29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/1

(1)

Svet je 26. aprila 2010 preučil posodobljeno različico programa Estonije za konvergenco za obdobje 2009–2013.

(2)

Estonsko gospodarstvo je trenutno na poti iz globoke recesije. Ta je občutno vplivala na javne finance, preobrat v netrajnostnem povpraševanju na domačem trgu in pok nepremičninskega balona pa sta hitro rešila prej velika notranja in zunanja neravnovesja. Ob upoštevanju znatnih makroekonomskih neravnovesij pred upadom gospodarske rasti je bilo obsežno in odločno ukrepanje vlade za omejitev negativnega vpliva upada gospodarske rasti na javne finance preudaren odziv, ki je bil v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Pomagalo je omejiti gospodarska, proračunska in finančno-sistemska tveganja ter omogočilo ponovno vzpostavitev konkurenčnosti s prilagajanjem cen in plač v gospodarstvu. Ohranitev trdnih monetarnih varoval v podporo stabilnosti menjalnega tečaja in preudarne finančne politike, med drugim tudi s poglobljenim čezmejnim sodelovanjem, so pripomogli k preprečevanju neugodnih gibanj. Visoka raven dolgov zasebnega sektorja se zdaj postopoma znižuje, vendar bo kljub temu vplivala na oživitev, saj ovira potrošnjo in naložbe. Ključni politični izzivi v prihodnosti so povečanje produktivnosti gospodarstva za dodatno izboljšanje konkurenčnosti in trajno konvergenco ter omejevanje tveganja za izgubo znanja in veščin zaradi dolgotrajne brezposelnosti. Bolj splošni gospodarski izziv je ponovno pozitivna in trajnostna rast, pri čemer se je treba izogibati ponovnim velikim notranjim in zunanjim neravnovesjem. Javne finance so se večinoma že prilagodile pričakovani manjši rasti v prihodnjih letih, v srednjeročnem obdobju pa je potreben še nadaljnji napredek.

(3)

Čeprav je zmanjšanje dejanskega BDP zaradi krize večinoma ciklično, je negativno vplivalo tudi na raven potencialne proizvodnje. Zaradi manjših naložb, omejene razpoložljivosti kreditov in naraščajoče strukturne brezposelnosti lahko kriza poleg tega vpliva tudi na potencialno srednjeročno rast. Poleg tega pa zaradi posledic gospodarske krize narašča tudi negativni vpliv staranja prebivalstva na potencialno proizvodnjo in vzdržnost javnih financ. Zato bo nujno treba pospešiti izvajanje strukturnih reform, da bi spodbudili potencialno rasti. Predpogoj za to pa je prilagoditev gospodarstva na bolj trajnostno sestavo rasti z večjim poudarkom na izvozu. Zlasti zaradi velikega povečanja brezposelnosti je za Estonijo pomembno, da pospeši izvajanje aktivnih politik trga dela, poveča prilagodljivost sistemov za izobraževanje in usposabljanje potrebam trga dela in vlaga v vseživljenjsko učenje.

(4)

Po makroekonomskem scenariju iz programa naj bi imel realni BDP po ocenjenem padcu za 14,5 % leta 2009 skoraj ničelno celoletno rast (– 0,1 %) leta 2010, v preostalem programskem obdobju pa naj bi si opomogel in dosegel povprečno 3,7-odstotno stopnjo rasti.

V letu 2010 naj bi se ciklične razmere začele postopoma izboljševati. Povpraševanje na domačem trgu naj bi po pričakovanjih še naprej zaviralo oživitev gospodarstva leta 2010, rast pa naj bi bila predvsem posledica večjega zunanjega povpraševanja in preobrata v ciklu zalog. Domači viri rasti bodo predvidoma znova izrazitejši od leta 2011 naprej. Po trenutno razpoložljivih podatkih (2) se zdi, da ta scenarij temelji na verjetnih predpostavkah o rasti, negotovost glede gospodarskega razvoja pa je še vedno velika. Videti je, da so projekcije v programu glede inflacije realistične, monetarne predpostavke in predpostavke o menjalnem tečaju pa so skladne s preostalim makroekonomskim scenarijem. Že zabeležen nominalni padec cen in plač na domačem trgu naj bi se v skladu s programom in napovedmi služb Komisije iz jeseni 2009, čeprav nekoliko drugače, nadaljeval tudi leta 2010. Zaradi upada uvoza kot posledice recesije se je prejšnji visok zunanji primanjkljaj spremenil v presežek, ki naj bi bil v srednjeročnem obdobju višji kot v jesenski napovedi služb Komisije, ker so v programu upoštevana previdnejša pričakovanja glede razvoja povpraševanja na domačem trgu. V programu je za leto 2010 predvideno dodatno povečanje brezposelnosti, za celotno programsko obdobje pa manjša udeležba na trgu dela.

(5)

Celotna gospodarska in proračunska strategija estonskih organov izraža njihovo trdno zaupanje v zdrave javne finance. V programu je ocenjeno, da bo javnofinančni primanjkljaj za leto 2009 znašal 2,6 % BDP, kar je zelo podobno ravni v letu 2008 (2,7 %). To je posledica celovite in obsežne proračunske konsolidacije, izvedene v letu 2009, ko se je gospodarski položaj znatno poslabšal. Zaradi konsolidacije, kljub znatnemu upadu nominalnega BDP, se je nekoliko povečal nominalni prihodek, večinoma zaradi višjih nedavčnih prihodkov in povišanja nekaterih davčnih stopenj. Zaradi občutnega zmanjšanja javne porabe so tudi odhodki ostali na ravni, primerljivi z letom 2008, obenem pa je bila gospodarstvu s povečanim črpanjem sredstev iz strukturnih skladov EU zagotovljena proticiklična podpora.

Strukturni saldo (tj. ciklično prilagojeni saldo brez enkratnih in začasnih ukrepov, izračunan v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo) se je v skladu s programom izboljšal za 3,5 % BDP, iz česar je razvidna izredno restriktivna fiskalna naravnanost. Sklop diskrecijskih ukrepov, izvedenih v letu 2009, obenem dokazuje še intenzivnejšo konsolidacijo, ki je znašala več kot 9 % BDP. Razliko gre ob upoštevanju obsega in značilnosti upada rasti pripisati predvsem dejstvu, da je konsolidacijska strategija v veliki meri temeljila na preprečevanju predhodno določene rasti odhodkov za javno porabo in socialne prejemke, negativnim posledicam sestave na davčne prihodke, zlasti zaradi vidnega upada domače potrošnje in odhodkov za plače, pa tudi negotovosti, povezani z izračunom ciklično prilagojenih saldov. V skladu s programom se bo začel javnofinančni nominalni primanjkljaj leta 2010 postopoma zmanjševati, do konca programskega obdobja pa naj bi bil dosežen presežek.

(6)

V programu je za leto 2010 predviden nominalni primanjkljaj v višini 2,2 % BDP. Izboljšanje nominalnega salda v primerjavi s prejšnjim letom je mogoče pripisati predvsem celoletnemu vplivu konsolidacijskih ukrepov, ki so bili v drugi polovici leta 2009 izvedeni na strani prihodkov in odhodkov. Poleg tega so se leta 2010 trošarine še povečale, kar je kljub zmanjšanju nominalnega BDP za približno 1,25 % omogočilo predvideno povečanje davčnih prihodkov. Nominalni odhodki naj bi ostali približno na ravni iz leta 2009, pri čemer naj bi se zmerno povečanje javnih naložb izravnalo z nadaljnjim padanjem javne porabe; delež odhodkov tako rahlo narašča. Dodatni ukrepi za izboljšanje fiskalnega stanja tako leta 2010 skupaj znašajo 0,7 % BDP, poleg celoletnega vpliva konsolidacijskih ukrepov, sprejetih v drugi polovici leta 2009, ki znašajo 2,5 % BDP. Načrtovana fiskalna naravnanost, merjena s spremembo strukturnega salda, je kljub temu na splošno nevtralna. Razliko med dvema pristopoma je mogoče delno razložiti z večjo odvisnostjo od enkratnih in začasnih ukrepov v programu, pri čemer so ciklične razmere še vedno slabe, delno pa jo je mogoče pripisati prej navedeni negotovosti v zvezi z izračunom ciklično prilagojenih saldov.

