This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Računalniški programi – pravno varstvo
POVZETEK:
Direktiva 2009/24/ES – pravno varstvo računalniških programov
KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?
Namen direktive je razjasniti in odstraniti razlike med pravno varnostjo računalniških programov različnih držav Evropske unije (EU) z namenom, da pripomore k pravilnemu delovanju notranjega trga.
KLJUČNE TOČKE
Področje uporabe
Varstvo, ki ga zagotavlja ta direktiva, se uporablja za:
Avtorstvo
Izključne pravice imetnika
Imetnik pravic računalniškega programa lahko izvede ali dovoli drugim izvesti:
Omejevanje teh izključnih pravic (predhodno dovoljenje imetnika pravic ni potrebno)
Dekompiliranje *
Predhodno dovoljenje imetnika pravic za reproduciranje kode ali prevod kode ni potrebno, če je to nujno potrebno za pridobitev informacij, potrebnih za doseganje interoperabilnosti* na novo ustvarjenega računalniškega programa z drugimi programi.
Uporabljajo se sledeči pogoji:
Posebni ukrepi varstva
Države EU morajo ukrepati zoper osebo, ki stori katero od naslednjih dejanj:
Vsako nedovoljeno kopijo računalniškega programa se lahko zaseže v skladu z nacionalno zakonodajo posamezne države EU.
OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?
Ta direktiva se uporablja od 25. maja 2009. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 31. decembra 1992, datuma, ki je naveden v Direktivi 91/250/EGS, ki jo kodificira Direktiva 2009/24/ES.
OZADJE
Več informacij je na voljo na strani:
* KLJUČNI POJMI
Dekompiliranje: pretvorba kode programa v visokonivojski programski jezik, ki ga lahko bere človek.
Interoperabilnost: sposobnost sistema ali izdelka, da skladno deluje z drugimi sistemi ali izdelki brez potrebnega dodatnega ukrepanja uporabnika.
GLAVNI DOKUMENT
Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pravnem varstvu računalniških programov (Kodificirana različica) (UL L 111, 5.5.2009, str. 16–22).
Zadnja posodobitev 23.01.2017