.

Šota kot taka ne šteje za biomaso (61).

4.3   Dokazovanje izpolnjevanja meril

Izpolnjevanje meril v zvezi z zemljišči se lahko dokaže na več načinov, vključno s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki, zemljevidi, vnosi v zemljiško knjigo/podatkovnimi bazami (62) in pregledi na zemljišču.

Dokaz je lahko „pozitiven“ ali „negativen“.

Na primer, izpolnjevanje merila v zvezi s „prvotnim gozdom“ se lahko dokaže z:

—	zračnim posnetkom zemljišča, ki kaže, da bo tam posajen sladkorni trs (pozitiven), ali

—	zemljevidom vseh prvotnih gozdov v regiji, ki kaže, da se zadevno zemljišče nahaja zunaj njih (negativen).

Merila veljajo za status zemljišča januarja 2008. Vendar uporaba zgodnejših dokazov ni izključena. Če se na primer dokaže, da so malo pred letom 2008, npr. leta 2005, na tem zemljišču rastle poljščine, je to dovolj, da se dokaže skladnost z nekaterimi ali pa vsemi merili v zvezi z zemljišči.

Komisija namerava na svoji platformi za preglednost objaviti smernice za gospodarske subjekte za določanje zadevnih kategorij zemljišč.

5.   PRAVILA UPOŠTEVANJA ZA BIOGORIVA

5.1   Upoštevanje goriv, ki deloma izhajajo iz neobnovljivih virov

Nekatera goriva le delno sestojijo iz obnovljivih materialov. Za nekatere od njih, kot je ETBE, Priloga III k Direktivi navaja, kolikšen odstotek goriva je iz obnovljivih virov, tako da se lahko upošteva glede doseganja ciljev (63). Za goriva, ki niso našteta v Prilogi III, vključno z gorivi, proizvedenimi v prilagodljivih postopkih, ki ne dajo vedno pošiljk z enako mešanico virov, se po analogiji lahko uporablja pravilo za električno energijo, proizvedeno v obratih z več gorivi: „prispevek vsakega vira energije se upošteva na podlagi energijske vsebnosti“ (64).

Za namene izpolnjevanja trajnostnega merila v zvezi s prihrankom toplogrednih plinov mora del goriva iz prejšnjega odstavka, ki izvira iz biomase, dosegati ustrezno pragovno vrednost. Za nekatere, kot na primer ETBE, Direktiva navaja privzete vrednosti.

Odstotki v Prilogi III k Direktivi se uporabljajo tudi pri odločanju o tem, ali morajo goriva, ki vsebujejo biogoriva, imeti posebne označbe na prodajnih mestih (65). Na primer, za gorivo, ki vsebuje 20 % ETBE, se ne bi zahtevala posebna označba, ker je manj kot 10 % iz obnovljivih virov.

5.2   Biogoriva, ki se upoštevajo dvojno

Nekatera biogoriva se upoštevajo dvojno pri dokazovanju doseganja 10-odstotnega cilja za delež energije v vseh oblikah prevoza leta 2020 in izpolnjevaje nacionalnih obveznosti glede obnovljive energije (66). Vsa ostala biogoriva se upoštevajo enojno. Če so biogoriva le delno proizvedena iz materialov, ki se upoštevajo dvojno, dvojno upoštevanje velja le za navedeni delež biogoriva (67).

Biogoriva, ki se upoštevajo dvojno, vključujejo biogoriva iz odpadkov in ostankov.

V Direktivi ni opredelitev „odpadkov“ in „ostankov“. Komisija meni, da je treba te pojme razložiti skladno s cilji Direktive:

—	za dvojno upoštevanje: raznovrstnost osnovnih surovin (68),

—	za metodologijo toplogrednih plinov: emisije se ne dodelijo za soproizvode, ki niso cilj proizvodnje (na primer slama pri proizvodnji pšenice) (69).

V tem okviru je „odpadek“ mogoče razumeti kot vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči (70); surovine, ki so bile namensko spremenjene, da bi štele za odpadke (npr. z dodajanjem odpadnega materiala k materialu, ki ni odpadek), se ne štejejo za odpadke.

V tem okviru ostanki lahko vključujejo:

—	ostanke iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, ter

—	odpadke iz predelave.

Odpadek iz predelave je snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so neposredni cilj proizvodnega postopka. Ni primarni cilj proizvodnega postopka in postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje.

Primeri ostankov vključujejo surov glicerin, smolo talovega olja in hlevski gnoj.

---

(1)  Člen 17 Direktive 2009/28/ES.

(2)  Člen 7b Direktive 98/70/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/30/ES.

(3)  Člen 17(1)(a). Ob upoštevanju področja uporabe „končne porabe energije“ iz Uredbe (ES) št. 1099/2008 ta vključuje biogoriva, ki se uporabljajo v mednarodnem letalskem prometu (kadar se prodajajo v državi članici), vendar ne v mednarodnem pomorskem prometu.

(4)  Člen 17(1)(b). Kot je določeno v členu 2(1) Direktive o obnovljivih virih energije.

(5)  Člen 17(1)(c). Običajno kot del nacionalnega programa podpore.

(6)  Člen 7a Direktive o kakovosti goriv.

(7)  UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(8)  Člen 6 Uredbe (ES) št. 443/2009.

(9)  UL L 151, 17.6.2010, str. 19.

(10)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(11)  Na spletni strani: http://ec.europa.eu/energy/renewables/transparency_platform/transparency_platform_en.htm

(12)  Če se dokumenti nanašajo na Direktivo o kakovosti goriv, jih Komisija namerava objaviti tudi na spletni strani Direktive o kakovosti goriv.

(13)  Člen 17(2).

(14)  Člen 17(3).

(15)  Člen 17(4) in (5).