(7)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije iz programa je doseči srednjeročni cilj, ki je v programu opredeljen kot strukturni saldo, do konca programskega obdobja leta 2013, ko naj bi nominalni in primarni saldo izkazala presežek. Srednjeročni cilj glede na najnovejše projekcije in stopnjo dolga več kot primerno izraža cilje Pakta za stabilnost in rast. Strukturni saldo, izračunan po skupno dogovorjeni metodologiji, naj bi se v obdobju 2011–2013 po programu izboljšal za 0,5–1 % BDP letno. Izboljšanje naj bi bilo predvsem rezultat hitrejšega padanja deleža odhodkov v BDP (v primerjavi z deležem prihodkom), pri čemer je v zadnjih letih programskega obdobja predvideno nominalno znižanje večine kategorij primarnih odhodkov, zlasti nadomestil za zaposlene in socialnih izplačil. Toda v programu ni podrobnih podatkov o obsežnih ukrepih v podporo tej konsolidaciji. Odvisnost od enkratnih ukrepov za izpolnjevanje proračunskih ciljev se bo leta 2011 zmanjšala, v zadnjih letih programskega obdobja pa izginila. Zaradi teh teženj in zmanjševanja finančnih sredstev, ki so na razpolago v okviru finančne perspektive za obdobje 2007–2013, naj bi se nedavčni prihodki do konca programskega obdobja zmanjšali na raven iz leta 2008.

(8)

Proračunski rezultati bi bili lahko v kratko- in srednjeročnem obdobju slabši od napovedanih v programu. Kot je bilo že ugotovljeno, je makroekonomska negotovost velika in pomeni očitno proračunsko tveganje, čeprav se zdi, da ni razloga za sklepanje, da je to tveganje bolj pozitivno ali negativno. Leto 2010 je še bolj negotovo zaradi odvisnosti od nestanovitnih postavk, zlasti tega, da morda ne bo v celoti uresničena načrtovana prodaja nefinančnih sredstev v višini 0,5 % BDP, odtegnitev dividend in deleža dobička državnim podjetjem pa je odvisna od upravnih odločitev, kar pomeni določeno tveganje glede izvajanja. Delno so bili mogoče davčni prihodki leta 2009 boljši od pričakovanih zaradi obsežnega skladiščenja blaga, od katerega je bila pred povišanjem davčne stopnje januarja 2010 plačana trošarina, kar bi lahko negativno izravnalno vplivalo na prihodke leta 2010.

V zadnjih letih programskega obdobja bo odvisnost od enkratnih in začasnih ukrepov sicer manjša, vendar ni na voljo zadostnih podatkov o strukturnih ukrepih, ki naj bi jih nadomestili, kar lahko ogrozi cilje programa. Vendar to tveganje delno blažijo zanesljivi proračunski rezultati estonskih organov.

(9)

Delež bruto javnega dolga v višini 7,8 % BDP leta 2009 je precej pod referenčno vrednostjo iz Pogodbe; zaradi javnofinančnih primanjkljajev naj bi se do konca programskega obdobja povečal na 14,3 % BDP. Javnofinančni sektor naj bi v programskem obdobju ohranil neto pozicijo sredstev.

(10)

Iz srednjeročnih projekcij dolga, v katerih je predvideno, da se bo stopnja rasti BDP postopoma približala vrednostim pred krizo, da bo delež davkov znova dosegel ravni pred krizo in se bodo povečali odhodki, povezani s staranjem prebivalstva, je razvidno, da bo proračunska strategija, predvidena v programu, v sedanji obliki in brez nadaljnjih sprememb politike več kot zadostovala za stabilizacijo deleža javnega dolga v BDP do leta 2020.

(11)

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je znatno pod povprečjem v EU. Bruto dolg je v Estoniji trenutno zelo nizek, ohranjanje zdravih javnih financ, ki je v skladu s proračunskimi načrti za celotno programsko obdobje, pa bi prispevalo k omejevanju tveganja za vzdržnost javnih financ, ki so bila v poročilu Komisije o vzdržnosti iz leta 2009 (3) ocenjena kot nizka.

(12)

Proračunski okvir temelji na pravilu nominalnega salda za javnofinančno proračunsko stanje. To pravilo je že dolgo temelj gospodarske politike, ki prispeva k solidnim proračunskim rezultatom in zbiranju finančnih sredstev.

V zadnjih letih je izvajanje tega koncepta napredovalo, tako da je bolj usklajeno s ciklom, pri čemer so bile upoštevane nekatere značilnosti pristopa strukturnega salda, tako da je bil cilj presežek na vrhu cikla, med recesijo pa so bili dovoljeni primanjkljaji. Vzrok za delno porabo nepričakovanih prihodkov med cikličnimi porasti in vrhi je zato morda dejstvo, da v zvezi z odhodki in prihodki ni posebnih pravil. Poleg tega ima srednjeročni proračunski okvir nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na kontinuiteto letnih posodobitev; preden Parlament sprejme posodobljene različice programov za konvergenco, se o njih še vedno ne razpravlja. V programu so načrti za krepitev proračunskega postopka z izboljšanjem strateškega in letnega načrtovanja, ki se že izvajajo in s katerimi se rešujejo nekatere od opisanih pomanjkljivosti.

(13)

Z davčnimi spremembami v letih 2009–2010 se nadaljuje strategija preusmeritve obdavčenja na potrošnjo in uporabo naravnih virov; povečala se je tudi odvisnost od davkov na delo. Program poleg tega zajema tekočo analizo učinkovitosti veljavnih izjem in preferencialnih davčnih stopenj, zagotovitev večje prilagodljivosti v proračunskem postopku z zmanjšanjem namenskih prihodkov, sedanja prizadevanja za preprečevanje izogibanja davkom ter nadaljnjo poenostavitev in racionalizacijo davčne uprave. Ti ukrepi in nadaljnje preusmerjanje obdavčevanja z dela na vire, ki so manj ciklično občutljivi, bi lahko prispevali k izboljšanju kakovosti javnih financ in ublažitvi tveganja za proračunske obete.

(14)

Strategija, ki zagotavlja uspešno sodelovanje v ERM II in je podkrepljena s številnimi političnimi zavezami, prevzetimi ob vstopu v mehanizem, skuša zagotoviti stabilnost menjalnega tečaja z vzdrževanjem obsežnih monetarnih varoval ter finančne in fiskalne stabilnosti ter ohraniti prilagodljivosti trgov dela in proizvodov.

Estonija je bila ob nastopu krize v razmeroma močnem položaju z velikimi fiskalnimi rezervami, na splošno zdravim bančnim sektorjem in razmeroma visoko stopnjo prilagodljivosti plač in cen. Toda njene pretekle politike niso preprečile velikih makroekonomskih neravnovesij, kar je razvidno iz izjemno visoke rasti posojil, znatnih inflacijskih pritiskov, velikih primanjkljajev tekočega računa in netrajnostnega razcveta nepremičninskega trga. Organi so za omejitev poslabšanja javnih financ med krizo leta 2009 sprejeli več obsežnih konsolidacijskih paketov. Ta konsolidacija bo imela pozitiven učinek še po letu 2009, pri čemer zlasti znižanje plač v javnem sektorju pozitivno prispeva k odpravljanju neravnovesij v gospodarstvu. Bančni sektor ostaja dobro kapitaliziran in dovolj likviden. Napredek je bil dosežen tudi v strukturni politiki. Z nedavno sprejeto delovno zakonodajo se je povečala prilagodljivost trga dela, kar je omogočilo prilagoditev prejšnjega modela gospodarstva, ki ga je usmerjalo povpraševanje na domačem trgu, na bolj trajnostno rast. Kar zadeva proizvodne trge, je cilj političnih ukrepov povečanje konkurence. Konkurenčnost menjalnega sektorja se od leta 2009 povečuje zaradi nenehnega zniževanja stroškov za plače in ciljno usmerjenih državnih programov, pa tudi z učinkovito uporabo sredstev iz strukturnih skladov EU. Izziv v prihodnosti bo preprečevanje ponovnih velikih notranjih in zunanjih neravnovesij med samim okrevanjem.

(15)

Ob upoštevanju navedenih tveganj za proračunske cilje se lahko za proračunsko strategijo iz programa šteje, da je na splošno skladna z zahtevami iz pakta. Glede na nedavno znatno zmanjšanje gospodarske dejavnosti je predvsem načrtovana uresničitev srednjeročnega cilja do konca programskega obdobja primer ustrezno ambicioznega cilja, ki ustreza zahtevam iz Pakta za stabilnost in rast ter je skladen z uspešnim sodelovanjem v ERM II. Toda zaradi negotovosti v zvezi z makroekonomskim okoljem in odvisnosti od nestanovitnih postavk še niso odpravljena vsa tveganja v kratkoročnem obdobju. Poleg tega srednjeročni cilj morda ne bo dosežen, kot je predvideno v programu, če v srednjeročnem obdobju ne bodo sprejeti dodatni ukrepi za ciljno konsolidacijo.

(16)

Kar zadeva predpisane podatke, določene v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, v programu manjkajo nekateri obvezni in neobvezni podatki (4).

(i)

zagotovi, da bo javnofinančni primanjkljaj ostal nižji od 3 % BDP, in sprejme potrebne ukrepe za načrtovano uresničitev srednjeročnega cilja v srednjeročnem obdobju;

(ii)

okrepi srednjeročni proračunski okvir, zlasti z izboljšanjem načrtovanja odhodkov, in dodatno okrepi sistem za spremljanje strateških ciljev in poročanje o njih.

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/6

(1)

Svet je 26. aprila 2010 preučil posodobljeno različico programa Francije za stabilnost, ki obravnava obdobje od leta 2009 do leta 2013.

(2)

Gospodarska dejavnost Francije je med letom 2008 izgubljala dinamiko in naglo upadla v zadnjem četrtletju leta 2008 in prvem četrtletju leta 2009. V drugem četrtletju leta 2009 se je ponovno začela izboljševati, k čemur so pripomogli ukrepi spodbude v Franciji in sosednjih državah. Velik izziv za gospodarsko politiko je položaj javnih financ. Po letu 2002 je primanjkljaj v Franciji znašal 3 % BDP ali več, predvsem zaradi nezadostne konsolidacijske prilagoditve. Zaradi tega se je za Francijo med letoma 2002 in 2007 izvajal postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, maja 2008 pa je Komisija na Francijo naslovila nasvete glede politike. Po priglasitvi primanjkljaja, ki je bil leta 2008 večji od 3 % BDP, se je februarja 2009 začel nov postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki predvideva odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2013. Drugi izzivi vključujejo obravnavo pomanjkljive ponudbe, zaradi katere je zunanja konkurenčnost nezadostna, ter povečanje izrabe delovne sile.

(3)

Čeprav je ugotovljeno zmanjšanje dejanskega BDP v kriznih razmerah večinoma ciklično, je negativno vplivalo tudi na raven potencialne proizvodnje. Kriza lahko vpliva tudi na potencialno rast v srednjeročnem obdobju, in sicer z nižjimi naložbami, omejeno razpoložljivostjo kreditov in vse večjo strukturno brezposelnostjo. Poleg tega vpliv gospodarske krize še potencira negativne učinke staranja prebivalstva na potencialno proizvodnjo in vzdržnost javnih financ. Zato bo treba pospešiti strukturne reforme, da bi spodbudili potencialno rast. Za Francijo je predvsem pomembno, da izvede reforme na trga delu in na področju konkurenčnosti v celoti.

(4)

Makroekonomski scenarij, na katerem temelji program, predvideva, da se bo po 2,2-odstotnem zmanjšanju v letu 2009 realni BDP v letu 2010 ponovno povečal za 1,4 %, preden se bo dvignil na povprečno stopnjo 2,5 % v preostalem programskem obdobju. Ta scenarij je bil ocenjen na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov (2) in zdi se, da temelji na nekoliko ugodnih predpostavkah o rasti za leto 2010, ki so na splošno v skladu z napovedjo služb Komisije, poleg tega pa rast v projekcijah programa vključuje več davkov kot v napovedi služb Komisije. Od leta 2011 naprej so predpostavke rasti izrazito ugodne in 0,75 % odstotne točke nad povprečjem med leti 2011 in 2013 (kot so izračunale službe Komisije na podlagi informacij v programu po skupno dogovorjeni metodologiji). To pomeni hitro zapiranje proizvodne vrzeli. Stopnja rasti se zanaša v glavnem na domače povpraševanje, in sicer zlasti na porabo gospodinjstev, skozi celotno programsko obdobje. Projekcije inflacije iz programa se zdijo v skladu z napovedmi služb Komisije, prav tako projekcije rasti zaposlovanja, ki v letu 2010 ostajajo negativne, potem pa se začnejo izboljševati, kar odraža tradicionalen zamik pri dejavnosti.

(5)

V programu je ocenjeno, da je javnofinančni primanjkljaj leta 2009 znašal 7,9 % BDP. Znatno povečanje primanjkljaja s 3,4 % BDP leta 2008 je v veliki meri odraz vpliva krize na javne finance (zlasti davki od dobička pravnih oseb in DDV) ter tudi ukrepov spodbude, ki jih je vlada sprejela v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva in so znašali 1,1 % BDP. Po programu naj bi bila fiskalna politika v letu 2010 nevtralna in je v zadnjih letih postala restriktivna, tako da bi bil do leta 2013 odpravljen čezmerni primanjkljaj v skladu z domnevnim scenarijem rasti. Ta konsolidacija je v skladu z izhodno strategijo, ki jo zagovarja Svet.

(6)

V skladu s programom za stabilnost iz februarja 2010 naj bi se splošni javnofinančni primanjkljaj v letu 2010 nadalje poslabšal za 0,3 % BDP in dosegel 8,2 % BDP v letu 2010. Francija je izvedla ukrepe za zmanjšanje primanjkljaja v letu 2010, kot je načrtovano v vladnem predlogu zakona o proračunu za leto 2010, medtem ko se v veliki meri izogiba nadaljnjemu poslabšanju javnih financ, pri čemer je izjema odločitev o državnem posojilu „za naložbe v prihodnost“, ki bo v letu 2010 (in pozneje) negativno vplivala na proračun v višini približno 0,1 % BDP, kar se zdi razmeroma v skladu z zadnjimi priporočili iz člena 126(7) PDEU, naslovljenimi na Francijo. Projekcija primanjkljaja za leto 2010 je za 0,3 % BDP boljša od napovedi iz predloga proračuna za leto 2010, ker je bil primanjkljaj v letu 2009 nižji od pričakovanj (0,2 % BDP) in so bile projekcije rasti popravljene (0,3 % BDP), kar sta delno izravnala mirovanje okoljskega davka, ki ga je odredilo francosko ustavno sodišče, ter uvedba ukrepov, ki izhajajo iz zgoraj navedenega državnega posojila, kar bi lahko skupaj povečalo primanjkljaj za okoli 0,2 % BDP. Zadnji elementi so spremenili ravnotežje diskrecijskih ukrepov s približno + 0,25 % BDP v času priporočila Sveta na okvirno nevtralne v programu. Ukrepi spodbude iz evropskega načrta za oživitev gospodarstva v višini 1,1 % BDP se postopno odpravljajo in so bili v letu 2010 znižani na 0,4 % BDP, poleg tega se izvajajo tudi nekateri drugi konsolidacijski ukrepi v višini 0,1 % BDP (in sicer povišanje davkov, vključeno v proračun za socialno varnost), s čimer konsolidacijski ukrepi skupno znašajo 0,8 % BDP. Vendar te ukrepe izravnajo novi ukrepi, ki povečujejo primanjkljaj, a pomenijo v glavnem kratkoročne stroške in so bili vključeni v prvotni proračun za leto 2010 v višini 0,7 % BDP; gre za reformo sistema lokalnih obrtnih davkov (približno 0,6 % BDP) in znižanje DDV za gostinski sektor (0,1 % BDP) ter prej omenjene ukrepe v zvezi z državnim posojilom (približno 0,1 % BDP). Leta 2010 naj bi se strukturni primanjkljaj, tj. ciklični prilagojeni primanjkljaj brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, kot so ga izračunale službe Komisije na podlagi številk iz programa po skupno dogovorjeni metodologiji, poslabšal za ¼ odstotne točke in dosegel 6,75 % BDP. Ob upoštevanju prehodnega vpliva pričakovanih nadomestil za podjetja v višini 0,4 % BDP v okviru izvajanja reforme sistema lokalnih obrtnih davkov, ki je sicer enkratni ukrep, vendar se v programu ne šteje kot tak, bi se strukturni primanjkljaj v letu 2010 rahlo zmanjšal za 0,1 odstotno točko na 6,5 % BDP.