(16)  Člen 17(6).

(17)  Člen 18(1).

(18)  Člen 18(3).

(19)  Člen 18(4), drugi pododstavek; Člen 18(7).

(20)  Prvi pododstavek člena 18(4); Člen 18(7).

(21)  Glej direktivi 2008/118/ES in 2003/96/ES.

(22)  Izjema bi lahko bile emisije toplogrednih plinov iz distribucije goriva (če so potrebne za izračun dejanske vrednosti). Za to bi bilo ustrezno uporabiti standardni koeficient.

(23)  Člen 18(3).

(24)  Člen 18(1).

(25)  Pomembna razlika je, da je pri prostovoljnem sistemu kot splošno pravilo zagotovljeno, da so gospodarski subjekti računovodsko revidirani, preden se jim dovoli sodelovanje v prostovoljnem sistemu. Ta zahteva ni potrebna v nacionalnih sistemih, v katerih je lahko primerno, da se ugodi ad hoc zahtevam gospodarskih subjektov.

(26)  Člen 17(6).

(27)  Glej člen 18(1).

(28)  V skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(29)  Člen 2.

(30)  Na primer v prilogah III in V.

(31)  Glej člen 17(1).

(32)  Za namene iz (5) in (6), naštete v oddelku 1, to vprašanje ni pomembno.

(33)  Člen 17(8).

(34)  Glej uvodni izjavi 89 in 95 Direktive o obnovljivih virih energije ter smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja.

(35)  Člen 7a(1)(a) Direktive o kakovosti goriv.

(36)  Člen 18(3).

(37)  Člen 17(2).

(38)  Člen 17(2), zadnji pododstavek.

(39)  Priloga V.

(40)  Opozoriti je treba, da je bilo dodeljevanje emisij soproizvodom upoštevano pri izračunu (razčlenjenih) privzetih vrednosti.

(41)  Priloga V.

(42)  Glej člen 22(2).

(43)  Tukaj je pomembno opozoriti, da so številke za prihranke emisij toplogrednih plinov zaokrožene na najbližjo odstotno točko.

(44)  Glej točko 6 dela C Priloge V.

(45)  Glej člen 19(2) in (3).

(46)  Glej člen 18(4).

(47)  Člen 17(3).

(48)  Člen 17(4) in (5).

(49)  Člen 17(3).

(50)  Dokumenti o javnih posvetovanjih so na voljo na: http://ec.europa.eu/energy/renewables/consultations/2010_02_08_biodiverse_grassland_en.htm

(51)  Člen 17(3)(b); velja za točki (i) in (ii) tega člena.

(52)  Člen 17(3)(b)(ii).

(53)  Člen 17(4) in (5).

(54)  Člen 17(4)(a).

(55)  Člen 17(4)(b).

(56)  Glej Prilogo II tega sporočila.

(57)  Zemljišče v kmetijski rabi se v tem smislu nanaša na drevesne nasade v kmetijskih proizvodnih sistemih, kot so sadovnjaki sadnih dreves, nasadi oljnih palm in sistemi gozdnega kmetijstva, pri katerih se rastline gojijo pod senco dreves.

(58)  Člen 17(4)(c).

(59)  Priloga V, del C.

(60)  Člen 17(5).

(61)  Glej člen 2.

(62)  Npr. integriran upravni in kontrolni sistem (IACS) za skupno kmetijsko politiko EU.

(63)  Člen 5(5).

(64)  Člen 5(3).

(65)  Člen 21(1).

(66)  Člen 21(2).

(67)  Navedeni delež je fizični delež („sistem masne bilance“ za trajnostno merilo se ne uporablja za to določbo).

(68)  Glej uvodno izjavo 89 Direktive o obnovljivih virih energije.

(69)  Glej točko 18 dela C Priloge V.

(70)  Vključno z materiali, ki jih je treba umakniti s trga iz zdravstvenih in varnostnih razlogov.

---

---

---

19.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/17

---

Nenasprotovanje priglašeni koncentraciji

(Zadeva COMP/M.5866 – Sun Capital/Beauty Business)

(Besedilo velja za EGP)

2010/C 160/03

Komisija se je 15. junija 2010 odločila, da ne bo nasprotovala zgoraj navedeni priglašeni koncentraciji in jo bo razglasila za združljivo s skupnim trgom. Ta odločitev je sprejeta v skladu s členom 6(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004. Celotno besedilo odločitve je na voljo samo v angleščini in bo objavljeno po tem, ko bodo iz besedila odstranjene morebitne poslovne skrivnosti. Na voljo bo:

—	v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—	v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5866. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

---

19.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/18

---

Menjalni tečaji eura (1)

18. junija 2010

2010/C 160/04

1 euro =

	Valuta	Menjalni tečaj
USD	ameriški dolar	1,2372
JPY	japonski jen	112,12
DKK	danska krona	7,4398
GBP	funt šterling	0,83570
SEK	švedska krona	9,5599
CHF	švicarski frank	1,3745
ISK	islandska krona
NOK	norveška krona	7,8615
BGN	lev	1,9558
CZK	češka krona	25,733
EEK	estonska krona	15,6466
HUF	madžarski forint	280,05
LTL	litovski litas	3,4528
LVL	latvijski lats	0,7076
PLN	poljski zlot	4,0675
RON	romunski leu	4,2400
TRY	turška lira	1,9290
AUD	avstralski dolar	1,4249
CAD	kanadski dolar	1,2723
HKD	hongkonški dolar	9,6309
NZD	novozelandski dolar	1,7588
SGD	singapurski dolar	1,7170
KRW	južnokorejski won	1 490,51
ZAR	južnoafriški rand	9,3263
CNY	kitajski juan	8,4454
HRK	hrvaška kuna	7,2010
IDR	indonezijska rupija	11 328,86
MYR	malezijski ringit	4,0221
PHP	filipinski peso	56,783
RUB	ruski rubelj	38,3840
THB	tajski bat	40,091
BRL	brazilski real	2,2000
MXN	mehiški peso	15,5454
INR	indijska rupija	57,1220

---

(1)  Vir: referenčni menjalni tečaj, ki ga objavlja ECB.