(7)

Glavni cilj proračunske strategije programa je vzpostaviti javnofinančni saldo na referenčni vrednosti 3 % BDP do leta 2013, kar je rok iz priporočila Sveta z dne 2. decembra 2009. Po programu naj bi se nominalni proračunski primanjkljaj v letu 2011 znižal na 6 % BDP in v letu 2012 nadalje padel na 4,6 % BDP, preden bi končno dosegel 3 % leta 2013. Primarni saldo naj bi se gibal približno enako in ob koncu programskega obdobja dosegel – 0,1 % BDP, z – 5,5 % BDP leta 2010. Strukturni primanjkljaj, izračunan po skupno dogovorjeni metodologiji, naj bi se po letu 2010 še naprej zmanjševal in dosegel približno 5 % BDP v letu 2011, 4 % v letu 2012 in 2,75 % v letu 2013. Povprečna letna fiskalna prilagoditev v obdobju 2010–2013 naj bi znašala približno 0,9 % BDP, kar je malo pod povprečno prilagoditvijo, ki po priporočilu Sveta znaša 1 % BDP na leto. Konsolidacijska strategija, ki je začrtana v programu, bi se zanašala na ukrepe za zniževanje rasti odhodkov na vseh ravneh vlade, poleg popolne odprave ukrepov iz evropskega načrta za oživitev gospodarstva v letu 2011. Francoski organi načrtujejo, da se bo vsako leto dodatno zmanjšal proračunski učinek trenutnih davčnih oprostitev za približno 0,1 % BDP, in sicer od leta 2011 naprej. Ukrepi v podporo konsolidacijski strategiji še niso določeni, vendar bi jih bilo treba sprejeti v prihodnjih mesecih. Po programu je srednjeročni cilj uravnotežen proračun v strukturnem smislu. Glede na najnovejše projekcije in raven dolga srednjeročni cilj sicer več kot ustrezno odraža cilje pakta. Posodobljena različica programa za stabilnost ne predvideva, da bo srednjeročni proračunski cilj uresničen v programskem obdobju.

(8)

Medtem ko se v letu 2010 ciljni primanjkljaj zdi dokaj verjeten in omogoča izboljšave v primeru uvedbe okoljskega davka v spremenjeni obliki, bi se proračunske projekcije lahko uresničile v manjšem obsegu, kot je projicirano v programu za obdobje po letu 2011. Predvsem makroekonomski scenarij za obdobje 2011–2013 je izrazito ugoden. Še zlasti projekcije primanjkljaja so zelo občutljive na rast: glede na analizo občutljivosti iz programa bi javnofinančni primanjkljaj padel na 4 % BDP šele leta 2013, če bo rast BDP v tem obdobju nižja za 0,25 odstotne točke.

Kumulativna izguba 0,75 % BDP bi tako v letu 2013 pomenila povišanje primanjkljaja za 1 % BDP. Poleg tega lahko na cilje glede primanjkljaja negativno vplivajo možna odstopanja pri odhodkih, ker za popravek trendov javnih odhodkov na vseh podvladnih ravneh v primerjavi z njihovimi preteklimi trendi niso bili sprejeti ustrezno določeni ukrepi. Precej optimistična projekcija razvoja prihodkov temelji na hipotezi o pojavu dohitevanja po negativnem presežku v času krize; elastičnost davkov glede na BDP naj bi tako v obdobju 2011–2013 dosegla povprečno 1,2 odstotne točke. Znižanje davčnih oprostitev za približno 0,1 % BDP vsako leto po letu 2011 še ni določeno. V celoti gledano doseženi rezultati kažejo, da ni mogoče izključiti prekoračitve odhodkov. Ocena, ki temelji na informacijah iz programa, kaže, da obstajajo precejšnja tveganja, da bo končni primanjkljaj za obdobje 2011–2013 slabši od cilja iz programa.

(9)

Delež bruto javnega dolga je bil leta 2009 višji od referenčne vrednosti iz Pogodbe in se bo glede na napovedi iz programa povečeval do leta 2012. Bruto državni dolg bo po ocenah leta 2009 znašal 77,4 % BDP, kar pomeni povečanje s 67,4 % iz leta 2008. K večjemu deležu dolga je poleg večjega primanjkljaja in manjše rasti BDP prispevala tudi občutna uskladitev stanj in tokov, predvsem zaradi finančnih operacij v bančniškem in avtomobilskem sektorju. Za programsko obdobje je projicirano nadaljnje povečanje za 9,2 odstotne točke, tj. približno 87 % BDP, predvsem zaradi še vedno visokega javnofinančnega primanjkljaja. Glede na precejšnja tveganja v zvezi s proračunskimi cilji bi bil lahko razvoj deleža dolga manj ugoden od projekcij iz programa, zlasti po letu 2011.

(10)

Srednjeročne projekcije dolga, v skladu s katerimi se bodo stopnje rasti BDP le postopoma vrnile na vrednosti, ki so bile predvidene pred krizo, deleži davkov pa na ravni pred krizo, ter ki vključujejo načrtovano rast odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, kažejo, da proračunska strategija, ki je predvidena v programu, v sedanji obliki in brez nadaljnjih političnih sprememb ne bi zadostovala za stabilizacijo razmerja med dolgom in BDP do leta 2020.

(11)

Dolgoročni proračunski vpliv staranja prebivalstva je precej pod povprečjem EU, pri čemer so se odhodki za pokojnine povečali manj, kar je posledica pokojninskih reform, ki se že izvajajo. Proračunsko stanje leta 2009, kot je ocenjeno v programu, potencira proračunski vpliv staranja prebivalstva na vrzel v vzdržnosti. Zagotavljanje primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ, ki so bila v poročilu Komisije o vzdržnosti iz leta 2009 (3) ocenjena kot srednje velika.

(12)

Pred kratkim so bile uvedene reforme za nadaljnje izboljšanje splošnega proračunskega okvira. Parlament je 9. februarja 2009 sprejel prvi večletni zakon o načrtovanju javnih financ, v katerem so določeni cilji glede odhodkov v vseh podsektorjih javne uprave. Prav tako določa načelo proračunske nevtralnosti za oblikovanje novih davčnih oprostitev, katerih skupni strošek mora biti v celoti izravnan. To načelo je obvezno in je bilo leta 2009 skoraj v celoti izpolnjeno, če ocenjujemo obdobje več let. Letni proračunski okvir v Franciji namreč vključuje pravila glede odhodkov, določena za podsektorje javne uprave. Prvo pravilo, t.i. „pravilo ničnega povišanja obsega odhodkov“, je določeno na centralni ravni države. Čeprav so v preteklosti spremembe v zvezi s področjem izvajanja pravila morda pripomogle k njegovemu spoštovanju, pa je bilo področje izvajanja pred kratkim razširjeno, s čimer naj bi dosegli boljši nadzor nad odhodki državnega proračuna, in pravilo je bilo pri tem upoštevano.

Nacionalni cilj v zvezi s porabo za zdravstveno zavarovanje (Objectif National des Dépenses d’Assurance Maladie), določen leta 1997, je pripomogel k nadzoru porabe v zdravstvu, čeprav cilji glede porabe pogosto niso bili doseženi. Odhodke lokalnih organov pa poleg tega omejuje tudi „zlato pravilo“ s pravno podlago, ki organom preprečuje, da bi povečevali dolgove za financiranje operativnih odhodkov, ter pravilo, ki določa, da povečanje sredstev na centralni ravni države ne sme vplivati na stopnjo inflacije. Vendar so bili cilji iz programa za stabilnost le redkokdaj uresničeni. Vlada načrtuje nadaljnjo reformo fiskalnega okvira. Na konferenci o javnih financah, ki je bila organizirana 28. januarja 2010, se je razpravljalo o poslabšanju francoskih javnih financ in načinu izvedbe konsolidacije proračuna. Ustanovljenih je bilo več delovnih skupin, da bi predlagale nove reforme, ki naj bi jih predstavili aprila in bi bile namenjene nadaljnjemu zmanjševanju porabe v zdravstvu ali boljšemu nadzoru lokalnih odhodkov. Ustanovljena je bila delovna skupina za pripravo pravil glede uravnoteženega proračuna. Program prav tako določa, da bodo aprila predstavljeni novi ukrepi za zmanjšanje porabe na centralni ravni države. Konsolidacijska strategija iz programa se zanaša tudi na izboljšanje proračunskega okvira, ki naj bi temeljilo na predlogih teh delovnih skupin.

(13)

V Franciji je delež dolga v BDP v letu 2008 znašal 52,7 %, kar je najvišja vrednost v območju evra. Povečanje javnih odhodkov v zadnjih desetletjih je prispevalo k visokim primanjkljajem in dolgovom, kar je vplivalo na dolgoročno vzdržnost francoskih javnih financ. Francoski organi so leta 2007 začeli splošni pregled javnih politik (Revue Générale des Politiques Publiques ali RGPP), da bi ugotovili, kako povečati učinkovitost javnih odhodkov. Doslej je bilo določenih več kot 300 ukrepov (cilj je prihraniti približno 0,3 % BDP, kar je razmeroma malo v primerjavi s skupnim zneskom javnih odhodkov, ki presega 50 % BDP). Približno tri četrtine teh ukrepov je bilo izvedenih, med njimi na primer ukrep, ki omogoča, da se na eno od dveh delovnih mest v javni upravi, ki se sprostijo po upokojitvi javnih uslužbencev, ne zaposli nova oseba. Vlada je objavila nov zakon o proračunu za leto 2010, s katerim se splošni pregled javnih politik razširi na druge osrednje organe, jeseni pa naj bi bile napovedane nove reforme. Kot že prej omenjeno, je v programu za leto 2010 napovedana tudi reforma pokojninskega sistema. Doslej niso bili najavljeni še nobeni ukrepi.

(14)

V celoti vzeto je proračunska strategija za leto 2010, določena v programu, na splošno skladna s priporočili Sveta iz člena 126(7). Vendar se ob upoštevanju tveganj od leta 2011 naprej proračunska strategija ne zdi skladna s tem priporočilom. Po programu bi povprečna letna fiskalna prilagoditev na podlagi razvoja (preračunanega) strukturnega salda dosegla 0,9 % BDP. To je malo manj od tega, kar zahtevajo priporočila Sveta iz člena 126(7) („nad 1 % BDP“), poleg tega pa je tudi izpostavljeno prej navedenim tveganjem. Vseeno naj bi nominalni proračunski primanjkljaj glede na program nazadnje dosegel 3 % BDP, kar je predvsem rezultat izrazito ugodnega makroekonomskega scenarija v zadnjih letih programa ter precej optimističnih predpostavk glede prožnosti fiskalnega prihodka v BDP. V celoti je lahko ob upoštevanju tveganj za trenutne politike končni primanjkljaj za obdobje 2011–2013 višji od ciljnega primanjkljaja iz programa ter ga bo morda treba precej izboljšati, da bo čezmerni primanjkljaj odpravljen do leta 2013, kot priporoča Svet. Uporaba prihodka in nove različice okoljskega davka, ki je trenutno v mirovanju, kot je navedeno v programu, bi pomagala doseči nekoliko boljše proračunske cilje že po letu 2010. Proračunska strategija torej morda ne bo dovolj za zmanjšanje dolga.

(15)

Kar zadeva predpisane podatke, določene v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenco, so v programu vsi obvezni in večina neobveznih podatkov (4). Svet je v svojem priporočilu iz člena 104/126(7) z dne 2. decembra 2009 za odpravo čezmernega primanjkljaja tudi pozval Francijo, naj o doseženem napredku pri izvajanju priporočil Sveta poroča v posebnem poglavju posodobljenih različic programov za stabilnost. Francija je upoštevala to priporočilo.

(i)

v celotnem programskem obdobju uporablja izredne prihodke, povezane z izboljševanjem makroenonomskega in fiskalnega obeta ter izvaja vse načrtovane davčne ukrepe da bi pospešila zmanjševanje primanjkljaja in zniževanje deleža bruto dolga na referenčno vrednost 60 % BDP;

(ii)

naj bo pripravljena na sprejetje dodatnih konsolidacijskih ukrepov, če se pojavijo tveganja v zvezi z dejstvom, da je makroekonomski scenarij programa ugodnejši od scenarija, ki podpira uresničitev priporočila iz člena 126(7), ter nadalje določi ukrepe, ki so potrebni za povprečno fiskalno prilagoditev nad 1 % BDP letno za obdobje 2010–2013 in za odpravo čezmernega primanjkljaja do leta 2013;

(iii)

zagotovi okrepitev proračunskega okvira, zlasti na strani odhodkov, in učinkovito podpre prizadevanja za izpolnitev navedenih srednjeročnih fiskalnih načrtov na vseh ravneh javne uprave, kot načrtuje francoska vlada.

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/12

(1)

Svet je 26. aprila 2010 preučil posodobljeno različico programa Nemčije za stabilnost, ki zajema obdobje 2009–2013.

(2)

Po močnem zmanjšanju zaradi izvoza ob koncu leta 2008 se je realni BDP sredi leta 2009 močno povišal zaradi ekspanzivnih politik in ponovne oživitve tujega povpraševanja. Vendar se je s ponovno izgubo zagona proti koncu leta 2009 jasno pokazalo, da je oživljanje gospodarstva še vedno šibko. Medtem ko je trg dela, delno zaradi uvedbe skrajšanega delovnika, financirane s strani države, ostal prožen, je bančni sektor utrpel velike izgube in odpise naložb v strukturirana sredstva.

Zaradi obsežnega svežnja fiskalnih spodbujevalnih ukrepov (v letih 2009 in 2010), sprejetega v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva, upada prihodkov, povezanega s krizo, in večje porabe je v javnofinančnem proračunu, ki je bil leta 2008 uravnotežen, v letu 2009 nastal primanjkljaj nad 3 % BDP. Zaradi tega se je 2. decembra 2009 za Nemčijo sprožil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem in Svet je določil, da je rok za zmanjšanje čezmernega primanjkljaja leto 2013. Medtem ko naj bi oživitev gospodarstva kratkoročno podpirali pretekle strukturne reforme, zlasti na trgu dela, trdne bilance stanja gospodarskih družb in gospodinjstev ter trden konkurenčni položaj, bo ključni izziv povečati potencialno rast, predvsem z okrepitvijo domačih virov rasti. Potrebna fiskalna konsolidacija, stabilizacija bančnega sektorja, zagotovitev dostopa do financiranja s strani nefinančnega sektorja in nadaljnja okrepitev sposobnosti za prilagoditev trga dela bodo ključni elementi za podporo gospodarske oživitve.

(3)

Čeprav je ugotovljeni padec dejanskega BDP v kriznem obdobju v precejšnji meri cikličen, je bila prizadeta tudi raven potencialne proizvodnje. Kriza lahko vpliva tudi na potencialno rast v srednjeročnem obdobju, in sicer z nižjimi naložbami, omejeno razpoložljivostjo kreditov in vse večjo strukturno brezposelnostjo. Poleg tega vpliv gospodarske krize še stopnjuje negativne učinke staranja prebivalstva na potencialno proizvodnjo in vzdržnost javnih financ. Glede na navedeno je ključnega pomena, da se pospešijo strukturne reforme v podporo potencialni rasti. Predvsem za Nemčijo je pomembno, da izvede reforme na področjih konkurenčnosti pri storitvah, vključevanju na trg dela ter izobraževanja in usposabljanja.