---

19.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/19

---

Sklep glede reorganizacijskega ukrepa v zvezi z zavarovalnico ARFIN Compagnia di Assicurazioni e Riassicurazioni SpA

(Obvestilo v skladu s členom 6 Direktive 2001/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o reorganizaciji in prenehanju zavarovalnic)

2010/C 160/05

Zavarovalnica	ARFIN Compagnia di Assicurazioni e Riassicurazioni SpA. Viale Nazario Sauro 14 20124 Milano MI ITALIA
Datum, začetek veljave in vrsta sklepa	Ukrep ISVAP št. 2795 z dne 14. aprila 2010 – Imenovanje komisarja za začasno upravljanje v skladu s členom 230 zakonodajnega odloka št. 209/2005.
Pristojni organ	ISVAP Via del Quirinale 21 00187 Roma RM ITALIA
Nadzorni organ	ISVAP Via del Quirinale 21 00187 Roma RM ITALIA
Imenovani komisar	Dr. Angelo Cremonese Viale Nazario Sauro 14 20124 Milano MI ITALIA
Zakon, ki se uporablja	Italija Člen 230 zakonodajnega odloka št. 209/2005.

Z ukrepom ISVAP št. 2795 z dne 14. aprila 2010 je bil v skladu s členom 230 zakonodajnega odloka št. 209 z dne 7. septembra 2005 za komisarja za začasno upravljanje zavarovalnice ARFIN Compagnia di Assicurazioni e Riassicurazioni SpA s sedežem v Milanu, Viale Nazario Sauro 14, imenovan dr. Angelo Cremonese za največ dva (2) meseca od datuma sprejetja tega ukrepa. Zato se prekine delovanje upravnih in nadzornih organov družbe.

---

19.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/20

---

Obvestilo o začetku protidampinškega postopka glede keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske

2010/C 160/06

Komisija je v skladu s členom 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 z dne 30. novembra 2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti (1) („osnovna uredba“), prejela pritožbo o domnevnem dampinškem uvozu keramičnih ploščic s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, ki povzroča znatno škodo industriji Unije.

1.   Pritožba

Pritožbo je 7. maja 2010 vložila Evropska zveza proizvajalcev keramičnih ploščic („pritožnik“) v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo večji delež, v tem primeru več kot 30 % celotne proizvodnje keramičnih ploščic Unije.

2.   Izdelek v preiskavi

Izdelek v preiskavi so glazirane in neglazirane keramične ploščice za tlakovanje in oblaganje ter glazirane in neglazirane keramične kockice in podobno, za mozaik, na podlagi ali brez podlage („izdelek v preiskavi“).

3.   Trditev o dampingu  (2)

Izdelek, ki se domnevno uvaža po dampinških cenah, je izdelek v preiskavi s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („zadevna država“), ki se trenutno uvršča pod oznake KN 6907 10 00, 6907 90 10, 6907 90 91, 6907 90 93, 6907 90 99, 6908 10 10, 6908 10 90, 6908 90 11, 6908 90 21, 6908 90 29, 6908 90 31, 6908 90 51, 6908 90 91, 6908 90 93, 6908 90 99. Te oznake KN so zgolj informativne.

Ker se glede na določbe člena 2(7) osnovne uredbe Ljudska republika Kitajska ne šteje za državo s tržnim gospodarstvom, so pritožniki določili normalno vrednost uvoza iz Ljudske republike Kitajske na podlagi cene v tretji državi s tržnim gospodarstvom, in sicer v Združenih državah Amerike. Trditev o dampingu temelji na primerjavi tako izračunane normalne vrednosti z izvoznimi cenami (na ravni franko tovarna) izdelka v preiskavi, ko je prodan za izvoz v Unijo.

Na podlagi tega so izračunane stopnje dampinga za zadevno državo izvoznico znatne.

4.   Trditev o škodi

Pritožnik je predložil dokaze, da se je uvoz izdelka v preiskavi iz zadevne države na splošno povečal v absolutnem smislu in v smislu tržnega deleža.

Iz dokazov prima facie, ki jih je predložil pritožnik, je razvidno, da so obseg in cene uvoženega izdelka v preiskavi med drugim negativno vplivali na prodane količine in tržni delež industrije Unije, kar znatno škodi celotnemu poslovanju industrije Unije.

5.   Postopek

Po posvetovanju s svetovalnim odborom je Komisija ugotovila, da je pritožbo vložila industrija Unije oziroma je bila vložena v njenem imenu in da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, zato začenja preiskavo v skladu s členom 5 osnovne uredbe.

S preiskavo bo ugotovljeno, ali gre pri izdelku v preiskavi s poreklom iz zadevne države za damping in ali je ta industriji Unije povzročil škodo. Če bodo ugotovitve to potrdile, bo s preiskavo proučeno, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije.