(4)

V skladu z makroekonomskim scenarijem, na katerem temelji program, naj bi se realna rast BDP po 5-odstotnem zmanjšanju v letu 2009 z 1,4 % v letu 2010 ponovno povečala na povprečno stopnjo 2 % v preostalem programskem obdobju. Po trenutno razpoložljivih informacijah (2) se zdi, da je ta scenarij oprt na precej optimistične predpostavke o rasti. Projekcije realne rasti BDP za leti 2010 in 2011 so malce nad predpostavkami iz napovedi služb Komisije iz jeseni 2009. Poleg tega program predvideva rahlo večji razmah zasebne porabe v letu 2011, ki ga podpirajo ugodnejši obeti glede zaposlovanja, brezposelnosti in rasti plač. V programu so projekcije inflacije za leto 2011 morda preveč optimistične, za preostanek programskega obdobja pa se zdijo realne.

(5)

Po ocenah iz programa je javnofinančni primanjkljaj leta 2009 znašal 3,2 % BDP. Znatno poslabšanje glede na uravnoteženo proračunsko stanje v letu 2008 je v veliki meri odraz vpliva avtomatskih stabilizatorjev, vendar tudi spodbujevalnih ukrepov v višini okoli 1,75 % BDP, ki jih je vlada sprejela v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. Večanje primanjkljaja je temeljilo predvsem na odhodkih zaradi višjih socialnih transferjev, večjih javnih naložb in subvencij za skrajšan delovni čas. V skladu s programom se načrtuje, da bo fiskalna politika v letu 2010 še naprej podpirala konjunkturo, v naslednjih letih programa pa bo postala restriktivna. Z ozirom na relativno ugodno proračunsko in gospodarsko stanje Nemčije je nadaljevanje fiskalne ekspanzije v letu 2010 ustrezno in v skladu z evropskim načrtom za oživitev gospodarstva. V skladu z izhodno strategijo, ki jo zagovarja Svet, ter zaradi odprave čezmernega primanjkljaja do leta 2013 in ponovne vzpostavitve vzdržnih javnih financ bo ekspanzivni fiskalni naravnanosti v letih 2009 in 2010 od leta 2011 naprej sledila občutno restriktivnejša fiskalna politika.

(6)

Po programu naj bi se nominalni javnofinančni primanjkljaj povečal s 3,2 % BDP leta 2009 na 5,5 % leta 2010, kar je v skladu s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009. Nadaljnje povečanje primanjkljaja v letu 2010 je predvsem posledica fiskalnih spodbujevalnih ukrepov in učinka avtomatskih stabilizatorjev. Javnofinančni prihodki naj bi se po projekcijah zmanjšali za skoraj 2 % BDP zaradi ukrepov za pomoč gospodinjstvom (npr. davčnih olajšav za zdravstveno varstvo in prispevke za dolgoročno varstvo, znižane stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje, višjega otroškega dodatka in višjega osnovnega osebnega dodatka) in šibkejšega domačega povpraševanja. Predvideno povečanje javnofinančnih odhodkov za približno 0,5 % BDP je mogoče pripisati zlasti slabšemu položaju na trgu dela in stalnim naložbam v javno infrastrukturo v sklopu fiskalnih spodbud (približno 0,25 % BDP po ocenah služb Komisije). Fiskalna politika bo v letu 2010 ostala močno ekspanzivna, kot kaže povečanje strukturnega primanjkljaja v višini 2,5 % BDP (ciklično prilagojen brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, kot so ga preračunale službe Komisije na podlagi informacij v programu v skladu s splošno dogovorjeno metodologijo). Močno poslabšanje strukturnega salda je zlasti posledica novih spodbujevalnih ukrepov, sprejetih leta 2010, in zapoznelih učinkov nekaterih spodbujevalnih ukrepov, sprejetih leta 2009 (npr. znižana stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje, dodatne naložbe v infrastrukturo). Sprememba strukturnega primanjkljaja, izračunana v skladu s skupno dogovorjeno metodologijo (pristop od zgoraj navzdol), ki znaša – 2,5 % BDP, se razlikuje od spremembe, ki jo pojasnjujejo informacije o diskrecijskih ukrepih, sprejetih leta 2010 (pristop od spodaj navzgor) in za katero službe Komisije ocenjujejo, da znaša približno – 1,75 % BDP. Ta razlika se lahko pripiše negativnim učinkom sestave na davčne prihodke, zlasti zaradi šibke zasebne potrošnje in rasti plač ter najverjetneje zaradi izgube prihodkov iz davkov na dohodek.

(7)

Glavni cilj srednjeročne proračunske strategije je zmanjšanje čezmernega primanjkljaja do leta 2013 s povprečno letno fiskalno prilagoditvijo v višini skoraj 0,75 % BDP v letih 2011–2013, kar je skladno s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009.

Program predvideva, da se bo javnofinančni saldo od leta 2011 izboljševal. V nominalnem smislu se pričakuje, da bo konsolidacija udejanjena enakomerno v letih 2011 in 2012 – približno odstotna točka za vsako leto –, v letu 2013 pa bo sledila manjša prilagoditev v višini 0,5 odstotne točke. Predvideni potek prilagajanja je oprt na tehnično predpostavko o konsolidaciji, temelječi na odhodkih na zvezni ravni (z enakomernim omejevanjem pri vseh kategorijah odhodkov, razen pri plačilih obresti in transferjih na druge ravni države in v tujino). Ta tehnična predpostavka je povezana s konsolidacijskimi zahtevami, ki izhajajo iz novega nacionalnega proračunskega pravila. Pričakuje se, da se bo konsolidacija izvedla predvsem na zvezni ravni (približno 2 % BDP v obdobju 2011–2013), v manjši meri pa na deželni ravni (približno 0,5 % BDP). Strukturno gledano (po ponovnih izračunih v skladu s splošno dogovorjeno metodologijo) naj bi se primanjkljaj v letu 2011 zmanjšal za približno 0,5 % BDP, v letu 2012 za približno 1 % BDP in v letu 2013 za približno 0,75 % BDP. Glede na naraščanje dolga in povečevanje plačil obresti proti koncu programskega obdobja se mora primarni saldo izboljšati hitreje kot nominalni primanjkljaj. Srednjeročni cilj Nemčije je doseči skoraj uravnotežen javnofinančni proračun v strukturnem smislu. V skladu s programom to pomeni srednjeročni cilj v višini – 0,5 % BDP. Glede na najnovejše projekcije in raven dolga srednjeročni cilj sicer odraža cilje pakta, vendar posodobljena različica programa za stabilnost ne predvideva izpolnitve srednjeročnega cilja do konca zadevnega programskega obdobja.

(8)

Proračunski rezultati bi lahko bili zlasti od leta 2011 naprej slabši od načrtovanih v programu. To je povezano z odsotnostjo specifičnih konsolidacijskih ukrepov za obdobje po letu 2010, potrebo po dejanskem izvajanju novega nacionalnega proračunskega pravila na centralni in podzvezni ravni države brez odlaganja konsolidacijskih zahtev na poznejša leta, negotovostjo glede možne uvedbe nadaljnjega znižanja davkov, predvidenega v koalicijskem sporazumu, in njegove skladnosti s potrebnim proračunskim omejevanjem ter nekoliko ugodnejšimi predpostavkami o rasti. Dodatni ukrepi za stabilizacijo finančnega trga bi lahko dodatno obremenili proračun, čeprav bi se del stroškov državne podpore v prihodnosti lahko povrnil.

(9)

Bruto državni dolg bo po ocenah leta 2009 znašal 72,5 %, kar pomeni povečanje s 65,9 % v preteklem letu. K večjemu deležu dolga je poleg večjega primanjkljaja in manjše rasti BDP prispevala tudi občutna uskladitev stanj in tokov (približno 1 % BDP), predvsem zaradi reševanja bank. Delež dolga naj bi se v programskem obdobju povečal za dodatnih 9,5 odstotnih točk, do 82 % BDP, zlasti zaradi trajnega javnofinančnega primanjkljaja, delno pa tudi zaradi neopredeljenih usklajevanj stanj in tokov, ki povečujejo dolg, v višini približno 0,5 % BDP na leto v obdobju 2011–2013. Projekcija dolga iz programa temelji na domnevi, da na raven dolga ne bo vplivala ustanovitev „slabih bank“. Poleg tveganj, povezanih z gibanjem primanjkljaja, je razvoj deleža dolga podvržen tveganju glede možnih dodatnih bremen zaradi stabilizacije finančnih trgov. Delež bruto javnega dolga je nad referenčno vrednostjo iz Pogodbe in se v celotnem programskem obdobju povečuje.

(10)

Srednjeročne projekcije dolga, v skladu s katerimi bo stopnja rasti BDP le postopoma dosegala vrednosti, ki so bile predvidene pred krizo, deleži davkov pa ravni pred krizo, ter ki vključujejo načrtovano rast odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, kažejo, da proračunska strategija, predvidena v programu, v sedanji obliki in brez nadaljnjega spreminjanja politike ne bi zadostovala za stabilizacijo deleža dolga v BDP do leta 2020.

(11)

Dolgoročni vpliv staranja prebivalstva na proračun je nekoliko izrazitejši od povprečja v EU. S proračunskim stanjem leta 2009, kakor je ocenjeno v programu, se potencira proračunski učinek staranja prebivalstva na vrzel v vzdržnosti. Doseganje primarnih presežkov v srednjeročnem obdobju bi prispevalo k zmanjšanju tveganj za vzdržnost javnih financ, ki so bila v poročilu Komisije o vzdržnosti iz leta 2009 (3) ocenjena kot srednje velika.

(12)

Novo proračunsko pravilo, vključeno v ustavo avgusta 2009, je močno okrepilo proračunski okvir Nemčije. V skladu s strukturo preventivnega dela Pakta za stabilnost in rast je novo pravilo osredotočeno na zagotavljanje ravnovesja in določa zgornjo mejo zveznega strukturnega primanjkljaja na 0,35 % BDP od leta 2016 naprej, pri čemer se prehodno obdobje začne leta 2011. Regionalni proračuni dežel morajo biti strukturno uravnoteženi do leta 2020, vendar je potek njihove konsolidacije še vedno nejasen. Manjkajoči načrti za omejevanje odhodkov na podzvezni ravni in negotovosti, povezane s prihodnjimi finančnimi potrebami skladov socialnega zavarovanja, morda predstavljajo tveganje za konsolidacijo javnofinančnega primanjkljaja. Vendar pa novo pravilo izboljšuje fiskalno verodostojnost in občutno zmanjšuje diskrecijski odklon v primerjavi s prejšnjim proračunskim pravilom, ki v preteklih desetletjih ni moglo preprečiti akumulacije dolga. Novoustanovljeni svet za stabilnost (Stabilitätsrat), ki ga sestavljajo zvezni in deželni finančni ministri, bo redno spremljal zvezne in regionalne proračune, vključno z izvajanjem konsolidacijskih ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast. Vendar pa njegova priporočila niso zavezujoča in ni pristojen za uvedbo sankcij. Načrtuje se nadaljnja okrepitev novega okvira z zamenjavo pristopa proračunskega načrtovanja, tako da se pristop „od spodaj navzgor“ zamenja s pristopom „od zgoraj navzdol“, s čimer se bo nadzor odhodkov s strani Ministrstva za finance izboljšal in s tem podprla skladnost s konsolidacijo, ki jo vnaprej določa proračunsko pravilo. Vlada poleg tega načrtuje postopno prenovo zveznega proračunskega in računovodskega sistema, tako da bo večja pozornost namenjena oceni prihodkov in odhodkov, temelječi na rezultatih.

(13)

Čeprav je kakovost javnih financ v Nemčiji na splošno dobra, bi se lahko še izboljšala. Na strani prihodkov ureditev davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine ostaja kompleksna in davčni sistem dopušča številne davčne ugodnosti. Kljub nadaljnjim načrtom za povečanje porabe za izobraževanje ter raziskave in razvoj sorazmerno nizka stopnja naložb v javno porabo kaže, da bi lahko bila sestava odhodkov bolj usmerjena v rast.

Medtem ko program priznava pomembnost celovitega pregleda javnih subvencij, ne navaja nobenih konkretnih načrtov v zvezi s tem. Z izboljšanjem proračunskega usklajevanja med zvezno in deželnimi vladami ter z nadaljnjo reorganizacijo javne uprave (npr. z obširnejšo uporabo upravljanja kakovosti, zunanjim izvajanjem, e-upravo, zmanjšanjem zaposlovanja v javnem sektorju itd.) bi se lahko dodatno povečala učinkovitost (4). Zaradi potrebe po fiskalni konsolidaciji so možnosti za dodelitev subvencij za javni pokojninski sistem iz splošnega proračuna omejene. Nedavne ad hoc spremembe formule usklajevanja pokojnin negativno vplivajo na kredibilnost izvedenih pokojninskih reform, saj se zmanjšanje, predvideno za naslednja leta, lahko izkaže za težavno. Glede obveznega zdravstvenega zavarovanja je vlada ustanovila poseben odbor na ministrski ravni, ki bo ponovno pretehtal financiranje sistema zdravstvenega varstva, zlasti pa preučil možnosti ločitve prispevkov za zdravstveno zavarovanje od prihodkov od plač z namenom zmanjšanja stroškov dela, ki ne spadajo v plačo. Prvi rezultati se pričakujejo konec julija 2010.

(14)

Na splošno je proračunska strategija za leto 2010, določena v programu, skladna s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009. Vendar se lahko zgodi, da proračunska strategija od leta 2011 naprej, ob upoštevanju tveganj, ne bo skladna s priporočilom Sveta na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009. Zlasti od leta 2011 naprej noben konkreten ukrep ne podpira poteka konsolidacije, obenem pa manjkajo informacije glede možnega izvajanja ekspanzivnih ukrepov, predlaganih v koalicijskem sporazumu nove vlade, in njihove združljivosti s potrebnim proračunskim omejevanjem. Nacionalno proračunsko pravilo, ki je ključna točka konsolidacijskih načrtov, je treba izvajati na vseh ravneh oblasti. Poleg tega bi oživitev gospodarstva, počasnejša od trenutno pričakovane, lahko spodkopala proračunske cilje.

Zaradi tveganj povprečna letna fiskalna prilagoditev morda ne bo dosegla stopnje, ki jo priporoča Svet na podlagi člena 126(7). Glede na projekcije dolga, predstavljene v programu, in zaradi možnosti nadaljnjih ukrepov za stabilizacijo finančnega trga proračunska strategija ne zadostuje za zmanjšanje deleža dolga v BDP. Predvidena konsolidacija, temelječa na odhodkih, in načrtovano povečanje porabe za izobraževanje ter raziskave in razvoj bi morala biti skladna s ciljem okrepitve potencialne rasti. Vendar pa je predvideno zmanjšanje deleža skupnih naložb pod raven iz leta 2009 zaskrbljujoče.

(15)

Kar zadeva zahtevo po podatkih, določeno v kodeksu ravnanja za programe za stabilnost in konvergenčne programe, v programu manjkajo nekateri obvezni in neobvezni podatki (5). Svet je v priporočilih za odpravo čezmernega primanjkljaja na podlagi člena 126(7) z dne 2. decembra 2009 tudi pozval Nemčijo, naj o doseženem napredku pri izvajanju priporočil Sveta poroča v posebnem poglavju posodobljenih različic programov za stabilnost. Zadevni del posodobljene različice programa zagotavlja le omejene podatke o tem, kako namerava nemška vlada doseči napredek pri izvajanju priporočila Sveta.