5.1    Postopek za ugotavljanje dampinga

Proizvajalci izvozniki (3) izdelka v preiskavi iz zadevne države so vabljeni k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.1.1   Preiskava proizvajalcev izvoznikov

5.1.1.1   Države, za katere se lahko uporabi vzorčenje, tj. države z velikim številom proizvajalcev izvoznikov

(a)   Vzorčenje

Glede na možno veliko število proizvajalcev izvoznikov iz zadevne države, vključenih v postopek, in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in ustrezno omeji število proizvajalcev izvoznikov, ki jih je treba preiskati (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvaja v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse uvoznike ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Te strani morajo Komisiji v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije sporočiti naslednje informacije o svojih družbah:

—	ime, naslov, elektronski naslov, številko telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—	prihodke od prodaje v lokalni valuti in količino v m2 izdelka v preiskavi, prodanega za izvoz v Unijo v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 (obdobje preiskave ali „OP“) za vsako od 27 držav članic (4) ločeno in skupaj,

—	prihodke od prodaje v lokalni valuti in obseg prodaje v m2 izdelka v preiskavi na domačem trgu v OP, tj. od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010,

—	natančen opis dejavnosti družbe po svetu v zvezi z izdelkom v preiskavi,

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (5), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo (izvoz in/ali domači trg) izdelka v preiskavi,

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

Proizvajalci izvozniki morajo tudi navesti, ali v primeru, da ne bodo izbrani v vzorec, želijo prejeti vprašalnik in druge obrazce zahtevka, da jih izpolnijo in tako zahtevajo individualno stopnjo dampinga v skladu z oddelkom (b) spodaj.

S predložitvijo zgoraj navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba izbrana v vzorec, izpolni vprašalnik in se strinja z obiskom v svojih prostorih zaradi preverjanja odgovorov („preverjanje na kraju samem“). Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Ugotovitve Komisije za nesodelujoče proizvajalce izvoznike temeljijo na razpoložljivih dejstvih in izid za te strani je lahko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovale.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca proizvajalcev izvoznikov, kontaktirala tudi organe zadevne države, lahko pa kontaktira tudi vsa znana združenja proizvajalcev izvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti kakršne koli druge pomembne informacije glede izbire vzorca, razen zgoraj navedenih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, so proizvajalci izvozniki lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega izvoza v Unijo, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo o družbah, izbranih v vzorec, prek organov države izvoznice, če bo primerno, uradno obvestila vse znane proizvajalce izvoznike, organe države izvoznice in združenja proizvajalcev izvoznikov.

Vsi proizvajalci izvozniki, izbrani v vzorec, morajo v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca predložiti izpolnjen vprašalnik, če ni določeno drugače.

Družbe, ki so se strinjale z morebitno vključitvijo v vzorec, vendar niso bile izbrane v vzorec, se štejejo za sodelujoče („nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki“). Brez poseganja v oddelek (b) protidampinška stopnja, ki se lahko uporablja za uvoz od nevzorčenih sodelujočih proizvajalcev izvoznikov, ne sme presegati tehtane povprečne stopnje dampinga, ugotovljene za proizvajalce izvoznike iz vzorca.

(b)   Individualna stopnja dampinga za družbe, ki niso vključene v vzorec

Nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki lahko v skladu s členom 17(3) osnovne uredbe zahtevajo, da Komisija zanje določi individualne stopnje dampinga („individualna stopnja dampinga“). Proizvajalci izvozniki, ki želijo zahtevati individualno stopnjo dampinga, morajo zahtevati vprašalnik in druge obrazce zahtevka v skladu z oddelkom (a) in jih pravilno izpolnjene predložiti v spodaj navedenih rokih. Izpolnjen vprašalnik je treba predložiti v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače. Poudariti je treba, da morajo navedeni proizvajalci izvozniki iz države z netržnim gospodarstvom dokazati izpolnjevanje meril za tržnogospodarsko obravnavo („TGO“) ali vsaj za individualno obravnavo („IO“), kakor je navedeno v oddelku 5.1.2.2, da lahko Komisija zanje določi individualne stopnje dampinga.

Vendar pa morajo proizvajalci izvozniki, ki zahtevajo individualno stopnjo dampinga, vedeti, da lahko Komisija odloči, da zanje ne bo določila individualnih stopenj dampinga, če je na primer proizvajalcev izvoznikov toliko, da bi bila določitev individualnih stopenj dajatve preveliko breme in bi preprečila pravočasen zaključek preiskave.

5.1.2   Postopek v zvezi s proizvajalci izvozniki v zadevni državi z netržnim gospodarstvom

5.1.2.1   Izbor države s tržnim gospodarstvom

Ob upoštevanju določb oddelka 5.1.2.2 se normalna vrednost za uvoz iz Ljudske republike Kitajske določi na podlagi cene ali konstruirane vrednosti v tretji državi s tržnim gospodarstvom v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe. Zato Komisija izbere primerno tretjo državo s tržnim gospodarstvom. Komisija je začasno izbrala Združene države Amerike. Zainteresirane strani so pozvane, da o ustreznosti te izbire predložijo pripombe v 10 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

5.1.2.2   Obravnava proizvajalcev izvoznikov v zadevni državi z netržnim gospodarstvom

V skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe lahko posamezni proizvajalci izvozniki iz zadevne države, ki menijo, da pri njihovi proizvodnji in prodaji izdelka v preiskavi prevladujejo razmere tržnega gospodarstva, predložijo ustrezno utemeljen zahtevek („zahtevek za TGO“). Tržnogospodarska obravnava („TGO“) se odobri, če se pri oceni zahtevka za TGO ugotovi, da so izpolnjena merila iz člena 2(7)(c) osnovne uredbe (6). Stopnja dampinga proizvajalcev izvoznikov, ki jim je bila odobrena TGO, se po možnosti in brez poseganja v možnost uporabe razpoložljivih dejstev v skladu s členom 18 osnovne uredbe izračuna na podlagi njihove lastne normalne vrednosti in izvoznih cen v skladu s členom 2(7)(b) osnovne uredbe.

Posamezni proizvajalci izvozniki v zadevni državi lahko poleg tega oziroma kot drugo možnost zahtevajo individualno obravnavo („IO“). Za odobritev IO morajo ti proizvajalci izvozniki dokazati izpolnjevanje meril iz člena 9(5) osnovne uredbe (7). Stopnja dampinga proizvajalcev izvoznikov, ki jim je bila odobrena IO, se izračuna na podlagi njihovih izvoznih cen. Normalna vrednost za proizvajalce izvoznike, ki jim je bila odobrena IO, se določi na podlagi vrednosti, ugotovljenih za tretjo državo s tržnim gospodarstvom, ki je izbrana, kakor je navedeno zgoraj.

(a)   Tržnogospodarska obravnava (TGO)

Komisija bo poslala zahtevek za TGO vsem proizvajalcem izvoznikom v zadevni državi, izbranim v vzorec, in tistim nevzorčenim sodelujočim proizvajalcem izvoznikom, ki želijo zahtevati individualno stopnjo dampinga, vsem znanim združenjem proizvajalcev izvoznikov ter organom zadevne države.

Proizvajalci izvozniki, ki zahtevajo TGO, morajo predložiti izpolnjen obrazec zahtevka za TGO v 15 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca ali odločitve o tem, da vzorec ne bo izbran, če ni določeno drugače.

(b)   Individualna obravnava (IO)

Za odobritev IO morajo proizvajalci izvozniki iz zadevne države, izbrani v vzorec, ter nevzorčeni sodelujoči proizvajalci izvozniki, ki želijo zahtevati individualno stopnjo dampinga, pravilno izpolniti dele obrazca zahtevka za TGO, ki se nanašajo na IO, in obrazec predložiti v 15 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače.

5.1.3   Preiskava nepovezanih uvoznikov  (8)  (9)

Glede na možno veliko število nepovezanih uvoznikov, vključenih v postopek, in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako omeji število nepovezanih uvoznikov, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvaja v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse nepovezane uvoznike ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Če ni drugače določeno, morajo te strani Komisiji v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, sporočiti naslednje informacije o svojih družbah:

—	ime, naslov, elektronski naslov, številko telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—	natančen opis dejavnosti družbe po svetu v zvezi z izdelkom v preiskavi,

—	skupni prihodki v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010,

—	količino v m2 in vrednost v EUR uvoza v Unijo ter nadaljnje prodaje na trgu Unije uvoženega zadevnega izdelka s poreklom iz Ljudske republike Kitajske v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010,

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (10), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo izdelka v preiskavi,

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

S predložitvijo zgoraj navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba izbrana v vzorec, izpolni vprašalnik in se strinja z obiskom v svojih prostorih zaradi preverjanja odgovorov („preverjanje na kraju samem“). Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Ugotovitve Komisije v zvezi z nesodelujočimi uvozniki temeljijo na razpoložljivih dejstvih in izid je lahko za navedene strani manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovale.

Komisija lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca nepovezanih uvoznikov, kontaktira tudi vsa znana združenja uvoznikov.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti kakršne koli druge pomembne informacije glede izbire vzorca, razen zgoraj zahtevanih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je vzorec potreben, so uvozniki lahko izbrani na podlagi največje reprezentativne količine prodaje obravnavanega izdelka v Uniji, ki jo je mogoče ustrezno preiskati v razpoložljivem času. Komisija bo uradno obvestila vse znane nepovezane uvoznike in združenja uvoznikov o družbah, izbranih v vzorec.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim nepovezanim uvoznikom in vsem znanim združenjem uvoznikov. Te strani morajo izpolnjen vprašalnik predložiti v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače. Izpolnjen vprašalnik mora med drugim vsebovati informacije o strukturi njihovih družb, dejavnostih družb v zvezi z izdelkom v preiskavi in nadaljnji prodaji izdelka v preiskavi.

5.2    Postopek za ugotavljanje škode

Škoda je znatna škoda, povzročena industriji Unije, ali grožnja znatne škode tej industriji ali znatno oviranje vzpostavitve takšne industrije. Škoda se ugotavlja na podlagi pozitivnih dokazov in vključuje objektivno oceno obsega dampinškega uvoza, njegovega učinka na cene podobnih izdelkov na trgu Unije in posledičnega učinka navedenega uvoza na industrijo Unije. Da se ugotovi, ali je bila industriji Unije povzročena znatna škoda, so proizvajalci Unije izdelka v preiskavi vabljeni k sodelovanju v preiskavi Komisije.

5.2.1   Preiskava proizvajalcev Unije

Glede na možno veliko število proizvajalcev Unije, vključenih v postopek, in da bi se preiskava končala v predpisanih rokih, lahko Komisija izbere vzorec in tako omeji število proizvajalcev Unije, ki jih bo preiskala (postopek se imenuje „vzorčenje“). Vzorčenje se izvaja v skladu s členom 17 osnovne uredbe.

Da bi se Komisija lahko odločila, ali je vzorčenje potrebno, in da bi v tem primeru lahko izbrala vzorec, poziva vse proizvajalce Unije ali njihove predstavnike, da se ji javijo. Te strani morajo Komisiji v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače, sporočiti naslednje informacije o svojih družbah:

—	ime, naslov, elektronski naslov, številko telefona in telefaksa ter ime kontaktne osebe,

—	natančen opis dejavnosti družbe po svetu v zvezi z izdelkom v preiskavi,

—	vrednost prodaje v EUR izdelka v preiskavi na trgu Unije v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010,

—	obseg prodaje v m2 izdelka v preiskavi na trgu Unije v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010,

—	obseg v m2 proizvodnje izdelka v preiskavi v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010,

—	količino v m2 izdelka v preiskavi, uvoženega v Unijo in proizvedenega v zadevni državi v obdobju od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010, če je relevantno,

—	imena in natančen opis dejavnosti vseh povezanih družb (11), vključenih v proizvodnjo in/ali prodajo izdelka v preiskavi (proizvedenega v Uniji ali v zadevni državi),

—	kakršne koli druge pomembne informacije, ki bi Komisiji lahko pomagale pri izbiri vzorca.

Če so družbe že predložile katere koli od teh informacij službam Komisije za trgovinsko zaščito, jih ni treba ponovno predložiti. S tem, ko se javi Komisiji, in s predložitvijo navedenih informacij se družba strinja z možno vključitvijo v vzorec. Če je družba izbrana v vzorec, izpolni vprašalnik in se strinja z obiskom v svojih prostorih zaradi preverjanja odgovorov („preverjanje na kraju samem“). Če družba navede, da se ne strinja z možno vključitvijo v vzorec, se šteje, da ni sodelovala v preiskavi. Ugotovitve Komisije za nesodelujoče proizvajalce Unije temeljijo na razpoložljivih dejstvih in izid je lahko zanje manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovali.

Komisija lahko za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za izbiro vzorca proizvajalcev Unije, kontaktira tudi vsa znana združenja proizvajalcev Unije.

Vse zainteresirane strani, ki želijo predložiti kakršne koli druge informacije glede izbire vzorca, razen zgoraj navedenih informacij, morajo to storiti v 21 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

Če je potreben vzorec, so proizvajalci Unije lahko izbrani na podlagi največjega reprezentativnega obsega prodaje v Uniji, ki ga je mogoče v razpoložljivem času ustrezno preiskati. Komisija bo vse znane proizvajalce Unije in združenja proizvajalcev Unije uradno obvestila o družbah, izbranih v vzorec.

Komisija bo za pridobitev informacij, za katere meni, da so potrebne za preiskavo, poslala vprašalnike vzorčenim proizvajalcem Unije in vsem znanim združenjem proizvajalcev Unije. Te strani morajo izpolnjene vprašalnike poslati v 37 dneh od datuma uradnega obvestila o izbiri vzorca, če ni določeno drugače. Izpolnjen vprašalnik mora med drugim vsebovati informacije o strukturi njihovih družb, finančnem stanju družb, njihovih dejavnostih v zvezi z izdelkom v preiskavi, stroških proizvodnje in prodaji izdelka v preiskavi.

5.3    Postopek za presojo interesa Unije

Če bosta v postopku ugotovljena damping in škoda, bo v skladu s členom 21 osnovne uredbe odločeno, ali bi bilo sprejetje protidampinških ukrepov v nasprotju z interesom Unije. Proizvajalci Unije, uvozniki in njihova predstavniška združenja, uporabniki in njihova predstavniška združenja, dobavitelji in njihova predstavniška združenja ter predstavniške organizacije potrošnikov so pozvani, da se javijo v 15 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Predstavniške organizacije potrošnikov morajo za sodelovanje v preiskavi v istem roku dokazati dejansko povezavo med svojimi dejavnostmi in izdelkom v preiskavi.

Strani, ki se javijo v navedenem roku, lahko Komisiji predložijo informacije o tem, ali je uvedba ukrepov v interesu Unije, v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače. Te informacije lahko predložijo z izpolnjenim vprašalnikom, ki ga pripravi Komisija, ali v prosti obliki, ki v najboljšem primeru zajemajo področja iz tega vprašalnika. V vsakem primeru se bodo informacije, predložene v skladu s členom 21, upoštevale samo, če bodo podprte z dejanskimi dokazi, veljavnimi v času predložitve.

5.4    Druga pisna stališča

Ob upoštevanju določb tega obvestila so vse zainteresirane strani vabljene, da izrazijo svoja stališča ter predložijo informacije in dokaze. Te informacije in dokazi morajo prispeti na Komisijo v 37 dneh od datuma objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije, če ni določeno drugače.

5.5    Možnost zaslišanja s strani preiskovalnih služb Komisije

Vse zainteresirane strani lahko zaprosijo, da jih zaslišijo preiskovalne službe Komisije. Zahtevek za zaslišanje se predloži v pisni obliki, v njem pa morajo biti navedeni razlogi za njegovo predložitev. Za zaslišanja v zvezi z zadevami iz začetne faze preiskave je treba zahtevek predložiti v 15 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje predložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

5.6    Postopek za predložitev pisnih stališč, izpolnjenih vprašalnikov in korespondenco

Zainteresirane strani morajo predložiti svoja stališča, vključno z informacijami za izbiro vzorca, izpolnjenimi obrazci zahtevka za TGO, izpolnjenimi vprašalniki in posodobitvami teh dokumentov, v pisni obliki na papirju in v elektronski obliki, navesti pa morajo svoje ime, naslov, elektronski naslov, telefonsko številko ter številko telefaksa. Če zainteresirana stran ne more predložiti stališč in zahtevkov v elektronski obliki zaradi tehničnih razlogov, mora o tem nemudoma obvestiti Komisijo.

Vsa pisna stališča, vključno z informacijami, zahtevanimi v tem obvestilu, izpolnjenimi vprašalniki in korespondenco, ki jih zainteresirane strani predložijo na zaupni osnovi, se označijo kot „Interno“ (12).

Zainteresirane strani, ki predložijo informacije z oznako „Interno“, morajo v skladu s členom 19(2) osnovne uredbe predložiti nezaupni povzetek teh informacij in ga označiti kot „V pregled zainteresiranim stranem“. Ti povzetki morajo biti dovolj natančni, da zajamejo bistvo zaupnih informacij. Če zainteresirana stran, ki je predložila zaupne informacije, ne predloži nezaupnega povzetka teh informacij v predpisani obliki in po predpisanih merilih, takšne zaupne informacije morda ne bodo upoštevane.

Naslov Komisije za korespondenco:

European Commission

Directorate-General for Trade

Directorate H

Office: N-105 04/092

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22979805

E-naslov: trade-ad-ceramic-tiles-china@ec.europa.eu

6.   Nesodelovanje

Če katera koli zainteresirana stran zavrne dostop do potrebnih informacij, jih ne predloži v določenih rokih ali znatno ovira preiskavo, se lahko v skladu s členom 18 osnovne uredbe na podlagi razpoložljivih dejstev sprejmejo začasne ali dokončne ugotovitve, in sicer pozitivne ali negativne.

Če se ugotovi, da je katera koli zainteresirana stran predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te morda ne bodo upoštevale, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva.

Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno in zato ugotovitve temeljijo na razpoložljivih dejstvih v skladu s členom 18 osnovne uredbe, je lahko izid za to stran manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

7.   Pooblaščenec za zaslišanje

Zainteresirane strani lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca GD Trade za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje je posrednik med zainteresiranimi stranmi in preiskovalnimi službami Komisije. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dokumentacije, nestrinjanja v zvezi z zaupnostjo podatkov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke tretjih oseb za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje lahko organizira zaslišanje s posamezno zainteresirano stranjo in pri njem posreduje, da se v celoti upoštevajo pravice zainteresiranih strani do obrambe.

Zahtevek za zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje je treba predložiti pisno, v njem pa morajo biti navedeni razlogi za predložitev zahtevka. Za zaslišanja v zvezi z zadevami iz začetne faze preiskave je treba zahtevek predložiti v 15 dneh od objave tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. Pozneje pa je treba zahtevek za zaslišanje predložiti v posebnih rokih, ki jih določi Komisija v korespondenci s stranmi.

Pooblaščenec za zaslišanje poskrbi tudi za možnost zaslišanja vključenih strani, da se zagotovi predstavitev različnih stališč in nasprotnih argumentov, med drugim v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Unije. Takšno zaslišanje se praviloma izvede najpozneje konec četrtega tedna po razkritju začasnih ugotovitev.

Dodatne informacije in kontaktni podatki so zainteresiranim stranem na voljo na spletnih straneh pooblaščenca za zaslišanje na spletišču GD Trade: (http://ec.europa.eu/trade/issues/respectrules/ho/index_en.htm).

8.   Časovni okvir preiskave

Preiskava se v skladu s členom 6(9) osnovne uredbe zaključi v 15 mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije. V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe se lahko začasni ukrepi uvedejo najpozneje v devetih mesecih po objavi tega obvestila v Uradnem listu Evropske unije.

9.   Obdelava osebnih podatkov

Vsi osebni podatki, zbrani v tej preiskavi, bodo obdelani v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (13).

---

(1)  UL L 343, 22.12.2009, str. 51.

(2)  Damping je prodaja izdelka za izvoz („zadevni izdelek“) po ceni, nižji od „normalne vrednosti“. Normalna vrednost je običajno primerljiva cena „podobnega“ izdelka na notranjem trgu države izvoznice. Izraz „podobni izdelek“ pomeni izdelek, ki je zadevnemu izdelku enak v vseh vidikih ali če takega izdelka ni, izdelek, ki mu je zelo podoben.

(3)  Proizvajalec izvoznik je družba v zadevni državi, ki proizvaja in izvaža izdelek v preiskavi na trg Unije neposredno ali prek tretje osebe, vključno s katero koli od njenih povezanih družb, vključenih v proizvodnjo, domačo prodajo ali izvoz zadevnega izdelka. Izvozniki, ki izdelka ne proizvajajo, običajno niso upravičeni do individualne stopnje dajatve.

(4)  27 držav članic Evropske unije: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo.

(5)  V skladu s členom 143 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Carinskega zakonika Skupnosti, se osebe štejejo za povezane samo, če: (a) če je ena od njiju član vodstva ali uprave podjetja drugega in obratno; (b) sta pravno priznana poslovna partnerja; (c) sta delodajalec in delojemalec; (d) katera koli oseba neposredno ali posredno poseduje, nadzoruje ali ima v lasti 5 % ali več deležev z glasovalno pravico ali delnic obeh oseb; (e) eden od njih neposredno ali posredno nadzira drugega; (f) oba neposredno ali posredno nadzira tretja oseba; (g) skupaj neposredno ali posredno nadzorujeta tretjo osebo; ali (h) sta članici iste družine. Osebi se štejeta za članici iste družine le, če sta v enem od naslednjih sorodstvenih razmerij: (i) žena in mož, (ii) starši in otrok, (iii) bratje in sestre (tudi polbratje in polsestre), (iv) stari starši in vnuki, (v) stric ali teta in nečak ali nečakinja, (vi) tast in tašča ter zet ali snaha, (vii) svaki in svakinje. (UL L 253, 11.10.1993, str. 1). V tem kontekstu „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo.

(6)  Proizvajalci izvozniki morajo zlasti dokazati, da: (i) njegove poslovne odločitve in stroški temeljijo na tržnih pogojih, brez večjega vmešavanja države; (ii) ima podjetje en jasen seznam osnovnih računovodskih evidenc, ki se neodvisno revidirajo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi („MRS“) in se uporabljajo za vse namene; (iii) ni večjih izkrivljanj, prenesenih iz nekdanjega sistema netržnega gospodarstva; (iv) stečajno in lastninsko pravo zagotavljata pravno varnost in stabilnost ter (v) da se pretvorbe valut izvajajo po tržnih stopnjah.

(7)  Proizvajalci izvozniki morajo zlasti dokazati, da: (i) lahko v primeru družb ali skupnih družb, ki so v celoti ali deloma v tuji lasti, izvozniki svobodno vrnejo kapital in dobičke v domovino; (ii) so izvozne cene in količine ter prodajni pogoji svobodno določeni; (iii) je večina deležev v lasti zasebnikov. Državni uradniki, ki zasedajo v upravnem odboru ali so na ključnih vodstvenih položajih, morajo biti v manjšini ali pa je treba dokazati, da je družba kljub temu dovolj neodvisna od vmešavanja države; (iv) se pretvorbe valut izvajajo po tržnih obrestnih merah in (v) vmešavanje države ni takšno, da bi omogočalo izogibanje ukrepom, če so posameznim izvoznikom odobrene drugačne stopnje dajatev.

(8)  Vzorčeni so lahko samo uvozniki, ki niso povezani s proizvajalci izvozniki. Uvozniki, ki so povezani s proizvajalci izvozniki, morajo izpolniti Prilogo 1 k vprašalniku za te proizvajalce izvoznike. Za opredelitev povezane strani glej opombo 5.

(9)  Podatki, ki jih predložijo nepovezani uvozniki, se lahko uporabijo tudi v zvezi z drugimi vidiki te preiskave poleg ugotavljanja dampinga.

(10)  Glej opombo št. 5.

(11)  Glej opombo št. 5.

(12)  To je zaupni dokument v skladu s členom 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1225/2009 (UL L 343, 22.12.2009, str. 51) in členom 6 Sporazuma STO o izvajanju člena VI GATT 1994 (Protidampinški sporazum). Poleg tega je dokument zaščiten v skladu s členom 4 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(13)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

---

19.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/27

---

Obvestilo za osebe, subjekte in organe, dodane na seznam iz člena 7(1) in (3) Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 532/2010

2010/C 160/07

1.

Skupno stališče Sveta 2007/140/SZVP (1) med drugimi ukrepi določa zamrznitev sredstev in gospodarskih virov fizičnih ali pravnih oseb, subjektov in organov, določenih v Prilogi Resolucije 1737 (2006) Varnostnega sveta ZN, pa tudi oseb, subjektov in organov, ki jih je določil Varnostni svet ZN ali zadevni odbor Varnostnega sveta v skladu z odstavkom 12 Resolucije 1737 (2006) Varnostnega sveta ZN in odstavkom 7 Resolucije 1803 (2008) Varnostnega sveta ZN.

2.

Varnostni svet ZN je 9. junija 2010 sklenil, da v skladu s tema odstavkoma določi eno fizično osebo in 40 pravnih oseb, subjektov ali organov. Zadevne fizične ali pravne osebe, subjekti in organi lahko ZN kadar koli predložijo zahtevo za ponovno proučitev odločitve o njihovi vključitvi na zgoraj navedeni seznam ZN s priloženo dodatno dokumentacijo. Zahtevo je treba poslati na naslednji naslov: United Nations — Focal point for delisting Security Council Subsidiary Organs Branch Room S-3055 E New York, NY 10017 UNITED STATES OF AMERICA Več informacij je na voljo na http://www.un.org/sc/committees/dfp.shtml

3.

Komisija je na podlagi odločitev ZN iz točke 2 sprejela Uredbo (EU) št. 532/2010 (2), ki spreminja Prilogo IV k Uredbi Sveta (ES) št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (3). Zato se za zadevne fizične ali pravne osebe, subjekte in organe uporabljajo naslednji ukrepi iz Uredbe (ES) št. 423/2007: (a) zamrznitev sredstev in gospodarskih virov, ki pripadajo zadevnim osebam, subjektom in organom, ki so v njihovi lasti, s katerimi ti razpolagajo ali jih nadzorujejo, ter prepoved neposrednega ali posrednega dajanja njim na voljo ali v njihovo korist sredstev in gospodarskih virov (člen 7(1) in (3)); ter (b) prepoved zavestnega in namernega sodelovanja pri dejavnostih, katerih namen ali učinek je neposredno ali posredno izogibanje ukrepom iz zgornje točke (a).

4.

Fizične ali pravne osebe, subjekti in organi, dodani v Prilogo IV k Uredbi Sveta (ES) št. 423/2007 z Uredbo (EU) št. 532/2010 v skladu z odločitvijo ZN z dne 9. junija 2010, lahko Komisiji sporočijo svoje mnenje o njihovi umestitvi na seznam. To sporočilo lahko pošljejo na naslov: European Commission ‘Restrictive measures’ Rue de la Loi/Wetstraat 200 1049 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË

5.	Obenem je treba opozoriti, da je vsaki zadevni fizični ali pravni osebi, subjektu in organu omogočeno, da v skladu s pogoji iz člena 263(4) in (6) Pogodbe o delovanju Evropske unije pri Splošnem sodišču Evropske unije izpodbija Uredbo (ES) št. 532/2010.

6.

Osebni podatki fizičnih oseb na seznamih iz Uredbe (EU) št. 532/2010 se obdelujejo v skladu s pravili Uredbe (ES) št. 45/2001 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (4). Vse zahteve, npr. po dodatnih informacijah ali za uveljavljanje pravic po Uredbi (ES) št. 45/2001, je treba poslati Komisiji na naslov iz točke 4 zgoraj.

7.

Za zagotovitev ustreznega reda je treba zadevne fizične ali pravne osebe, subjekte in organe iz Priloge IV opozoriti, da lahko pri pristojnih organih zadevne države članice, kakor so navedeni na spletnih straneh, naštetih v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 423/2007, vložijo prošnjo za pridobitev dovoljenja glede uporabe zamrznjenih sredstev in gospodarskih virov za osnovne izdatke ali nekatera posebna plačila v skladu s členom 10 Uredbe ali prošnjo v skladu s členom 8 ali 9 Uredbe.

---

(1)  UL L 61, 28.2.2007, str. 49.

(2)  UL L 154, 18.6.2010, str. 5.

(3)  UL L 103, 20.4.2007, str. 1.

(4)  UL L 8, 12.1.2001, str. 1.

---