(i)

navede ukrepe za potrebno oporo predvideni konsolidaciji; uresniči proračunsko strategijo za obdobje 2011–2013, kot je določena v programu, da bi do leta 2013 odpravila čezmerni primanjkljaj; se v skladu s priporočilom o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem ob fiskalnih prilagoditvah oklene sleherne priložnosti, vključno z boljšimi gospodarskimi razmerami, da bi pospešila zmanjševanje deleža bruto dolga proti referenčni vrednosti 60 % BDP;

(ii)

zagotovi popolno izvajanje novega ustavnega proračunskega pravila na vseh ravneh države in popravi odstopanje od formule za usklajevanje pokojnin iz leta 2008, tako kot je bilo predvideno.

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/18

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/20

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/21

—

v razdelku o združitvah na spletišču Komisije o konkurenci (http://ec.europa.eu/competition/mergers/cases/). Spletišče vsebuje različne pripomočke za iskanje posameznih odločitev o združitvah, vključno z nazivi podjetij, številkami zadev, datumi ter indeksi področij,

—

v elektronski obliki na spletišču EUR-Lex (http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm) pod dokumentarno številko 32010M5843. EUR-Lex zagotavlja spletni dostop do evropskega prava.

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/22

1.

OPOZARJA, da je maja 2007 sprejel sklepe glede finančnih perspektiv Urada za harmonizacijo notranjega trga (blagovne znamke in modeli) (v nadaljevanju „OHIM“) in nadaljnji razvoj sistema blagovnih znamk Skupnosti (1);

2.

PRIZNAVA dogovor, dosežen 18. in 19. septembra 2008 na skupni seji upravnega odbora in proračunskega odbora OHIM o svežnju proračunskih ukrepov s ciljem boljše uravnoteženosti proračuna OHIM v prihodnje; ta sveženj sestavljajo trije glavni elementi: (i) zmanjšanje pristojbin za pridobitev zaščite blagovne znamke Skupnosti, (ii) oblikovanje sklada za sodelovanje in (iii) prihodnja razdelitev 50 % pristojbin za podaljšanje nacionalnim uradom držav članic za blagovno znamko (v nadaljevanju „nacionalni uradi“);

3.

SE STRINJA, da ti proračunski ukrepi ne predstavljajo le ustreznih in uporabnih instrumentov, da se zagotovi uravnotežen proračun za OHIM v prihodnje, ampak tudi prispevajo k posodobitvi, racionalizaciji, usklajevanju in krepitvi sistema blagovne znamke v Evropi kot celoti v okviru okrepljenega sodelovanja med OHIM in nacionalnimi uradi;

4.

POZDRAVLJA dejstvo, da so se v skladu s sporazumom iz septembra 2008 pristojbine za pridobitev registracije blagovne znamke Skupnosti bistveno znižale na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 355/2009, ki je začela veljati 1. maja 2009;

5.

POZDRAVLJA bistven napredek OHIM-a pri oblikovanju sklada za sodelovanje in SPODBUJA OHIM, naj kot prednostno obravnava dokončanje tega dela, da bi bil sklad nemudoma v celoti operativen z dejavnim sodelovanjem nacionalnih uradov;

6.

OPOZARJA na sporočilo Komisije z dne 16. julija 2008 o strategiji pravic industrijske lastnine za Evropo (2);

7.

POZDRAVLJA dejstvo, da je Komisija začela raziskavo o splošnem delovanju sistema blagovne znamke v Evropi, in PODPIRA njene cilje iz pristojnosti in nalog;

8.

SE SEZNANJA z vmesnimi rezultati študije, ki jo je Svetu predložila Delovna skupina za intelektualno lastnino 25. marca 2010;

9.

SPODBUJA Komisijo, naj dokonča študijo s ciljem krepitve trdne podlage za nadaljnje zakonodajne pobude;

10.

PRIZNAVA dejstvo, da je večina združenj uporabnikov sistema blagovne znamke Skupnosti zadovoljna s tem sistemom, tako kot z načelom soobstoja blagovne znamke Skupnosti in nacionalnih blagovnih znamk, in vidi potrebo, da ga s prihodnjo revizijo prilagodi in pri tem upošteva potrebo po uravnoteženem odnosu med sistemi blagovnih znamk Skupnosti in nacionalnih blagovnih znamk;

11.

PRIZNAVA, da nacionalne blagovne znamke še naprej izpolnjujejo potrebe velikega števila prijaviteljev in da je zato treba ohraniti zaščito nacionalne blagovne znamke kot možnost za te prijavitelje;

12.

OPOZARJA na sporočilo Komisije z dne 11. septembra 2009 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (3);

13.

OPOZARJA na resolucijo Sveta z dne 1. marca 2010 o krepitvi uveljavljanja pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu (4);

14.

POZIVA Komisijo, naj predstavi predloge za revizijo Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti in Direktive 2008/95/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami.

—

uvedbo posebne določbe za opredelitev okvira za sodelovanje med OHIM in nacionalnimi uradi,

—

izrecno določbo, da je uskladitev prakse in orodij cilj, ki bi ga morali zasledovati vsi uradi za blagovno znamko v EU, in da bi moral OHIM prizadevanja na tem področju podpreti in olajšati z dejavno udeležbo svojega upravnega odbora,

—

vzpostavitev jasne pravne podlage za vključitev OHIM-a v dejavnosti, povezane z uveljavljanjem, vključno z bojem proti ponarejanju, zlasti prek krepitve njegovega sodelovanja z nacionalnimi uradi, v skladu z njihovimi nacionalnimi pristojnostmi, in evropskim opazovalnim uradom za ponarejanje in piratstvo (5),

—

oblikovanje pravne podlage za razdelitev zneska 50 % pristojbin za podaljšanje, ki jih dobi OHIM, nacionalnim uradom v skladu s pravičnimi, poštenimi in ustreznimi merili za razdelitev, ki se opredelijo tako, da se med drugim zagotovi najmanjša vsota za vsako državo članico, ter uvedba ustreznih mehanizmov, ki ustrezno upoštevajo finančne ureditve, ki se uporabljajo v posameznih nacionalnih uradih, da se zagotovi, da bodo ta sredstva na voljo nacionalnim uradom in se bodo uporabljala za namene, ki so tesno povezani z zaščito, spodbujanjem in/ali uveljavljanjem blagovnih znamk, vključno z bojem proti ponarejanju,

—

po potrebi spremembe in druge ukrepe, da se podpre dopolnjujoči odnos med sistemom blagovne znamke Skupnosti in nacionalnimi sistemi blagovne znamke,

—

ukrepe, da bi bila Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (kodificirano besedilo) (6) bolj skladna z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (kodificirana različica) (7) in bi tako nadalje prispevala k zmanjšanju področij odstopanj v okviru sistema blagovne znamke v Evropi kot celoti.

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/24

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/25

European Commission

Directorate-General for Competition

State Aid Greffe

1049 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Faks +32 22961242

29.5.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

C 140/33

1.

Komisija je 21. maja 2010 prejela priglasitev predlagane koncentracije v skladu s členom 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1), s katero podjetje Hon Hai Precision Industry Co., Ltd („skupina Hon Hai“, Tajvan), matična družba skupine Foxconn („Foxconn“, Tajvan), z nakupom delnic pridobi izključni nadzor nad podjetjem Sony Slovakia spol. s r.o. („slovaški Target“, Slovaška). Foxconn je 1. januarja 2010, pred dogovorom o pridobitvi slovaškega Target, z nakupom delnic in sredstev pridobil izključni nadzor nad Sony Baja California, S.A. de C.V („mehiški Target“, Mehika).

2.

Poslovne dejavnosti zadevnih podjetij so:

3.

Po predhodnem pregledu Komisija ugotavlja, da bi priglašena transakcija lahko spadala v področje uporabe Uredbe ES o združitvah. Vendar končna odločitev o tej točki še ni sprejeta.

4.

Komisija zainteresirane tretje osebe poziva, naj ji predložijo svoje morebitne pripombe glede predlagane transakcije.

Komisija mora prejeti pripombe najpozneje v 10 dneh po datumu te objave. Pripombe lahko pošljete Komisiji po telefaksu (+32 22964301), po elektronski pošti na naslov COMP-MERGER-REGISTRY@ec.europa.eu ali po pošti z navedbo sklicne številke COMP/M.5870 – Foxconn/Sony LCD TV Manufacturing Company in Slovakia na naslov: