52021PC0554

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

• Razlogi za predlog in njegovi cilji

S sporočilom o evropskem zelenem dogovoru 1 se je začela nova strategija EU za rast, katere cilj je preobraziti EU v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Komisija je s sporočilom znova potrdila svoj cilj okrepiti podnebne cilje in zagotoviti, da bo Evropa do leta 2050 prva podnebno nevtralna celina. Poleg tega je cilj sporočila zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem. Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje in gospodarsko blaginjo državljanov Unije le še povečali.

Boj proti podnebnim spremembam je pereč izziv. Glede na znanstvene ugotovitve posebnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) je treba okoli leta 2050 na svetovni ravni doseči ničelno stopnjo neto emisij CO2, pozneje v stoletju pa še nevtralnost za vse druge toplogredne pline. Zaradi tega perečega izziva mora EU okrepiti svoja prizadevanja in dokazati vodilno vlogo v svetu, tako da do leta 2050 postane podnebno nevtralna. Ta cilj je določen v sporočilu z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ 2 .

Na podlagi celovite ocene učinka je Komisija v sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 3 z dne 17. septembra 2020 predlagala povečanje ambicij EU in predstavila celovit načrt za odgovorno povečanje zavezujočega cilja Evropske unije za leto 2030 na najmanj 55-odstotno zmanjšanje neto emisij. Sedanje povečanje cilja za leto 2030 pomaga oblikovalcem politik in vlagateljem zagotoviti gotovost, da se z odločitvami v prihodnjih letih ne bodo določile ravni emisij, ki niso v skladu s ciljem EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Cilj za leto 2030 je v skladu s ciljem Pariškega sporazuma, da se dvig globalne temperature ohrani precej pod 2 °C in da se nadaljujejo prizadevanja za omejitev dviga temperature na 1,5 °C.

V sporočilu je predlagan prehod na strožji prispevek sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), poleg tega je kot nadaljnji korak predlagana združitev emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, s sektorjem rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, s čimer bi se izoblikoval na novo reguliran sektor zemljišč (ki bi zajemal emisije in odvzeme iz kmetijstva, gozdarstva in drugih rab zemljišč). Tako se lahko spodbujajo sinergije med ukrepi za blažitev na zemljiščih ter omogočita bolj povezano oblikovanje in izvajanje politike na nacionalni ravni in ravni EU. Analiza, na kateri temelji sporočilo, kaže, da bi lahko sektor zemljišč na stroškovno učinkovit način postal podnebno nevtralen do približno leta 2035 in da bi lahko nato odvzemi CO2 v njem presegli emisije toplogrednih plinov.

Evropski svet je novi zavezujoči cilj EU za leto 2030 podprl na svoji seji decembra 2020 4 . Poleg tega je Komisijo pozval, „naj oceni, kako bi lahko vsi gospodarski sektorji najbolje prispevali k cilju za leto 2030; obenem naj pripravi potrebne predloge in jim priloži poglobljen pregled okoljskega, gospodarskega in družbenega vpliva na ravni držav članic, pri tem pa upošteva nacionalne energetske in podnebne načrte ter pregleda obstoječe prožnosti“.

V ta namen je z evropskimi podnebnimi pravili določena pravno zavezujoča narava cilja podnebne nevtralnosti EU in zvišana raven ambicij za leto 2030, tako da je določen cilj zmanjšanja neto emisij za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Da bi sledili poti, predlagani v evropskih podnebnih pravilih, in dosegli to višjo raven ambicij za leto 2030, je Komisija pregledala trenutno veljavno podnebno in energetsko zakonodajo, s katero naj bi se emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšale za 40 %, do leta 2050 pa za 60 %.

Ta zakonodajni sveženj „Pripravljeni na 55“, napovedan v načrtu Komisije za uresničitev podnebnih ciljev, je najcelovitejši gradnik v prizadevanjih za uresničitev ambicioznega novega podnebnega cilja za leto 2030, k njegovi uresničitvi pa bodo morali prispevati vsi gospodarski sektorji in politike.

Prvotni regulativni okvir za sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), kot je določen z Uredbo (EU) 2018/841, je bil sprejet leta 2018, zajema pa emisije in odvzem CO2 ter emisije toplogrednih plinov CH4 in N2O, ki nastanejo zaradi gospodarjenja z zemljišči, gozdovi in biomaso, v obdobju 2021–2030. Prispeva k prejšnjemu cilju Unije za zmanjšanje emisij za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, saj zagotavlja, da vsota skupnih emisij ne preseže vsote skupnih odvzemov v sektorju po uporabi pravil za obračunavanje in prilagodljivosti v povezavi s sektorjem, vključenim v porazdelitev prizadevanj, iz Uredbe (EU) 2018/842.

Cilj predloga za spremembo Uredbe (EU) 2018/841 v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ je okrepiti prispevek sektorja LULUCF k večjim splošnim podnebnim ambicijam za leto 2030. V ta namen predlog: določa skupni cilj Unije glede odvzema neto toplogrednih plinov v sektorju LULUCF v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 do leta 2030; krepi obveznost držav članic, da predložijo celovite načrte za blažitev za sektor zemljišč, in zahteve glede spremljanja z digitalnimi tehnologijami; cilje usklajuje s povezanimi pobudami politike glede biotske raznovrstnosti in bioenergije; določa cilj Unije glede podnebne nevtralnosti za leto 2035 v sektorju zemljišč (ki združuje sektor LULUCF in sektor emisij iz kmetijstva, ki niso emisije CO2), ter zavezuje Komisijo, da do leta 2025 pripravi predloge za nacionalne prispevke k cilju za leto 2035.

S predlagano spremembo so za prvo obdobje skladnosti, tj. obdobje 2021–2025, uvedene le manjše, nevsebinske spremembe regulativnega okvira za sektor LULUCF. V nasprotju s tem pa bo ob začetku drugega obdobja skladnosti 2026–2030 uvedena pomembna sprememba. Zaradi poenostavitve izvajanja in skladnosti se pravila za obračunavanje v zvezi z zemljišči, ki temeljijo na Kjotskem protokolu, po letu 2025 ne bodo več uporabljala, prilagodljivost med sektorjem LULUCF in sektorji, vključenimi v porazdelitev prizadevanj, pa bo prilagojena v skladu z evropskimi podnebnimi pravili. Skupna ciljna vrednost Unije za odvzem neto toplogrednih plinov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 bo porazdeljena med državami članicami kot letni nacionalni cilji za obdobje 2026–2030, temeljila pa bo na emisijah in odvzemih, sporočenih v evidencah toplogrednih plinov, ter površinah zemljišč, s katerimi se gospodari. Uveden bo nov sistem upravljanja skladnosti s cilji, mehanizem prilagodljivosti glede rabe zemljišč, ki obravnava tveganje neskladnosti v državah članicah, pa bo prilagojen. Od leta 2031 bo področje uporabe Uredbe razširjeno na emisije iz kmetijskega sektorja, ki niso emisije CO2, s čimer bo celoten okvir za sektor zemljišč prvič zajet v enem instrumentu podnebne politike.

•Skladnost z veljavnimi določbami s področja politike

Podnebni in energetski sveženj „Pripravljeni na 55“ je celovit korak pri prenovi zakonodaje Unije za njeno uskladitev s povečano podnebno ambicijo EU. Vse pobude v svežnju so tesno medsebojno povezane.

Ta zakonodajni predlog dopolnjuje predloge iz svežnja in ohranja skladnost z:

(a)revidirano Direktivo 2003/87/ES o sistemu EU za trgovanje z emisijami 5 ;

(b)Uredbo (EU) 2018/842 o porazdelitvi prizadevanj 6 ;

(c)spremembo Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 7 za uresničitev ambicij novega podnebnega cilja za leto 2030.

Obstajajo tudi močne medsebojne povezave z drugimi pobudami Komisije o zaščiti in povečanju sonaravnih odvzemov ogljika, izboljšanju odpornosti gozdov EU proti podnebnim spremembam, obnovi degradiranih zemljišč in ekosistemov, ponovni vzpostavitvi šotišč in spodbujanju biogospodarstva, vključno z uporabo trajnih pridobljenih lesnih proizvodov, ob polnem spoštovanju ekoloških načel, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost. Te pobude so:

(a) strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 8 ;

(b) strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem 9 ;

(d) [cilji EU za obnovo narave 11 ];

(e) strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam 12 ;

(f) strategija EU za zmanjšanje emisij metana 13 ;

(g) [strategija EU za tla 14 ];

(h) trajnostno biogospodarstvo za Evropo 15 ;

(i) akcijski načrt za krožno gospodarstvo za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo 16 ;

(j) akcijski načrt za ničelno onesnaževanje 17 ;

(k) dolgoročna vizija za podeželska območja EU 18 .

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlogi v svežnju „Pripravljeni na 55“ bi morali biti skladni z vsemi ukrepi in politikami EU, poleg tega bi morali EU pomagati doseči povečani cilj do leta 2030 ter cilj uspešnega in pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost do leta 2050, kot je Komisija navedla v sporočilu o evropskem zelenem dogovoru. Zato je ta pobuda povezana s številnimi drugimi področji politik, vključno z zunanjimi politikami Unije.

Komisija izboljšuje svoje smernice za boljše pravno urejanje in podporna orodja, da bi vse pobude EU izpolnile zeleno zavezo o neškodovanju.

Instrument za tehnično podporo države članice podpira pri oblikovanju in izvajanju reform. Podpora se zagotovi na zahtevo in zajema številna področja politike, vključno z načrti za okrevanje in odpornost, zelenim prehodom ter vprašanji, povezanimi z LULUCF.

Sektor LULUCF je povezan z vsemi ekosistemi in gospodarskimi dejavnostmi, ki temeljijo na zemljiščih in storitvah, ki jih zagotavljajo. Zato uredba o LULUCF predstavlja sinergije z drugimi politikami EU, ki zajemajo dejavnosti, povezane z zemljišči, predvsem sinergije s skupno kmetijsko politiko 19 , okoljskimi politikami in energetsko politiko, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropska unija v skladu s členom 191 in členom 192(1) PDEU med drugim prispeva k uresničevanju naslednjih ciljev: ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja; spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Podnebne spremembe so čezmejna težava, ki je ni mogoče rešiti samo na nacionalni ali lokalni ravni. Podnebne ukrepe je treba usklajevati na evropski ravni in, kjer je to mogoče, tudi na svetovni ravni. Ukrepi EU so utemeljeni na podlagi subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Evropska unija si od leta 1992 prizadeva za razvoj skupnih rešitev in spodbujanje globalnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. Ukrepanje na ravni EU bo tako omogočilo stroškovno učinkovito uresničevanje ciljev zmanjšanja emisij do leta 2030 in dolgoročnih ciljev zmanjševanja emisij ob hkratnem zagotavljanju pravičnosti in okoljske celovitosti. Pristojnosti EU na področju podnebnih sprememb potrjujejo in natančno opredeljujejo členi 191 do 193 PDEU.

Povečanje cilja glede zmanjšanja toplogrednih plinov v EU do leta 2030 bo vplivalo na večino sektorjev gospodarstva EU, če ne na vse. Povečanje navedenega cilja lahko poleg tega zahteva odzive politik na številnih področjih, ki presegajo podnebno in gozdarsko politiko ter politiko rabe zemljišč. Ukrepi, ki so jih države članice sprejele v okviru uredbe o LULUCF, so močno povezani z drugimi politikami, zlasti s kmetijstvom, biotsko raznovrstnostjo in varstvom habitatov, prilagajanjem, pa tudi z energetsko politiko zaradi vidikov energije iz obnovljivih virov. Soodvisnosti med različnimi vključenimi politikami imajo čezmejne učinke, cilji glede zmanjšanja emisij in odvzemov so določeni za vsako državo članico, načela, na podlagi katerih bodo države članice poročale o svojih dosežkih ter merile napredek pri doseganju svojih ciljev in ciljev EU kot celote, pa so določeni v Uredbi (EU) 2018/1999 20 . Ukrepanje na ravni EU je nujno, poleg tega so z usklajenimi politikami EU zagotovljene veliko večje možnosti za resničen prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050.

•Sorazmernost

Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev stroškovno učinkovitega uresničevanja cilja EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v obdobju 2021–2030 ob hkratnem zagotavljanju pravičnosti in okoljske celovitosti.

Evropska podnebna pravila določajo zavezujoč podnebni cilj Unije za leto 2030, tj. do leta 2030 zmanjšati neto emisije toplogrednih plinov v EU za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Ta predlog zajema velik del teh emisij toplogrednih plinov in vključuje revizijo uredbe o LULUCF za dosego tega cilja.

•Izbira instrumenta

Cilje tega predloga je mogoče najbolje doseči s spremembo obstoječe uredbe o LULUCF, tako da se uvedejo spremembe uveljavljenega zakonodajnega okvira, da bi se dosegle povečane podnebne ambicije Unije ter hkrati zagotovila neposredna in enotna uporaba določb po vsej Uniji.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Uredba o LULUCF je začela veljati leta 2018, vendar se uporablja od začetka leta 2021, zato so bili do zdaj izvedeni šele prvi koraki za pripravo na njeno izvajanje; te dejavnosti so poudarile nekatere izzive pri izvajanju. Analiza celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov 21 , ki so jih države članice predložile konec leta 2019, je zlasti pokazala, da se sektor LULUCF še ne obravnava kot sestavni del podnebnih strategij držav članic. Postopek določitve referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi za vsako državo članico je razkril izzive pri izvajanju tega zapletenega pravila za obračunavanje, dejavnosti za krepitev zmogljivosti za podporo številnim državam članicam pri pripravi na izvajanje uredbe o LULUCF pa so poudarile izzive zaradi vrzeli v nacionalnih sistemih spremljanja in poročanja.

•Posvetovanja z deležniki

Začetna ocena učinka je bila za povratne informacije objavljena 29. oktobra 2020 za obdobje štirih tednov, prejetih pa je bilo skupno 93 odgovorov. Da bi Komisija zbrala dokaze in zagotovila večjo preglednost, je poleg tega od 13. novembra 2020 do 5. februarja 2021 organizirala javno posvetovanje za vsak posamezen predlog; pri posvetovanju o reviziji uredbe o LULUCF je sodelovalo 235 udeležencev. Ti so izrazili naklonjenost ambicioznejšim ciljem glede odvzemov za sektor LULUCF, in sicer je to možnost izbralo 45 % udeležencev (večinoma akademski krogi, državljani EU in nevladne organizacije). Na drugem mestu so bili celoviti cilji za sektor zemljišč, ki jih je podprlo 35 % udeležencev, večinoma iz zasebnega sektorja. Krepitev prilagodljivosti v povezavi z uredbo o porazdelitvi prizadevanj je bila najbolj zaželena možnost za 20 % udeležencev, večinoma za javne organe. Podroben povzetek povratnih informacij v zvezi z začetno oceno učinka in rezultatov javnega posvetovanja je predstavljen v Prilogi 2 k oceni učinka tega predloga.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Kvantitativna ocena gospodarskih, družbenih in okoljskih učinkov temelji na integriranem modeliranju gospodarske rabe zemljišč, ki ga je inštitut IIASA pripravil z modeloma GLOBIOM in G4M. Scenarij politik (MIX) upošteva verjetno povpraševanje drugih sektorjev po biomasi in predpostavke scenarija 1.5TECH iz dolgoročne strategije EU 22 , 23 . Vključuje napoved, da bo neto ponor v sektorju LULUCF do leta 2030 na podobni ravni kot v obdobju 2016–2018. Učinek posebnih ukrepov za zmanjšanje emisij ali povečanje odvzemov je bil modeliran s krivuljami mejnih stroškov zmanjševanja emisij. Ta analiza je pokazala, da je mogoče z razmeroma nizkimi stroški (5–10 EUR/tono CO2) doseči znatno povečanje kopenskih ponorov. Pokazala je tudi, da je za stroškovno učinkovita zmanjšanja emisij potrebno ukrepanje na področju vseh rab zemljišč, kot so izboljšano gospodarjenje z gozdovi, pogozdovanje, preprečevanje krčenja gozdov za gozdna zemljišča, ohranjanje zemljišč v prahi na organskih tleh in izboljšane strategije za gospodarjenje z njivskimi površinami na kmetijskih zemljiščih.

Informacije o prispevku sektorja LULUCF k zelenemu dogovoru so bile pridobljene na podlagi pogodbe o storitvah, ki jo je izpolnil konzorcij zunanjih strokovnjakov, ki se je med drugimi nalogami osredotočil na težave, cilje in možnosti za revizijo uredbe o LULUCF ter analizo poročil, ki so jih države članice predložile v skladu s sklepom o pravilih za obračunavanje za LULUCF (529/2013/EU).

Dodatne informacije so bile zbrane s številnimi zunanjimi študijami, kot so študija o skladnosti z uredbo o LULUCF, krepitev zmogljivosti za evidence toplogrednih plinov, pilotna študija o sekvestraciji ogljika v kmetijske površine itd.

•Ocena učinka

Ocene učinka za različne pobude temeljijo na integriranih scenarijih modeliranja, ki odražajo medsebojno vplivanje različnih instrumentov politike o gospodarskih subjektih, da se zagotovijo dopolnjevanje, doslednost in učinkovitost pri doseganju podnebnih ciljev za leti 2030 in 2050.

Ocena učinka, priložena temu predlogu, dopolnjuje analizo, izvedeno v oceni učinka iz leta 2020, pripravljeni v podporo načrtu za uresničitev podnebnih ciljev do leta 2030. To je bila analitična podlaga za določitev cilja vsaj 55-odstotnega neto zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, cilja podnebne nevtralnosti v sektorju zemljišč za leto 2035 in vseevropskega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Poleg tega je bila ocena učinka, priložena temu predlogu, pripravljena in oblikovana v skladu z veljavnimi smernicami za boljše pravno urejanje in priporočili Odbora za regulativni nadzor, ki je 19. aprila 2021 izdal pozitivno mnenje s pridržki. Priporočene izboljšave, ki jih je predlagal Odbor, so bile obravnavane v končni različici.

Težave in cilji

Z oceno učinka so bile opredeljene tri glavne težave skupaj z ustreznimi dejavniki in cilji.

Prva težava je, da se odvzem ogljika v sektorju zemljišč v zadnjih letih zmanjšuje, in sicer zaradi vse višjih stopenj sečnje, povezanih s povpraševanjem po lesu in staranjem gozdov, stalnih emisij iz organskih tal, naravnih nesreč ter pomanjkanja političnih in finančnih spodbud. Zato je prvi cilj tega predloga ustaviti in obrniti ta trend v skladu s prizadevanji po doseganju podnebno nevtralnega sektorja zemljišč do leta 2035.

Druga težava je nezadostna vključenost sektorja zemljišč v podnebne politike, ker kmetijski sektor in sektor LULUCF nimata povezanega cilja, sta zajeta v dveh različnih zakonodajnih aktih in sta povezana s pravili o prilagodljivosti, ki predstavljajo nekatere omejitve. Ustrezen cilj je zagotoviti pravičen, prilagodljiv in celovit okvir podnebne politike, ki bo spodbudil učinkovito oblikovanje in izvajanje politik, ter okrepiti stroškovno učinkovite in sinergijske ukrepe za blažitev v sektorju zemljišč. To je zlasti pomembno zaradi velikega potenciala za povečanje sinergij med ukrepi za podnebno blažitev in ukrepi za varstvo okolja, povezanimi z gospodarjenjem z zemljišči tako na kmetijskih in gozdarskih območjih kot tudi na naravnih in polnaravnih območjih. Obnova ekosistemov, bogatih z ogljikom, ter trajnostna raba tal in gozdov bosta prispevali k reševanju podnebne krize in krize na področju biotske raznovrstnosti.

Tretja težava je, da pravila za obračunavanje, spremljanje in poročanje iz sedanje uredbe o LULUCF predstavljajo izzive pri izvajanju: zlasti postopek določitve referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi se je izkazal za obremenjujočega, poleg tega še vedno obstaja veliko vrzeli v točnosti ocen za sektor LULUCF. Ta težava ustreza cilju glede poenostavitve pravil za obračunavanje in izkoriščanja priložnosti, ki jih ustvarjajo obstoječe tehnologije za spremljanje zemljišč in nabori podatkov z namenom boljšega spremljanja podnebne uspešnosti sektorja LULUCF.

Možnosti politike

Na podlagi te analize in elementov, opisanih v sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030, so v oceni učinka opisane tri možnosti.

V okviru prve možnosti so preučeni alternativni načini oblikovanja nacionalnih ciljev za LULUCF, pri čemer se predpostavlja, da med sektorjem LULUCF in sektorji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj ni možnosti za prilagodljivost. Eden od predlaganih načinov, kako to doseči, je poenostavitev merila za obračunavanje za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, z uporabo preteklega povprečja namesto referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi. Drug način je določitev enotnega cilja za odvzeme na podlagi vseh emisij in odvzemov, sporočenih v evidenci, ter njegova razdelitev med države članice glede na nedavne emisije in odvzeme ter površino zemljišč, s katerimi se gospodari; cilj EU je določen v skladu s krivuljo doseganja podnebne nevtralnosti sektorja zemljišč do leta 2035.

V okviru druge možnosti je prav tako določen enoten cilj za odvzeme na podlagi sporočenih emisij in odvzemov, vendar je predlagan nižji cilj EU za leto 2030, ki ustreza nedavni uspešnosti sektorja LULUCF (tj. povprečje za obdobje 2016–2018); ta možnost z dodajanjem priložnosti za ustvarjanje dobropisov LULUCF za skladnost s cilji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj ustvarja spodbude za preseganje ciljev za sektor LULUCF, s čimer bi se lahko dosegla raven odvzemov, skladna s krivuljo doseganja podnebne nevtralnosti sektorja zemljišč do leta 2035.

Tretja možnost združuje emisije iz kmetijskega sektorja ter emisije in odvzeme iz sektorja LULUCF v enoten steber „sektorja zemljišč“, vsebuje pa tri elemente: postopek načrtovanja za zagotovitev podnebne nevtralnosti na zemljiščih do leta 2035, nacionalne zavezujoče cilje za sektor zemljišč za leto 2030 in nacionalne zavezujoče cilje za sektor zemljišč za leto 2035.

Prednostna možnost je združitev poenostavljenih in ambicioznejših nacionalnih ciljev za sektor LULUCF za leto 2030 (kot pri možnosti 1.2 ali možnosti 2, odvisno od ciljev iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj) s ciljem za celotno EU za podnebno nevtralnost na zemljiščih do leta 2035. Prednostna možnost vključuje tudi postopek načrtovanja za blažitev na zemljiščih, nacionalne cilje za zemljišča za leto 2035, ki bodo določeni pozneje, ter nadgrajene zahteve glede spremljanja in poročanja.

•Ustreznost in poenostavitev predpisov

Predlog je bil v skladu z zavezanostjo Komisije boljšemu pravnemu urejanju pripravljen vključujoče, na podlagi preglednosti in stalnega vključevanja deležnikov.

•Temeljne pravice

Predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah 24 . Zlasti prispeva k cilju zagotavljanja visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja iz člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Proračunske posledice za države članice so povezane z možnostjo trgovanja s presežki, kadar presežejo svoje cilje, ter s potrebo po zelo kakovostnem spremljanju in poročanju v sektorju LULUCF, ki vključuje na primer ponovno uporabo programov EU (npr. Copernicus) in virov podatkov, ki se že uporabljajo za druge politike.

Ta predlog v letu 2025 predvideva celovit pregled podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 (v nadaljnjem besedilu: uredba o upravljanju). Ta pregled bo Komisiji omogočil določitev letnih ciljev držav članic za LULUCF za obdobje 2026–2030 na podlagi povprečja emisij toplogrednih plinov vsake države članice v letih 2021, 2022 in 2023. Na podlagi pregleda bo posodobljen tudi način dodeljevanja emisij do leta 2030 za uredbo o porazdelitvi prizadevanj, letne dodelitve za obdobje 2026–2030 pa bodo revidirane. Poleg tega bo ohranjen celovit pregled v letu 2027 za namen skladnosti, predviden v uredbi o upravljanju. Za take naloge bo potrebna podpora zunanjega izvajalca, pri čemer je cena za vsak pregled (2025, 2027) ocenjena na 2 milijona EUR.

Potrebna bo tudi sekundarna zakonodaja, ki bo določala podrobna pravila o registru Unije v zvezi z LULUCF, spremljanju emisij in poročanju o njih ter preverjanju poročil o skladnosti. Za izvajanje bodo potrebni izpopolnjevanje informacijske tehnologije v okviru registra Unije za obravnavo nove vrste pravic, povezanih s prilagodljivostjo med sektorjem LULUCF in sektorji iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj, ter novi upravljavci (države članice).

Poleg tega bo za izvajanje po spremembi mehanizma za poročanje in skladnost leta 2026 potrebno nadgrajeno in okrepljeno spremljanje z uporabo storitev Evropske agencije za okolje in z njimi povezanih podatkovnih storitev v okviru programa Copernicus.

Posledice za proračun EU so predstavljene v priloženi oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga. Odločitve v zvezi z razvojem informacijske tehnologije in oddajo javnih naročil bo moral predhodno odobriti Odbor Evropske komisije za informacijsko tehnologijo in kibernetsko varnost.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Pregledno in redno poročanje o obveznostih držav članic skupaj s strogimi preverjanji skladnosti so ključni elementi, ki zagotavljajo napredek pri izpolnjevanju dolgoročnih zavez EU za zmanjšanje emisij. Pobuda temelji na postopku, ki je osnovan na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih ter na strogem okviru preglednosti za emisije toplogrednih plinov in drugih informacijah v zvezi s podnebjem iz Uredbe (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov. Komisija bo kot osnovo za redno ocenjevanje napredka med drugim uporabila informacije, ki so jih v skladu z uredbo o upravljanju sporočile države članice. Te vključujejo informacije o emisijah toplogrednih plinov, politikah in ukrepih, projekcijah in prilagajanju. Komisija bo te informacije uporabila tudi za preglede izvajanja okoljske politike in spremljanje okoljskih akcijskih programov. Informacije, pridobljene od držav članic, se lahko dopolnijo s sistematičnimi opazovanji ozračja z opazovanji na kraju samem in z daljinskim zaznavanjem, kot so opazovanja, ki jih zagotavlja program Copernicus.

Boljša kakovost spremljanja emisij in odvzemov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ter poročanja o njih postane pomembnejša z uvedbo cilja EU glede zmanjšanja neto emisij na podlagi podatkov, sporočenih v evidencah toplogrednih plinov. Zelo pomembna je tudi skladnost z drugimi politikami EU, ki prav tako temeljijo na spremljanju zemljišč – kot so skupna kmetijska politika, politike na področju biotske raznovrstnosti in direktiva o energiji iz obnovljivih virov –, saj zagotavlja pomembne upravne in stroškovne sinergije. Zaradi razvoja na področju tehnologij za spremljanje zemljišč obstaja veliko možnosti za pravočasno spremljanje sprememb rabe zemljišč z nizkimi stroški (npr. s pristopi, ki temeljijo na daljinskem zaznavanju, tudi s sateliti Sentinel programa Copernicus ali komercialno dostopnimi storitvami). Taki pravočasni digitalni geografski podatki, ki pokrivajo celotno EU, ne bodo le olajšali poročanja o toplogrednih plinih, ampak bodo tudi usmerjali ukrepe za blažitev na območja z največjim potencialom za zmanjšanje emisij in na splošno omogočili okoljske ukrepe, biotsko raznovrstnost, varstvo narave in načrtovanje rabe zemljišč. Nadgradnja pristopa k spremljanju iz uredbe o LULUCF, s katero bodo uvedeni enaki konkurenčni pogoji za vse države članice v zvezi z uporabo primerljivih in standardiziranih pristopov v skladu z razpoložljivimi orodji in tehnologijami, je zato zelo pomembna in bo zagotovila sprejetje najboljših praks za spremljanje.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Najpomembnejše spremembe pravnega okvira LULUCF, ki prispevajo k doseganju povečanih podnebnih ambicij Unije, se nanašajo na naslednje člene:

Člen 2 Področje uporabe

Prvotno področje uporabe, s katerim so določene „obračunske kategorije zemljišč“, se v spremenjeni uredbi uporablja samo za obdobje 2021–2025. Mokrišča, s katerimi se gospodari, so na področje uporabe spremembe za obdobje 2021–2025 vključena le pri državah članicah, ki so do 31. decembra 2020 uradno sporočile, da jih nameravajo vključiti (to možnost sta izbrali samo dve državi članici).

Področje uporabe za obdobje 2026–2030 temelji neposredno na sporočenih emisijah in odvzemih za evidence toplogrednih plinov v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 in natančno odraža kategorije poročanja, določene v skupnem formatu za poročanje iz smernic UNFCCC za poročanje (npr. šotišča in izkopavanje šote so vključeni v kategorijo poročanja Mokrišča).

Področje uporabe za kombinirani sektor rabe zemljišč in emisij iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, za obdobje po letu 2031 je predstavljeno v zadnjem odstavku in prav tako odraža kategorije poročanja, določene v skupnem formatu za poročanje.

Člen 4 Obveznosti in cilji

V prvotnem členu 4 je izraz „obveznosti“ izražal obveznost brez posebnega številčnega cilja. Novi člen 4 „Obveznosti in cilji“ bo spremenjen tako, da bo odražal tri obdobja:

Obveznosti za obdobje 2021–2025

V skladu z veljavnimi pravili morajo države članice zagotoviti, da emisije toplogrednih plinov ne presegajo odvzemov, kar se izračuna kot vsota skupnih emisij in skupnih odvzemov v obračunskih kategorijah, kot so opredeljene s področjem uporabe (člen 2(1)); to je „pravilo o nepresežku emisij“. Te obveznosti bodo omejene le na prvo obdobje uporabe spremenjene uredbe, tj. od leta 2021 do leta 2025.

Cilji držav članic za obdobje 2026–2030

Za obdobje 2026–2030 bo cilj Unije določen na podlagi evidenc toplogrednih plinov iz let 2016, 2017 in 2018, in sicer tako, da bo do leta 2030 dosežen neto odvzem v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2. Cilj Unije glede neto odvzema v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 bo razdeljen med države članice, da se določijo zavezujoči nacionalni cilji glede minimalnih neto odvzemov, ki jih je treba doseči leta 2030, v skladu s preglednico v Prilogi IIa.

Zaradi naslednjih dveh premislekov je najbolje uporabiti novejše podatke. Prvič, začetna točka krivulje bi morala biti čim bližje obdobju skladnosti – tehnični učinek tega je, da ni treba določiti merila, kot je referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi. Drugič, evidence o sektorju LULUCF, katerih vodenje se bo začelo s predložitvijo leta 2023, bodo prvič temeljile na pogojih iz uredbe o upravljanju, zato bodo višjega standarda. Komisija bo leta 2025 na podlagi rezultatov celovitega pregleda sporočenih evidenc toplogrednih plinov sprejela izvedbeni akt, s katerim bo na podlagi preverjenih emisij in odvzemov iz let 2021, 2022 in 2023 za vsako državo članico določila letne cilje. Najnovejši pregledani podatki bodo torej uporabljeni kot podlaga za določitev krivulje doseganja letnih ciljev za obdobje 2026–2029 za doseganje nacionalnih ciljev glede neto odvzema za leto 2030.

Cilj za leto 2030 bo izhodišče za pot sektorja zemljišč med letoma 2030 in 2050 z namenom doseganja podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva in bo omogočil spremljanje napredka pri doseganju neto ničelnih emisij toplogrednih plinov do leta 2050.

Zaveze za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2035

Sektor LULUCF bo od leta 2031 vključeval emisije iz kmetijskega sektorja, ki niso emisije CO2, cilj spremenjene uredbe pa bo doseči podnebno nevtralnost v zvezi z emisijami in odvzemi toplogrednih plinov v kombiniranih sektorjih po vsej Uniji najpozneje do leta 2035, pri čemer se bodo neto emisije do navedenega leta zmanjšale na nič, nato pa bodo ustvarjene emisije negativne. Države članice morajo prispevati k doseganju skupnega cilja, poleg tega morajo v posodobljenih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih do junija 2024 predstaviti, kako nameravajo doseči ta cilj. Komisija bo ob upoštevanju predloženih načrtov do konca leta 2025 predlagala cilje za posamezne države članice in ukrepe za celotno EU za obdobje po letu 2030. Posamezni cilji za države članice za obdobje po letu 2030 bodo predmet ocene učinka in novega zakonodajnega predloga.

Od leta 2036 bo moral kombinirani sektor ustvarjati dodatne odvzeme ogljika, da se bodo uravnotežile preostale emisije v drugih sektorjih na podlagi trdnega sistema certificiranja odvzemov ogljika. S tem okvirom politike bi se lahko sektor zemljišč postopoma začel združevati z drugimi sektorji (poleg kmetijstva), katerih možnosti za zmanjšanje emisij so izčrpane ali ki so na primer dosegli več kot 90-odstotno zmanjšanje emisij. Tako bi se ohranila spodbuda za stalno povečevanje odvzemov ogljika v kombiniranih sektorjih v obdobju do leta 2050.

Člen 9 Obračunavanje za pridobljene lesne proizvode

Sporočilo o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 opozarja na pobude v zvezi s sekvestracijo ogljika in certificiranjem odvzemov ogljika, ki bi jih bilo treba do leta 2030 vse bolj uporabljati. Zato je treba spodbujati take nove poslovne modele za povečanje sekvestracije ogljika, hkrati pa si morajo uporabniki zemljišč ustrezno prizadevati za preprečitev nadaljnjega zmanjšanja zalog ogljika, zlasti v tleh.

S predlogom bo uvedena jasnejša pot do novih izdelkov (gradbeni materiali, vlakna/polimeri), poleg tega bo smisel člena preusmerjen tako, da bo deloval kot uvodno besedilo za certificiranje odvzemov/sekvestracije ogljika, pri čemer bodo pridobljeni lesni proizvodi vključeni kot eden od takih primerov.

Člen 12 Splošne prilagodljivosti

V skladu s spremenjeno uredbo države članice na koncu obdobja 2021–2025 ne bodo več mogle „shraniti“ presežka odvzemov. Vendar sprememba zagotavlja dodelitev deleža presežkov odvzemov držav članic na koncu obdobja 2021–2025 vzpostavljenemu mehanizmu prilagodljivosti v okviru drugega obdobja 2026–2030 (glej člen 13b, ki je vstavljen na novo).

Poleg tega bodo morale države članice poročati o uporabi prihodkov od trgovanja in pričakuje se, da bodo te prihodke znova vložile v podnebne projekte.

Člen 13 Prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari

Področje uporabe sedanjega člena 13 bo omejeno na obračunsko obdobje 2021–2025, skupna razpoložljiva prilagodljivost pa bo enaka deležu presežka prilagodljivosti, ki ga države članice v obdobju 2021–2025 ne bodo porabile na podlagi člena 13.

Pričakuje se, da bo po prvem obdobju nastal presežek, saj neto odvzemi iz gozdov v večjih državah članicah trenutno bistveno presegajo sprejete referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi. Posledično bodo skoraj vse države članice, bogate z gozdovi, verjetno izpolnile svoje obveznosti za obdobje 2021–2025 iz uredbe o LULUCF, ne da bi morale uporabiti prilagodljivost. Zato je verjetno, da bi s tem velik delež razpoložljive prilagodljivosti ostal neporabljen in bi ga bilo mogoče dodeliti novovzpostavljenemu mehanizmu za prerazporeditev morebitnih neuporabljenih kompenzacij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, za države članice, ki jih prizadenejo naravne motnje.

Poleg tega bo sedanja določba o posebni prilagodljivosti za Finsko v spremenjeni uredbi črtana in nadomeščena s členom 13a.

Člen 13a Dodatne kompenzacije

Podobno kot pri členu 13 bo uporaba tega člena omejena na obračunavanje za prvo obdobje skladnosti 2021–2025, glavni razlog za njegov obstoj pa je preprečitev kakršne koli dvoumnosti pri razlagi obsega posebne prilagodljivosti, dodeljene Finski.

S spremembo bo določen znesek razpoložljive kompenzacije, ki bo znašal 5 milijonov ton ekvivalenta CO2, kar je polovica sedanjega zneska, saj se bo uporabljal samo do konca leta 2025. Poleg tega bo kompenzacija za gozdna zemljišča, sporočena kot spremenjena v druga zemljišča, omejena do konca leta 2017. Kompenzacija se bo lahko uporabljala le za namen skladnosti z obveznostjo za obdobje 2021–2025, s čimer bo zagotovljeno, da se dobropisi ne bodo uporabljali za trgovanje in ne bodo shranjeni za drugo obdobje 2026–2030.

Člen 13b Mehanizem prilagodljivosti glede rabe zemljišč za obdobje 2026–2030

Ker bosta sedanja člena 10 (naravne motnje) in 13 (prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari) zaradi spremembe glede nacionalnih ciljev, ki temeljijo na poročanju, po letu 2025 postala odveč, je v spremenjeni uredbi za obdobje od leta 2026 do leta 2030 uveden nov mehanizem prilagodljivosti, ki bo državam članicam pomagal odpraviti negotovosti v sektorju, zlasti v zvezi z naravnimi nesrečami. Deloval bo v skladu s podobnimi načeli kot sedanji člen 13, njegovo področje uporabe pa bo z gozdnih zemljišč razširjeno na vsa zemljišča, pomembna za skladnost s cilji. Mehanizem bi nato obravnaval vsako nepričakovano zmanjšanje neto odvzemov v vseh kategorijah zemljišč, ne samo na gozdnih zemljiščih, zaradi škodljivih organizmov, požarov in neviht, če bi države članice predložile jasne dokaze v skladu z obstoječimi merili (Priloga VI).

Spodaj so navedeni novi elementi (v primerjavi s prvotnim členom 13):

V obdobju 2026–2030 bo mogoče enote iz mehanizma prilagodljivosti uporabiti za zapolnitev celotne vrzeli med ciljem in poročanjem v vsaki državi članici, ne samo za gozdna zemljišča.

Dostop do mehanizma prilagodljivosti v letu 2032 za obdobje 2026–2030 je določen na polovico najvišjega zneska iz Priloge VII, tj. 178 milijonov ton ekvivalenta CO2.

Morebiten neporabljen znesek bi se lahko s sklepom Komisije in prek registra znova dodelil državam članicam, če se v skladu z načeli iz Priloge VI dokaže njihova potreba po tem, zlasti v zvezi z naravnimi motnjami, in če je ta potreba presegla vnaprej opredeljene ravni na državo članico iz Priloge VII.

Člen 13c Upravljanje ciljev

S prehodom na nacionalne letne cilje za neto odvzeme v obdobju od leta 2026 do leta 2030 bodo v zvezi s poznejšo določitvijo ciljev/dodelitev za obdobje po letu 2030 uvedena podobna načela, kot so tista iz okvira za skladnost iz Uredbe (EU) 2018/842 o porazdelitvi prizadevanj, kot je kazen za neskladnost v višini 8 % glede na vrzel v zvezi s skladnostjo v letu 2030. Če država članica na koncu drugega obdobja skladnosti kljub možnosti prenosa z druge države članice in ustreznemu deležu mehanizma prilagodljivosti ne izpolni cilja za leto 2030, bo vrednost, ki ustreza vrzeli med njenim ciljem za leto 2030 in zmanjšanjem neto emisij, ki ga je dejansko dosegla do leta 2030, dodana njenemu cilju za leto 2031.

Sprememba Uredbe (EU) 2018/1999

Razlog, zakaj je Uredba (EU) 2018/1999 25 spremenjena skupaj z Uredbo (EU) 2018/841, je, da vsebuje pravila za spremljanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za spremljanje napredka držav članic pri doseganju ciljev iz Uredbe (EU) 2018/841.

V skladu s spremembo člena 4 Uredbe (EU) 2018/1999 bodo v nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih izraženi nacionalni cilji, določeni za obdobje od leta 2026 do leta 2030, in zaveza glede doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2035. Sprememba člena 38 omogoča izvedbo celovitega pregleda podatkov iz nacionalnih evidenc leta 2025, da bi se lahko določili nacionalni letni cilji držav članic za obdobje 2026–2030. Poleg tega so s spremembo Priloge V, del 3, uvedeni ukrepi za povečanje natančnosti spremljanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov v sektorju LULUCF ter poročanja o njih.

2021/0201 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 glede področja uporabe, poenostavitve pravil o skladnosti, določitve ciljev držav članic za leto 2030 in zaveze skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, gozdarstva in kmetijstva ter Uredbe (EU) 2018/1999 glede izboljšanja spremljanja, poročanja, spremljanja napredka in pregleda

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 26 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 27 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pariški sporazum, sprejet decembra 2015 v skladu z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), je začel veljati novembra 2016 (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum). Njegove pogodbenice so se dogovorile, da bodo dvig globalne povprečne temperature omejile na precej pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da bodo nadaljevale prizadevanja, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijske ravni.

(2)Spopadanje s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter doseganje ciljev Pariškega sporazuma sta jedro sporočila o „evropskem zelenem dogovoru“, ki ga je Komisija sprejela 11. decembra 2019 28 . Nujnost in vrednost evropskega zelenega dogovora sta se le še povečali zaradi zelo hudih posledic pandemije COVID-19 za zdravje in gospodarsko blaginjo državljanov Unije.

(3)Unija se je v posodobljeni nacionalno določeni obveznosti zmanjšanja, ki jo je 17. decembra 2020 predložila sekretariatu UNFCCC, zavezala, da bo do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu Unije zmanjšala za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990 29 .

(4)Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta 30 cilj podnebne nevtralnosti v celotnem gospodarstvu do leta 2050 vključila v zakonodajo. Navedena uredba določa tudi zavezujočo zavezo Unije, da bo do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov (emisije, potem ko se odštejejo odvzemi) zmanjšala za vsaj 55 % pod ravnmi iz leta 1990. Pričakuje se, da bodo k doseganju navedenega cilja prispevali vsi gospodarski sektorji, vključno s sektorjema rabe zemljišč in spremembe rabe zemljišč ter gozdarskim sektorjem. Prispevek neto odvzemov k podnebnemu cilju Unije za leto 2030 je omejen na 225 milijonov ton ekvivalenta CO2. V okviru Uredbe (EU) 2021/1119 je Komisija v ustrezni izjavi potrdila, da namerava predlagati revizijo Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta 31 v skladu s ciljem povečati odvzem neto ogljika v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva na ravni nad 300 milijonov ton ekvivalenta CO2 do leta 2030.

(5)Za prispevek k doseganju povečanega cilja glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov, ki je bil z najmanj 40 % povečan na najmanj 55 % pod ravnmi iz leta 1990, bi bilo treba za vsako državo članico določiti zavezujoče letne cilje za odvzeme neto toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v obdobju od leta 2026 do leta 2030 (po analogiji z dodeljenimi letnimi emisijami iz Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta 32 ), tako da bi bil cilj za celotno Unijo za leto 2030 neto odvzem v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2. Metodologija, uporabljena za določitev nacionalnih ciljev za leto 2030, bi morala upoštevati povprečne emisije in odvzeme toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, ki jih je sporočila posamezna država članica, in odražati trenutno uspešnost sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva pri blažitvi ter delež površine zemljišč, s katerimi se gospodari, v Uniji, ki pripada posamezni državi članici, ob upoštevanju zmogljivosti zadevne države članice, da s praksami gospodarjenja z zemljišči ali spremembami rabe zemljišč, ki koristijo podnebju in biotski raznovrstnosti, izboljša svojo uspešnost v sektorju.

(6)Zavezujoče letne cilje za odvzeme neto toplogrednih plinov bi bilo treba za vsako državo članico določiti z linearno krivuljo. Krivulja bi se morala začeti leta 2022 s povprečjem emisij toplogrednih plinov, ki jih je zadevna država članica sporočila v letih 2021, 2022 in 2023, ter končati leta 2030 s ciljno vrednostjo, določeno za zadevno državo članico. Za države članice, ki izboljšajo metodologijo izračunavanja emisij in odvzemov, bi bilo treba uvesti koncept tehničnega popravka. Cilju zadevne države članice bi bilo treba dodati tehnični popravek, ki bi ustrezal učinku spremembe metodologije na cilje in prizadevanja države članice za njihovo doseganje, da bi se spoštovala okoljska celovitost.

(7)V sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 z dne 17. septembra 2020 33 je opisana možnost združitve emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, z neto odvzemi v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, s čimer bi nastal na novo urejen sektor zemljišč. S tako združitvijo se lahko spodbujajo sinergije med ukrepi za blažitev na zemljiščih ter omogočita bolj povezano oblikovanje in izvajanje politike na nacionalni ravni in ravni Unije. V ta namen bi bilo treba okrepiti obveznost držav članic, da predložijo celovite načrte za blažitev za sektor zemljišč.

(8)Sektor zemljišč lahko do leta 2035 hitro in stroškovno učinkovito postane podnebno nevtralen ter nato ustvari več odvzemov kot emisij toplogrednih plinov. Skupna zaveza, katere cilj je leta 2035 doseči podnebno nevtralnost v sektorju zemljišč na ravni EU, lahko zagotovi potrebno gotovost pri načrtovanju za kratkoročno spodbujanje ukrepov za blažitev na zemljiščih, saj lahko traja več let, da taki ukrepi prinesejo želene rezultate blažitve. Poleg tega naj bi sektor zemljišč leta 2050 po napovedih postal največji sektor v profilu tokov toplogrednih plinov v EU. Zato je zlasti pomembno, da se za navedeni sektor določi krivulja, na podlagi katere bo mogoče do leta 2050 učinkovito doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov. Države članice bi morale v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 34 do sredine leta 2024 predložiti posodobljene celovite nacionalne energetske in podnebne načrte. Načrti bi morali vsebovati ustrezne ukrepe, s katerimi vsaka država članica najbolje prispeva k doseganju skupnega cilja podnebne nevtralnosti v sektorju zemljišč na ravni EU za leto 2035. Komisija bi morala na podlagi teh načrtov predlagati nacionalne cilje in pri tem zagotoviti, da bodo emisije in odvzemi toplogrednih plinov po vsej Uniji v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ter emisije iz kmetijskih sektorjev, ki niso emisije CO2, do leta 2035 vsaj uravnoteženi. V nasprotju s ciljem podnebne nevtralnosti za sektor zemljišč na ravni EU do leta 2035 bodo taki nacionalni cilji zavezujoči za vsako državo članico in zoper njo izvršljivi.

(9)Pravila za obračunavanje iz členov 6, 7, 8 in 10 Uredbe (EU) 2018/841 so bila oblikovana za določitev, koliko lahko uspešnost pri blažitvi v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva prispeva k doseganju cilja EU glede 40-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za leto 2030, ki ni vključeval sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Da bi se poenostavil regulativni okvir za navedeni sektor, se sedanja pravila za obračunavanje ne bi smela uporabljati po letu 2025, skladnost držav članic z nacionalnimi cilji pa bi bilo treba preverjati na podlagi sporočenih emisij in odvzemov toplogrednih plinov. To zagotavlja metodološko skladnost z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 35 , Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta 36 ter določitvijo novega cilja zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 %, ki vključuje tudi sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.

(10)Za povečanje odvzemov toplogrednih plinov je treba posamezne kmete ali upravljavce gozdov neposredno spodbujati k shranjevanju več ogljika na njihovih zemljiščih in v njihovih gozdovih. Do leta 2030 je treba vse bolj uvajati nove poslovne modele, ki temeljijo na spodbudah za sekvestracijo ogljika v kmetijske površine in certificiranju odvzemov ogljika. Take spodbude in poslovni modeli bodo okrepili podnebno blažitev v biogospodarstvu, tudi z uporabo trajnih pridobljenih lesnih proizvodov, ob polnem spoštovanju ekoloških načel, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost in krožno gospodarstvo. Zato bi bilo treba poleg pridobljenih lesnih proizvodov uvesti nove kategorije proizvodov, ki shranjujejo ogljik. Nastajajoči poslovni modeli, kmetijske prakse in prakse gospodarjenja z zemljišči za povečanje odvzemov prispevajo k uravnoteženemu teritorialnemu razvoju in gospodarski rasti na podeželju. Ustvarjajo tudi priložnosti za nova delovna mesta in zagotavljajo spodbude za ustrezno usposabljanje, preusposabljanje in strokovno izpopolnjevanje.

(11)Glede na posebnosti sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v vsaki državi članici ter dejstvo, da morajo države članice povečati svojo uspešnost, da bi dosegle nacionalne zavezujoče cilje, bi morale biti državam članicam še naprej na voljo različne prilagodljivosti, vključno s trgovanjem s presežki in razširitvijo posebnih prilagodljivosti za gozdna zemljišča, ob spoštovanju okoljske celovitosti ciljev.

(12)Zaradi ukinitve sedanjih pravil za obračunavanje po letu 2025 bodo potrebne alternativne določbe za naravne motnje, kot so požari, škodljivi organizmi in nevihte, da bi se odpravile negotovosti zaradi naravnih procesov ali podnebnih sprememb v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Leta 2032 bi moral biti državam članicam na voljo mehanizem prilagodljivosti, povezan z naravnimi motnjami, če bodo pred tem izčrpale vse druge prilagodljivosti, ki so jim na voljo, in vzpostavile ustrezne ukrepe za zmanjšanje ranljivosti svojih zemljišč za take motnje ter če bo Unija dosegla cilj za sektor rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in kmetijstva za leto 2030.

(13)Zaradi določitve zavezujočih nacionalnih letnih ciljev za odvzeme toplogrednih plinov na podlagi sporočenih emisij in odvzemov toplogrednih plinov od leta 2026 bi bilo treba določiti pravila za skladnost s cilji. Načela iz Uredbe (EU) 2018/842 bi bilo treba smiselno uporabljati, pri čemer se kazen za neskladnost izračuna na naslednji način: 108 % vrzeli med dodeljenim ciljem in neto odvzemi, sporočenimi v zadevnem letu, se bo prištelo k emisijam toplogrednih plinov, ki jih država članica sporoči v naslednjem letu.

(14)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja določb Uredbe (EU) 2018/841 glede določitve dodeljenih letnih ciljev za države članice bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 37 .

(15)Za določitev ciljev glede odvzemov neto toplogrednih plinov za države članice za obdobje od leta 2026 do leta 2030 bi morala Komisija izvesti celovit pregled, da bi preverila podatke iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023. V ta namen bi bilo treba poleg celovitih pregledov, ki jih mora Komisija izvesti v letih 2027 in 2032 v skladu s členom 38 Uredbe (EU) 2018/1999, leta 2025 izvesti celovit pregled.

(16)Zaradi spremembe ciljev, ki temeljijo na poročanju, je treba emisije in odvzeme toplogrednih plinov oceniti natančneje. Poleg tega bo v skladu s sporočilom Komisije o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 38 , strategijo „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem 39 , strategijo EU za gozdove 40 , revidirano Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 41 ter sporočilom Komisije z naslovom „Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam“ 42 potrebno okrepljeno spremljanje zemljišč, kar bo prispevalo k zaščiti in povečanju odpornosti sonaravnih odvzemov ogljika po vsej Uniji. Spremljanje emisij in odvzemov ter poročanje o njih je treba nadgraditi z uporabo naprednih tehnologij, ki so na voljo v okviru programov Unije, kot je Copernicus, in digitalnih podatkov, zbranih v okviru skupne kmetijske politike, ob izvajanju dvojnega prehoda na zelene in digitalne inovacije.

(17)Pričakovane antropogene spremembe pri rabi morskega in sladkovodnega okolja, na primer z načrtovanim širjenjem proizvodnje energije na morju, potencialno povečanje proizvodnje v akvakulturi in naraščajoča raven varstva narave za dosego ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost bodo vplivali na emisije toplogrednih plinov in njihovo sekvestracijo. Te emisije in odvzemi trenutno niso vključeni v standardne tabele za poročanje UNFCCC. Po sprejetju metodologije za poročanje bo Komisija v okviru pregleda v skladu s členom 17(2) te uredbe preučila poročanje o napredku, analizo izvedljivosti in vpliv razširitve poročanja na morsko in sladkovodno okolje na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov o teh tokovih.

(18)Uredbi (EU) 2018/841 in (EU) 2018/1999 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (EU) 2018/841 se spremeni:

(1)člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o:

(a) zavezah držav članic glede sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, ki prispevajo k doseganju ciljev Pariškega sporazuma in uresničevanju cilja Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za obdobje od leta 2021 do leta 2025;

(b) obračunavanju emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz sektorja rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva ter za preverjanje izpolnjevanja zavez držav članic iz točke (a) za obdobje od leta 2021 do leta 2025;

(c) cilju Unije za odvzem neto toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva za obdobje od leta 2026 do leta 2030;

(d) ciljih za odvzem neto toplogrednih plinov v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva za države članice za obdobje od leta 2026 do leta 2030;

(e) zavezah držav članic, da bodo sprejele potrebne ukrepe, namenjene skupnemu doseganju podnebne nevtralnosti v Uniji do leta 2035 v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, vključno z emisijami iz kmetijstva, ki niso emisije CO2.“;

(2)člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

Področje uporabe

1. Ta uredba se uporablja za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so navedeni v Prilogi I, oddelek A, sporočeni na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 43 ter nastanejo na ozemljih držav članic v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v kateri koli od naslednjih obračunskih kategorij zemljišč:

(a) raba zemljišč, sporočena kot njivske površine, travinje, mokrišča, naselja ali druga zemljišča, spremenjena v gozdna zemljišča (v nadaljnjem besedilu: pogozdena zemljišča);

(b) raba zemljišč, sporočena kot gozdna zemljišča, spremenjena v njivske površine, travinje, mokrišča, naselja ali druga zemljišča (v nadaljnjem besedilu: zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen);

(c) raba zemljišč, sporočena kot ena od naslednjih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: njivske površine, s katerimi se gospodari):

(i) njivske površine, ki ostanejo njivske površine,

(ii) travinje, mokrišča, naselja ali druga zemljišča, spremenjena v njivske površine,

(iii) njivske površine, spremenjene v mokrišča, naselja ali druga zemljišča;

(d) raba zemljišč, sporočena kot ena od naslednjih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: travinje, s katerim se gospodari):

(i) travinje, ki ostane travinje,

(ii) njivske površine, mokrišča, naselja ali druga zemljišča, spremenjena v travinje,

(iii) travinje, spremenjeno v mokrišča, naselja ali druga zemljišča;

(e) raba zemljišč, sporočena kot gozdna zemljišča, ki ostanejo gozdna zemljišča (v nadaljnjem besedilu: gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari);

(f) raba zemljišč, sporočena kot ena od naslednjih rab zemljišč (v nadaljnjem besedilu: mokrišča, s katerimi se gospodari), če je država članica Komisijo do 31. decembra 2020 uradno obvestila, da namerava tako rabo zemljišč vključiti v okvir svojih zavez v skladu s členom 4(1):

– mokrišča, ki ostanejo mokrišča,

– naselja ali druga zemljišča, spremenjena v mokrišča,

– mokrišča, spremenjena v naselja ali druga zemljišča.

2. Ta uredba se uporablja tudi za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so navedeni v Prilogi I, oddelek A, sporočeni na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 ter nastanejo na ozemljih držav članic v obdobju od leta 2026 do leta 2030 v kateri koli od naslednjih kategorij poročanja zemljišč in/ali sektorjev:

(a) gozdna zemljišča;

(b) njivske površine;

(d) mokrišča;

(e) naselja;

(f) druga zemljišča;

(g) pridobljeni lesni proizvodi;

(h) drugo;

(i) atmosferska depozicija;

(j) izpiranje in odtekanje dušika.

3. Ta uredba se uporablja tudi za emisije in odvzeme toplogrednih plinov, ki so navedeni v Prilogi I, oddelek A, sporočeni na podlagi člena 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999 ter nastanejo na ozemljih držav članic od leta 2031 v kateri koli od kategorij zemljišč iz odstavka 2, točka (a) do (j), in v katerem koli od naslednjih sektorjev:

(a) črevesna fermentacija;

(b) ravnanje z gnojem;

(d) kmetijska zemljišča;

(e) predpisano požiganje savan;

(f) sežig kmetijskih ostankov na poljih;

(g) apnenje;

(h) uporaba sečnine;

(i) druga gnojila, ki vsebujejo ogljik;

(j) drugo.“;

(3)člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Obveznosti in cilji

1. Za obdobje od leta 2021 do leta 2025 vsaka država članica ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 12, 13 in 13a zagotovi, da emisije toplogrednih plinov ne presegajo odvzemov toplogrednih plinov, kar se izračuna kot vsota skupnih emisij in skupnih odvzemov na njenem ozemlju v vseh obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2(1).

2. Cilj Unije za odvzem neto toplogrednih plinov za leto 2030 je 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 kot vsota ciljev držav članic, določenih v skladu z odstavkom 3 tega člena, in temelji na povprečju podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2016, 2017 in 2018.

Vsaka država članica zagotovi, da letna vsota njenih emisij in odvzemov toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč iz člena 2(2), točke (a) do (j), vsako leto v obdobju od leta 2026 do leta 2030 ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 12, 13 in 13b ne presega mejne vrednosti, določene z linearno krivuljo, ki se konča leta 2030 s ciljem, določenim za zadevno državo članico v Prilogi IIa. Linearna krivulja države članice se začne leta 2022.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih na podlagi linearne krivulje za odvzeme neto toplogrednih plinov za vsako državo članico za vsako leto v obdobju od leta 2026 do leta 2029 določi letne cilje, izražene v tonah ekvivalenta CO2. Te nacionalne krivulje temeljijo na povprečjih podatkov iz evidenc toplogrednih plinov za leta 2021, 2022 in 2023, ki jih sporoči vsaka država članica. Vrednost neto odvzemov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2 kot vsota ciljev držav članic iz Priloge IIa je lahko predmet tehničnega popravka zaradi spremembe metodologije držav članic. Metoda za določitev tehničnega popravka, ki se doda ciljem držav članic, je določena v teh izvedbenih aktih. Komisija za namene navedenih izvedbenih aktov opravi celovit pregled najnovejših podatkov iz nacionalnih evidenc za leta 2021, 2022 in 2023, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 26(4) Uredbe (EU) 2018/1999.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 16a.

4. Cilj je do leta 2035 doseči neto ničelne emisije toplogrednih plinov po vsej Uniji v sektorjih iz člena 2(3), točke (a) do (j), nato pa bo Unija dosegala negativne emisije. Unija in države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo skupno doseganje cilja za leto 2035.

Komisija do 31. decembra 2025 na podlagi celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki jih vsaka država članica v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999 predloži do 30. junija 2024, predlaga prispevek vsake države članice k zmanjšanju neto emisij.“;

(4)v členu 6 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz pogozdenih zemljišč in zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, ki se izračunajo kot skupne emisije in skupni odvzemi za vsako posamezno leto v obdobju od leta 2021 do leta 2025.

2. Z odstopanjem od člena 5(3) in najpozneje leta 2025 lahko država članica, kadar se raba zemljišča spremeni iz njivske površine, travinja, mokrišča, naselja ali drugega zemljišča v gozdno zemljišče, 30 let po datumu te spremembe spremeni kategorizacijo takega zemljišča iz zemljišča, spremenjenega v gozdno zemljišče, v gozdno zemljišče, ki ostane gozdno zemljišče, če je taka sprememba ustrezno upravičena v skladu s smernicami IPCC.“;

(5)v členu 7 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjim:

„1. Vsaka država članica obračuna emisije in odvzeme iz njivskih površin, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobju od leta 2021 do leta 2025, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz njivskih površin, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju od leta 2005 do leta 2009.

2. Vsaka država članica obračuna emisije in odvzeme iz travinja, s katerim se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobju od leta 2021 do leta 2025, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz travinja, s katerim se gospodari, v izhodiščnem obdobju od leta 2005 do leta 2009.

3. V obdobju od leta 2021 do leta 2025 vsaka država članica, ki v okvir svoje zaveze vključi mokrišča, s katerimi se gospodari, obračuna emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v navedenem obdobju, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju od leta 2005 do leta 2009.“;

(6)člen 8 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsaka država članica obračuna emisije in odvzeme iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobju od leta 2021 do leta 2025, od katerih se odšteje petkratna vrednost referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi zadevne države članice.“;

(b)v odstavku 3 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice Komisiji predložijo svoje nacionalne načrte za obračunavanje na področju gozdarstva, vključno s predlagano referenčno vrednostjo za gospodarjenje z gozdovi, do 31. decembra 2018 za obdobje od leta 2021 do leta 2025.“;

(c)odstavki 7, 8, 9 in 10 se nadomestijo z naslednjim:

„7. Države članice po potrebi na podlagi tehničnega ocenjevanja in, če je to ustrezno, tehničnih priporočil Komisiji do 31. decembra 2019 za obdobje od leta 2021 do leta 2025 sporočijo revidirane predlagane referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi. Komisija objavi predlagane referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih sporočijo države članice.

8. Komisija na podlagi predlaganih referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih predložijo države članice, tehničnega ocenjevanja, izvedenega na podlagi odstavka 6 tega člena, in, če je to ustrezno, revidiranih predlaganih referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, predloženih na podlagi odstavka 7 tega člena, v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte o spremembi Priloge IV z namenom določitve referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki bi jih države članice uporabljale v obdobju od leta 2021 do leta 2025.

9. Če država članica Komisiji do datumov, določenih v odstavku 3 tega člena in, če je to ustrezno, odstavku 7 tega člena, ne predloži referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, Komisija v skladu s členom 16 sprejme delegirane akte o spremembi Priloge IV z namenom določitve referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jo mora zadevna država članica upoštevati za obdobje od leta 2021 do leta 2025, na podlagi morebitne tehnične ocene, izvedene na podlagi odstavka 6 tega člena.

10. Delegirani akti iz odstavkov 8 in 9 se sprejmejo do 31. oktobra 2020 za obdobje od leta 2021 do leta 2025.“;

(7)člen 9 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Proizvodi, ki shranjujejo ogljik“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 16 za spremembo odstavka 1 tega člena in Priloge V, pri čemer doda nove kategorije proizvodov, ki shranjujejo ogljik, vključno s pridobljenimi lesnimi proizvodi, ki imajo učinek sekvestracije ogljika, kar temelji na smernicah IPCC, ki jih sprejme Konferenca pogodbenic UNFCCC ali Konferenca pogodbenic v vlogi skupščine pogodbenic Pariškega sporazuma, in zagotavlja okoljsko celovitost.“;

(8)člen 10 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Ob koncu obdobja od leta 2021 do leta 2025 lahko države članice iz svojih obračunov za pogozdena zemljišča in gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, izključijo emisije toplogrednih plinov, ki so posledica naravnih motenj in ki presegajo povprečne emisije, ki so jih povzročile naravne motnje v obdobju od leta 2001 do leta 2020, brez skrajnih statističnih odstopanj (v nadaljnjem besedilu: raven naravnega ozadja). Ta raven naravnega ozadja se izračuna v skladu s tem členom in Prilogo VI.“;

(b)v odstavku 2, točka (b), se „2030“ nadomesti z „2025“;

(9)člen 11 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Prilagodljivosti in upravljanje“;

(b)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

(c)„1. Država članica lahko uporabi:

(a) splošne prilagodljivosti iz člena 12 in

(b) zaradi izpolnjevanja obveznosti iz člena 4 prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, iz členov 13 in 13b.

Finska lahko poleg prilagodljivosti iz prvega pododstavka, točki (a) in (b), v skladu s členom 13a uporabi dodatne kompenzacije.“;

(10)člen 12 se spremeni:

(a)odstavek 3 se črta;

(b)dodata se naslednja odstavka 5 in 6:

„5. Države članice lahko uporabijo prihodke, ustvarjene s prenosi v skladu z odstavkom 2, za boj proti podnebnim spremembam v Uniji ali v tretjih državah, Komisijo pa obvestijo o vseh takih sprejetih ukrepih.

6. Vsak prenos v skladu z odstavkom 2 se lahko opravi v okviru projekta ali programa za zmanjševanje toplogrednih plinov, ki se izvaja v državi članici prodajalki, zanj pa plača država članica prejemnica, če se prepreči dvojno štetje in zagotovi sledljivost.“;

(11)člen 13 se nadomesti z naslednjim:

Člen 13

Prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari

„1. Kadar skupne emisije v državi članici v obdobju od leta 2021 do leta 2025 presegajo skupne odvzeme v obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2(1), [kakor se obračunajo v skladu s to uredbo,] lahko zadevna država članica za izpolnitev določb člena 4(1) uporabi prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, iz tega člena.

2. Kadar je rezultat izračuna iz člena 8(1) v obdobju od leta 2021 do leta 2025 pozitiven, lahko zadevna država članica kompenzira emisije, ki so rezultat izračuna, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) država članica je v svojo strategijo, predloženo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2018/1999, vključila obstoječe ali načrtovane konkretne ukrepe za zagotovitev ohranitve ali povečanja, kot je ustrezno, ponorov in zbiralnikov iz gozdov ter

(b) skupne emisije v Uniji ne presegajo skupnih odvzemov v obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2(1) te uredbe za obdobje od leta 2021 do leta 2025.

Komisija pri ocenjevanju, ali skupne emisije v Uniji presegajo skupne odvzeme, kot je navedeno v prvem pododstavku, točka (b), poskrbi za izogibanje dvojnemu štetju držav članic, zlasti pri izvajanju prilagodljivosti, določenih v členu 12 te uredbe in členu 7(1) ali 9(2) Uredbe (EU) 2018/842.

3. Kompenzacija iz odstavka 2 lahko vključuje samo ponore, obračunane kot emisije na podlagi referenčne vrednosti zadevne države članice za gospodarjenje z gozdovi, in ne sme presegati 50 % najvišjega zneska kompenzacije za zadevno državo članico iz Priloge VII za obdobje od leta 2021 do leta 2025.

4. Države članice Komisiji predložijo dokaze v zvezi z vplivom naravnih motenj, izračunanim v skladu s Prilogo VI, da bi bile upravičene do kompenzacije za preostale ponore, obračunane kot emisije na podlagi referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, do celotnega zneska neuporabljenih kompenzacij drugih držav članic iz Priloge VII za obdobje od leta 2021 do leta 2025. Če zahtevana kompenzacija presega razpoložljivi znesek neuporabljenih kompenzacij, se kompenzacija sorazmerno razdeli med zadevne države članice.“;

(12)vstavi se naslednji člen 13a:

„Člen 13a

Dodatne kompenzacije

1. Finska lahko v obdobju od leta 2021 do leta 2025 kompenzira dodatne obračunane emisije v višini 5 milijonov ton ekvivalenta CO2 v obračunskih kategorijah zemljišč za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) Finska je v svojo strategijo, predloženo v skladu s členom 15 Uredbe (EU) 2018/1999, vključila obstoječe ali načrtovane konkretne ukrepe za zagotovitev ohranitve ali povečanja, kot je ustrezno, ponorov in zbiralnikov iz gozdov;

(b) skupne emisije v Uniji ne presegajo skupnih odvzemov v obračunskih kategorijah zemljišč iz člena 2(1) te uredbe v obdobju od leta 2021 do leta 2025.

Komisija pri ocenjevanju, ali skupne emisije v Uniji presegajo skupne odvzeme, kot je navedeno v prvem pododstavku, točka (b), poskrbi za izogibanje dvojnemu štetju držav članic, zlasti pri izvajanju prilagodljivosti, določenih v členih 12 in 13 te uredbe ter členu 7(1) ali 9(2) Uredbe (EU) 2018/842.

2. Dodatne kompenzacije so omejene na:

(a) znesek, ki presega prilagodljivost za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ki je Finski v skladu s členom 13 na voljo v obdobju od leta 2021 do leta 2025;

(b) emisije, nastale zaradi pretekle spremembe iz gozdnega zemljišča v katero koli drugo kategorijo rabe zemljišč, ki se je zgodila najpozneje 31. decembra 2017;

3. Dodatnih kompenzacij ni dovoljeno prenesti v skladu s členom 12 te uredbe ali členom 7 Uredbe (EU) 2018/842.

4. Morebitne neuporabljene dodatne kompenzacije, ki ostanejo od 5 milijonov ton ekvivalenta CO2 iz odstavka 1, se razveljavijo.

5. Centralni administrator v registru Unije, vzpostavljenem na podlagi člena 40 Uredbe (EU) 2018/1999, izvaja odstavek 2, točko (a), ter odstavka 3 in 4 tega člena.“;

(13)vstavi se naslednji člen 13b:

„Člen 13b

Mehanizem prilagodljivosti glede rabe zemljišč za obdobje 2026–2030

1. V registru Unije, vzpostavljenem na podlagi člena 40 Uredbe (EU) 2018/1999, se vzpostavi mehanizem prilagodljivosti glede rabe zemljišč, ki ustreza količini do 178 milijonov ton ekvivalenta CO2, če se izpolni cilj Unije iz člena 4(2). Mehanizem prilagodljivosti je na voljo poleg prilagodljivosti iz člena 12.

2. Če je razlika med letno vsoto emisij in odvzemov toplogrednih plinov na ozemlju države članice in v vseh kategorijah poročanja zemljišč iz člena 2(2), točke (a) do (j), ter ustreznim ciljem v obdobju od leta 2026 do leta 2030 pozitivna, obračunana in sporočena v skladu s to uredbo, lahko zadevna država članica uporabi prilagodljivost iz tega člena, da bi izpolnila svoj cilj, določen v skladu s členom 4(2).

3. Kadar je rezultat izračuna iz odstavka 2 v obdobju od leta 2026 do leta 2030 pozitiven, lahko zadevna država članica kompenzira presežne emisije, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) država članica je v posodobljeni celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt, predložen v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2018/1999, vključila obstoječe ali načrtovane konkretne ukrepe za zagotovitev ohranitve ali povečanja, kot je ustrezno, vseh ponorov in zbiralnikov na zemljiščih ter zmanjšanje ranljivosti zemljišč za naravne motnje;

(b) država članica je izčrpala vse druge prilagodljivosti, ki so ji na voljo v skladu s členom 12 te uredbe ali členom 7(1) Uredbe (EU) 2018/842;

(c) razlika v Uniji med letno vsoto vseh emisij in odvzemov toplogrednih plinov na njenem ozemlju in v vseh kategorijah poročanja zemljišč člena 2(2), točke (a) do (j), ter ciljem Unije [glede neto odvzemov v višini 310 milijonov ton ekvivalenta CO2] je v obdobju od leta 2026 do leta 2030 negativna.

Komisija pri ocenjevanju, ali skupne emisije v Uniji presegajo skupne odvzeme, kot je navedeno v prvem pododstavku, točka (c), na podlagi vpliva naravnih motenj in informacij, ki so jih države članice predložile v skladu z odstavkom 5 tega člena, odloči, ali naj se vključi 20 % neto odvzemov, ki jih države članice niso shranile, iz obdobja od leta 2021 do leta 2025. Komisija pri navedenem ocenjevanju poskrbi tudi za izogibanje dvojnemu štetju držav članic, zlasti pri izvajanju prilagodljivosti iz člena 12 te uredbe in člena 7(1) Uredbe (EU) 2018/842.

4. Znesek kompenzacije iz odstavka 3 tega člena lahko zajema samo ponore, obračunane kot emisije na podlagi cilja države članice iz Priloge IIa k tej uredbi, in ne sme presegati 50 % najvišjega zneska kompenzacije za zadevno državo članico iz Priloge VII za obdobje od leta 2026 do leta 2030.

5. Države članice Komisiji predložijo dokaze v zvezi z vplivom naravnih motenj, izračunanim v skladu s Prilogo VI, da bi bile upravičene do kompenzacije za preostale ponore, obračunane kot emisije na podlagi cilja zadevne države članice iz Priloge IIa, do celotnega zneska neuporabljenih kompenzacij drugih držav članic iz Priloge VII za obdobje od leta 2026 do leta 2030. Če zahtevane kompenzacije presegajo razpoložljivi znesek neuporabljenih kompenzacij, se kompenzacija sorazmerno razdeli med zadevne države članice.“;

(14)vstavi se naslednji člen 13c:

„Člen 13c

Upravljanje ciljev

Če pregledane emisije in odvzemi toplogrednih plinov države članice leta 2032 ob upoštevanju prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členoma 12 in 13b, presegajo letne cilje te države članice za katero koli leto v obdobju 2026–2030, se uporabi naslednji ukrep:

znesek, enak količini presežnih neto emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženi s faktorjem 1,08, se prišteje emisijam toplogrednih plinov, ki jih zadevna država članica sporoči v naslednjem letu, v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 15.“;

(15)v členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice do 15. marca 2027 za obdobje od leta 2021 do leta 2025 oziroma do 15. marca 2032 za obdobje od leta 2026 do leta 2030 Komisiji predložijo poročilo o skladnosti, ki vsebuje bilanco skupnih emisij in skupnih odvzemov za zadevno obdobje za vsako obračunsko kategorijo zemljišč iz člena 2(1), točke (a) do (f), za obdobje od leta 2021 do leta 2025 oziroma iz člena 2(2), točke (a) do (j), za obdobje od leta 2026 do leta 2030, pri čemer uporabijo pravila za obračunavanje iz te uredbe.

Poročilo o skladnosti vključuje oceno:

(a) politik in ukrepov v zvezi s kompromisi;

(b) sinergij med blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;

To poročilo po potrebi vsebuje tudi podrobnosti glede nameravane uporabe prilagodljivosti iz člena 11 in povezanih zneskov ali uporabe takih prilagodljivosti in povezanih zneskov.“;

(16)v členu 15 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija v skladu s členom 16 te uredbe sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, da bi določila pravila za evidentiranje in natančno izvajanje naslednjih postopkov v registru Unije, vzpostavljenem na podlagi člena 40 Uredbe (EU) 2018/1999:

(a) količina emisij in odvzemov za vsako obračunsko kategorijo zemljišč in kategorijo poročanja v vsaki državi članici;

(b) izvedba tehničnega popravka v skladu s členom 4(3) te uredbe;

(d) skladnost s cilji v skladu s členom 13c.“;

(17)vstavi se naslednji člen 16a:

„Člen 16a

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, ustanovljen s členom 44(3) Uredbe (EU) 2018/1999. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 44 .

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(18)v členu 17 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Komisija najpozneje šest mesecev po […] pregledu globalnega stanja iz člena 14 Pariškega sporazuma Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te uredbe, po potrebi tudi o oceni učinka prilagodljivosti iz člena 11, ter o prispevku te uredbe k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov Unije do leta 2030 in njenem prispevku k ciljem Pariškega sporazuma, zlasti kar zadeva potrebo po dodatnih politikah in ukrepih Unije, zaradi potrebe po obsežnejšem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in povečanju odvzemov v Uniji.

Komisija po predložitvi poročila pripravi zakonodajne predloge, če meni, da je to ustrezno. V predlogih določi zlasti letne cilje in upravljanje, namenjene doseganju cilja podnebne nevtralnosti do leta 2035 iz člena 4(4), dodatne politike in ukrepe Unije ter okvir za obdobje po letu 2035, s katerim na področje uporabe Uredbe vključi emisije in odvzeme toplogrednih plinov iz dodatnih sektorjev, kot sta morsko in sladkovodno okolje.“;

(19)Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(20)besedilo iz Priloge II k tej uredbi se vstavi kot Priloga IIa.

Člen 2

Uredba (EU) 2018/1999 se spremeni:

(1)v členu 2 se dodata naslednji točki (63) in (64):

„(63) ‚geografski informacijski sistem‘ pomeni računalniški sistem, ki omogoča pridobivanje, shranjevanje, analiziranje in prikazovanje geografsko vezanih informacij;

(64) ‚geoprostorska vloga‘ pomeni elektronski obrazec za vlogo, ki vključuje računalniško aplikacijo, temelječo na geografskem informacijskem sistemu, ki upravičencem omogoča, da prijavijo lokacijo kmetijske parcele gospodarstva in nekmetijske površine, za katere se zahteva plačilo.“;

(2)v členu 4, točka (a)(1), se točka (ii) nadomesti z naslednjim:

„zaveze države članice in nacionalne cilje za odvzeme neto toplogrednih plinov v skladu s členom 4(1) in (2) Uredbe (EU) 2018/841 ter njene prispevke, katerih namen je doseči cilj Unije glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov na nič do leta 2035 in nato doseči negativne emisije v skladu s členom 4(4) navedene uredbe;“;

(3)člen 38 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„Komisija leta 2025 opravi celovit pregled podatkov iz nacionalnih evidenc, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 26(4) te uredbe, da bi določila letne cilje držav članic glede zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/841 in dodeljene letne emisije držav članic v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2018/842.“;

(b)v odstavku 2 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„Celovit pregled iz odstavkov 1 in 1a zajema:“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija po zaključku celovitega pregleda, izvedenega v skladu z odstavkom 1, z izvedbenimi akti določi skupno količino emisij za zadevna leta na podlagi popravljenih podatkov iz evidenc za posamezno državo članico, razdeljeno na emisijske podatke, pomembne za člen 9 Uredbe (EU) 2018/842, in emisijske podatke iz Priloge V, del 1, točka (c), k tej uredbi, ter skupno količino emisij in odvzemov, pomembnih za člen 4 Uredbe (EU) 2018/841.“;

(4)Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo III k tej uredbi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

predsednik predsednik

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Vsebina

1.FRAMEWORK OF THE PROPOSAL/INITIATIVE

1.1.Title of the proposal/initiative

1.2.Policy area(s) concerned

1.3.The proposal/initiative relates to:

1.4.Objective(s)

1.4.1.General objective(s)

1.4.2.Specific objective(s)

1.4.3.Expected result(s) and impact

1.4.4.Indicators of performance

1.5.Grounds for the proposal/initiative

1.5.1.Requirement(s) to be met in the short or long term including a detailed timeline for roll-out of the implementation of the initiative

1.5.2.Added value of Union involvement (it may result from different factors, e.g. coordination gains, legal certainty, greater effectiveness or complementarities). For the purposes of this point 'added value of Union involvement' is the value resulting from Union intervention which is additional to the value that would have been otherwise created by Member States alone.

1.5.3.Lessons learned from similar experiences in the past

1.5.4.Compatibility with the Multiannual Financial Framework and possible synergies with other appropriate instruments

1.5.5.Assessment of the different available financing options, including scope for redeployment

1.6.Duration and financial impact of the proposal/initiative

1.7.Management mode(s) planned

2.MANAGEMENT MEASURES

2.1.Monitoring and reporting rules

2.2.Management and control system(s)

2.2.1.Justification of the management mode(s), the funding implementation mechanism(s), the payment modalities and the control strategy proposed

2.2.2.Information concerning the risks identified and the internal control system(s) set up to mitigate them

2.2.3.Estimation and justification of the cost-effectiveness of the controls (ratio of "control costs ÷ value of the related funds managed"), and assessment of the expected levels of risk of error (at payment & at closure)

2.3.Measures to prevent fraud and irregularities

3.ESTIMATED FINANCIAL IMPACT OF THE PROPOSAL/INITIATIVE

3.1.Heading(s) of the multiannual financial framework and expenditure budget line(s) affected

3.2.Estimated financial impact of the proposal on appropriations

3.2.1.Summary of estimated impact on operational appropriations

3.2.2.Estimated output funded with operational appropriations

3.2.3.Summary of estimated impact on administrative appropriations

3.2.4.Compatibility with the current multiannual financial framework

3.2.5.Third-party contributions

3.3.Estimated impact on revenue

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2018/841 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030

1.2.Zadevna področja

Podnebni ukrepi

Razdelek 3 – Naravni viri in okolje

Naslov 9 – Okolje in podnebni ukrepi

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 45

✓ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

Spremeniti Uredbo (EU) 2018/841 o LULUCF v skladu s podnebnim ciljem za leto 2030 glede doseganja vsaj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter s postopno in uravnoteženo krivuljo v smeri podnebne nevtralnosti do leta 2050, in to na stroškovno učinkovit in usklajen način ter ob upoštevanju potrebe po pravičnem prehodu in prispevku vseh sektorjev k podnebnim prizadevanjem EU.

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilj št. 1

Podnebno nevtralen sektor zemljišč do leta 2035: v sporočilu Komisije iz leta 2018 z naslovom „Čist planet za vse“ je jasno navedeno, da se morajo odvzemi ogljika znatno povečati, če želimo leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Zato mora EU za uresničitev podnebne nevtralnosti do leta 2050 obrniti nedavni upad odvzemov na zemljiščih in začeti izvajati ukrepe za povečanje odvzemov že v tem desetletju, da bi se upoštevala dolga pripravljalna obdobja pri podnebni blažitvi na zemljiščih.

Specifični cilj št. 2

Pravičen, prilagodljiv in celovit okvir podnebne politike za sektor zemljišč: ker so možnosti za povečanje odvzemov ogljika neenakomerno porazdeljene po državah članicah, večnamenskost zemljišč pa ustvarja sinergije in kompromise, bo treba z revizijo uredbe o LULUCF zagotoviti pravičen, prilagodljiv in celovit okvir politike, vključno z določitvijo letnih dodelitev za obdobje 2026–2030 v sektorju LULUCF in sektorjih iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj.

Specifični cilj št. 3

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Najpomembnejši učinek revizije bo povečanje odvzemov v sektorju LULUCF, da bi se povečal prispevek sektorja k ambicioznejšemu podnebnemu cilju EU za leto 2030, napovedanemu v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev (–55 %). To je povezano s prvim ciljem te ocene učinka, tj. podnebno nevtralnim sektorjem zemljišč do leta 2035. Ta učinek vpliva na organe držav članic, ki bodo morali oblikovati ambiciozne zemljiške politike za uresničitev teh ciljev, in upravljavce zemljišč (kmete, upravljavce gozdov), ki bodo akterji na terenu; splošneje pa ta učinek vpliva na vse evropske državljane in prebivalce vsega sveta, saj so podnebni ukrepi javno dobro, ki je čezmejne narave.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Kazalnik 1: raven zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU leta 2030 (cilj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij v primerjavi z letom 1990, kot je določen v evropskih podnebnih pravilih).

Kazalnik 2: raven odvzemov toplogrednih plinov v sektorjih LULUCF leta 2030 (cilj za odvzeme za leto 2030 v višini 3XX milijonov ton ekvivalenta CO2).

Kazalnik 3: cilj podnebne nevtralnosti kombiniranega sektorja zemljišč (sektor LULUCF in sektor emisij iz kmetijstva, ki niso emisije CO2) leta 2035.

Ravni zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU se sporočijo na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 in druge sekundarne zakonodaje v zvezi s spremljanjem in poročanjem v okviru uredbe o LULUCF.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to uredbo, Komisija pa oblikuje ustrezne izvedbene ukrepe. Države članice zato izvajajo politike in ukrepe ter pravne in upravne določbe, ki so na nacionalni ravni potrebni za zagotovitev skladnosti s predlogom.

V zvezi s tem bo Komisija do leta 2025 revidirala in sprejela omejeno število sekundarnih zakonodajnih aktov, vključno s celovitim pregledom podatkov iz evidenc. Pregled sektorja LULUCF in sektorjev iz uredbe o porazdelitvi prizadevanj bo Komisiji omogočil določitev povprečja emisij toplogrednih plinov vsake države članice v letih 2021, 2022 in 2023, posodobitev načina dodeljevanja emisij do leta 2030 in revizijo letnih dodelitev za obdobje od leta 2026 do leta 2030.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Podnebne spremembe so čezmejna težava, ukrepi EU pa lahko učinkovito dopolnjujejo in krepijo ukrepe na regionalni, nacionalni in lokalni ravni. Povečanje cilja glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 bo vplivalo na številne sektorje v celotnem gospodarstvu EU, zato je usklajeno ukrepanje na ravni EU nujno, možnosti, da se bo z njim zagotovila potrebna preobrazba, pa veliko večje, saj se bodo tako odločno spodbujale stroškovno učinkovite spremembe in navzgor usmerjena konvergenca.

Zemljišča poleg zmožnosti shranjevanja in sekvestracije ogljika zagotavljajo še številne druge pomembne proizvode in storitve, saj biogospodarske sektorje oskrbujejo s hrano, krmo in surovinami, zagotavljajo habitate za biotsko raznovrstnost in številne ekosistemske storitve, nujne za življenje (npr. čiščenje vode in zraka), ter nas ščitijo pred nekaterimi posledicami podnebnih sprememb (npr. poplavami in dezertifikacijo). Zaradi medsebojne odvisnosti med temi funkcijami in zmožnostjo sektorja LULUCF za sekvestracijo ogljika iz ozračja je potreben celovit pristop k podnebnim ukrepom v sektorju zemljišč, da bi se optimiziralo načrtovanje rabe zemljišč in opredelile prakse, ki bodo koristile vsem.

Možnosti za povečanje odvzemov ogljika na zemljiščih in s tem povezani stroški so poleg tega neenakomerno porazdeljeni med državami članicami. Ključni dejavnik je območje, ki je na voljo za podnebne ukrepe, kar je odvisno od topografskih ali gospodarskih dejavnikov. Poleg tega vrsta tal in raba zemljišč skupaj z drugimi dejavniki, povezanimi s podnebjem, in zemljepisno širino vplivajo na možnosti za povečanje odvzemov.

Zato uredba o LULUCF predstavlja sinergije s številnimi drugimi pobudami politike EU, ki zajemajo dejavnosti, povezane z zemljišči.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Uredba o LULUCF je obstoječi instrument politike EU, ki je bil sprejet pred kratkim, in sicer leta 2018. Vendar je Komisija od leta 2013, ko je začel veljati Sklep št. 529/2013/EU 46 , v skladu s katerim so morale države članice začeti izvajati nadomestno obračunavanje za zemljišča na svojih ozemljih, pridobila dragocene izkušnje.

Ta predlog temelji na izkušnjah, pridobljenih v okviru teh dveh regulativnih pobud, sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030, dolgoročni strategiji za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo ter drugih ustreznih pobudah v okviru evropskega zelenega dogovora. Poleg tega pobuda temelji na postopku, osnovanem na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ter okviru iz uredbe o upravljanju.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Ta predlog je del podnebnega in energetskega svežnja, imenovanega „Pripravljeni na 55“. Splošni cilj svežnja je uskladiti zakonodajo Unije s povečanim podnebnim ciljem EU. Vse pobude v svežnju so tesno medsebojno povezane in vsaka je odvisna od zasnove drugih. Ta zakonodajni predlog dopolnjuje predloge iz svežnja in ohranja usklajenost z njimi.

(a) strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 47 ;

(b) strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem 48 ;

(d) [cilji EU za obnovo narave 50 ];

(e) strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam 51 ;

(f) strategija EU za zmanjšanje emisij metana 52 ;

(g) [strategija EU za tla 53 ];

(h) trajnostno biogospodarstvo za Evropo 54 ;

(i) akcijski načrt za krožno gospodarstvo za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo 55 ;

(j) akcijski načrt za ničelno onesnaževanje 56 ;

(k) dolgoročna vizija za podeželska območja EU 57 .

Sektor LULUCF je povezan z vsemi ekosistemi in gospodarskimi dejavnostmi, ki temeljijo na zemljiščih in storitvah, ki jih zagotavljajo. Zato uredba o LULUCF predstavlja sinergije z drugimi politikami EU, ki zajemajo dejavnosti, povezane z zemljišči, predvsem sinergije s skupno kmetijsko politiko 58 in energetsko politiko, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

–

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

◻ od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

✓ Časovno neomejeno

✓Izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2023 in 2024,

✓ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 59

✓ Neposredno upravljanje – Komisija:

✓ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

✓ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

Evropska agencija za okolje (EEA) zagotavlja pomoč pri preverjanju evidenc in skladnosti, kar je že vključeno v člen 14(4) sedanje uredbe.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Komisija bo še naprej spremljala in ocenjevala napredek pri uporabi uredbe o LULUCF, v skladu s katero morajo države članice Komisiji letno poročati o emisijah, politikah glede odvzemov in ukrepih. Podatki o spremljanju, poročanju in preverjanju (SPP), pridobljeni z urejanjem sektorjev prek EEA, bodo ključni vir informacij za Komisijo za oceno napredka v zadevnih sektorjih.

Nazadnje, Komisija redno izvaja študije o različnih pomembnih vidikih podnebne politike EU.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Ni relevantno – predlog ne izvaja finančnega programa, temveč oblikuje dolgoročno politiko. Načini upravljanja, mehanizmi za financiranje izvajanja, načini plačevanja in strategija kontrole v zvezi s stopnjami napake niso relevantni. Za izvajanje tega predloga bo potrebna prerazporeditev človeških virov znotraj Komisije. Vzpostavljeni so ustrezni postopki.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Ta pobuda ne prinaša novih večjih kontrol/tveganj, ki jih obstoječi okvir notranjega nadzora še ne zajema. Niso predvideni posebni ukrepi, ki presegajo uporabo finančne uredbe.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta	Prispevek
	številka	dif./nedif.[1]	držav Efte[2]	držav kandidatk[3]	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
3	09 01 01 01	nedif.	DA	NE	NE	NE
3	09 02 03	dif.	DA	NE	NE	NE
3	09 10 02	dif.	DA	DA	DA	NE
7	20 01 02 01	nedif.	NE	NE	NE	NE
7	20 02 06 01	nedif.	NE	NE	NE	NE
7	20 02 06 02	nedif.	NE	NE	NE	NE
7	20 02 06 03	nedif.	NE	NE	NE	NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice: ni relevantno.

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–✓ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira					3		„naravni viri in okolje“

067			2023	2024		2025		2026	2027	SKUPAJ
Odobritve za poslovanje
09 02 03	obveznosti	(1)	1,000	1,000		3,000			2,000	7,000
	plačila	(2)		0,400		1,000		1,800	1,800	5,000
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov
09 01 01 01		(3)				0,192		0,042	0,067	0,301
Odobritve za GD CLIMA SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 3	1,000	1,000		3,192		0,042	2,067	7,301
	plačila	= 2 + 3	–	0,400		1,192		1,842	1,867	5,301

Odobritve za poslovanje SKUPAJ	obveznosti	(4)	1,000	1,000		3,192		0,042	2,067	7,301
	plačila	(5)		0,400		1,192		1,842	1,867	5,301
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ		(6)
Odobritve iz RAZDELKA 3 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	obveznosti	= 4 + 6	1,000	1,000		3,192		0,042	2,067	7,301
	plačila	= 5 + 6	–	0,400		1,192		1,842	1,867	5,301

Razdelek večletnega finančnega okvira

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

			2023		2024		2025		2026		2027		SKUPAJ
GD CLIMA
Ÿ Človeški viri				0,608		0,608		0,760		0,760		0,912		3,648
Ÿ Drugi upravni odhodki				0,055		0,107		0,107		–		–		0,269
GD CLIMA SKUPAJ	odobritve			0,663		0,715		0,867		0,760		0,912		3,917
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ		(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,663		0,715		0,867		0,760		0,912		3,917


			2023		2024		2025		2026		2027		SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ		obveznosti	1,663		1,715		4,059		0,802		2,979		11,218
		plačila	0,663		1,115		2,059		2,602		2,779		9,218

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije ⇩			Leto 2023		Leto 2024		Leto 2025		Leto 2026		Leto 2027						SKUPAJ
	REALIZACIJE
	Vrsta 60	povprečni stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število	stroški	število realizacij skupaj	stroški realizacij skupaj
SPECIFIČNI CILJ št. 1 61 …
– Posodabljanje in delovanje registra				0,000		0,000		0,192		0,042		0,067						0,301
– Določitev študij				0,300		0,300		0,300										0,900
Seštevek za specifični cilj št. 1																		1,201
SPECIFIČNI CILJ št. 2 …
– Pravično izvajanje				0,300		0,300		2,300				2,000						4,900
Seštevek za specifični cilj št. 2
SPECIFIČNI CILJ št. 3 …
– Poenostavitev				0,400		0,400		0,400										1,200
Seštevek za specifični cilj št. 3
SKUPAJ				1,000		1,000		3,192		0,042		2,067						7,301

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–✓ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ

RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira
Človeški viri	0,608	0,608	0,760	0,760	0,912	3,648
Drugi upravni odhodki	0,055	0,107	0,107	–	–	0,269
Seštevek za RAZDELEK 7 večletnega finančnega okvira	0,663	0,715	0,867	0,760	0,912	3,917

Odobritve zunaj RAZDELKA 7[1] večletnega finančnega okvira
Človeški viri	–	–	–	–	–	–
Drugi upravni odhodki	–	–	0,192	0,042	0,067	0,301
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira	–	–	0,192	0,042	0,067	0,301

SKUPAJ	0,663	0,715	1,059	0,802	0,979	4,218

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–✓ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

		2023	2024	2025	2026	2027
Ÿ Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		4	4	5	5	6
20 01 02 03 (delegacije)
01 01 01 01 (posredne raziskave)
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
Ÿ Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[1]
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 xx yy zz [2]	– na sedežu

	– na delegacijah
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		4	4	5	5	6

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Dodatni človeški viri so potrebni za:

– pripravo in odobritev sprememb sekundarne zakonodaje o določitvi podrobnih izvedbenih pravil o prodaji pravic na dražbah; register Unije; spremljanje in poročanje; preverjanje poročil;

– naloge izvajanja, povezane z razširitvijo sektorja zemljišč na emisije iz kmetijstva, ki niso emisije CO2;

– spremljanje nadgrajenega in okrepljenega izvajanja obveznosti glede spremljanja, poročanja in preverjanja; nadzor dela, ki ga izvaja EEA;

– poslovno analizo za prilagoditve IT in poznejše delovanje novih elementov v registru Unije. Poslovni podatki in obveznosti poročanja. Upravljanje odnosov s strankami in usklajevanje novih virov centra za podporo uporabnikom.

Zunanji sodelavci

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–✓ se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

da bodo odhodki nastali v okviru instrumenta LIFE.

–◻ zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

–◻ zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–✓ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	2023	2024	2025	2026	2027	Skupaj
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–✓ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 62
		Leto 2023	Leto 2024	Leto 2025	Leto 2026	Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)
Člen ………….

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

Vsebina

1.FRAMEWORK OF THE PROPOSAL/INITIATIVE

1.1.Title of the proposal/initiative

1.2.Policy area(s) concerned

1.3.The proposal relates to

1.4.Objective(s)

1.4.1.General objective(s)

1.4.2.Specific objective(s)

1.4.3.Expected result(s) and impact

1.4.4.Indicators of performance

1.5.Grounds for the proposal/initiative

1.5.1.Requirement(s) to be met in the short or long term including a detailed timeline for roll-out of the implementation of the initiative

1.5.3.Lessons learned from similar experiences in the past

1.5.4.Compatibility with the Multiannual Financial Framework and possible synergies with other appropriate instruments

1.5.5.Assessment of the different available financing options, including scope for redeployment

1.6.Duration and financial impact of the proposal/initiative

1.7.Management mode(s) planned

2.MANAGEMENT MEASURES

2.1.Monitoring and reporting rules

2.2.Management and control system(s)

2.2.1.Justification of the management mode(s), the funding implementation mechanism(s), the payment modalities and the control strategy proposed

2.2.2.Information concerning the risks identified and the internal control system(s) set up to mitigate them

2.3.Measures to prevent fraud and irregularities

3.ESTIMATED FINANCIAL IMPACT OF THE PROPOSAL/INITIATIVE

3.1.Heading(s) of the multiannual financial framework and expenditure budget line(s) affected

3.2.Estimated impact on expenditure

3.2.1.Summary of estimated impact on expenditure

3.2.2.Estimated impact on [body]'s appropriations

3.2.3.Estimated impact on [body]'s human resources

3.2.4.Compatibility with the current multiannual financial framework

3.2.5.Third-party contributions

3.3.Estimated impact on revenue

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

Podnebni ukrepi

Razdelek 3 – Naravni viri in okolje, naslov 9 – Okolje in podnebni ukrepi (večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027)

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 63

✓ Podaljšanje obstoječega ukrepa

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

Specifični cilj št. 1

Podnebno nevtralen sektor zemljišč do leta 2035: v sporočilu Komisije iz leta 2018 z naslovom „Čist planet za vse“40 je pojasnjeno, da se morajo odvzemi ogljika bistveno povečati, če želimo leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Zato mora EU za uresničitev podnebne nevtralnosti do leta 2050 obrniti nedavni upad odvzemov na zemljiščih in začeti izvajati ukrepe za povečanje odvzemov že v tem desetletju, da bi se upoštevala dolga pripravljalna obdobja pri podnebni blažitvi na zemljiščih.

Cilj za EEA: dodatna preverjanja kakovosti evidenc emisij iz sektorja LULUCF in kmetijstva, vključno s preverjanjem skladnosti med podatki iz evidenc toplogrednih plinov EU in držav članic ter shemami certificiranja ogljika.

Ukrepi:

zaradi večjih pričakovanj glede metod, ki jih bodo uporabljale države članice, se bo količina informacij, katerih kakovost bo treba preveriti med začetnimi preverjanji evidenc sektorja LULUCF, povečala, časovni okvir za izvedbo teh preverjanj pa bo ostal nespremenjen.

Zagotoviti bo treba skladnost med podatki iz evidenc toplogrednih plinov držav članic in informacijami o certificiranju ogljika na ravni kmetije (če bo zakonodaja sprejeta).

Od leta 2024: vključitev postopka zagotavljanja/nadzora kakovosti v zvezi z emisijami iz kmetijstva, ki niso emisije CO2, tako da se lahko izvede dosledno preverjanje podatkov iz evidenc emisij iz kmetijstva in sektorja LULUCF v okviru priprav na uvedbo kombiniranega sektorja zemljišč.

Specifični cilj št. 2

Cilj za EEA: podpirati celovit pregled evidenc emisij iz kmetijstva in sektorja LULUCF.

Ukrepi: vzpostavitev in delovanje kot sekretariat za preglede, ki bo skupaj s pogodbenimi pregledovalci opravil celovite preglede kmetijskega sektorja in sektorja LULUCF, da bi določil cilje za skladnost (2025) in opravil preverjanje skladnosti s cilji (2027 in 2032).

Specifični cilj št. 3

Poenostavitev pravil o LULUCF: sedanja pravila o LULUCF so pogosto zapletena in niso več potrebna zaradi na novo oblikovanega cilja zmanjšanja za 55 %; na podlagi pridobljenih spoznanj, zlasti v zvezi z določanjem referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, je mogoče optimizirati in poenostaviti več konceptov obračunavanja. Ker bodo z revidirano uredbo o LULUCF za države članice uvedene metodologije višjega reda in zlasti zaradi boljše ločitve različnih vrst zemljišč na zemljišča z velikimi zalogami ogljika, zaščitena območja in območja, na katerih obstaja tveganje podnebnih sprememb, je treba za podporo državam članicam pridobiti dodatne geoprostorske nabore podatkov. S tem je mogoče znižati stroške izvajanja in izboljšati vključitev sektorja LULUCF v splošne nacionalne podnebne strategije. Poleg tega morajo sistemi spremljanja in poročanja bolje odražati podnebno uspešnost sektorja.

Cilj za EEA: lajšati izboljšano letno geografsko spremljanje skladišč ogljika ter oblikovati vseevropski nabor podatkov za spremljanje in ocenjevanje napredka; zagotoviti, da povečani odvzemi ogljika ne povzročijo negativnih vplivov na okolje.

Ukrepi:

podpiranje držav članic pri uporabi takih podatkov (krepitev zmogljivosti), kar bo omogočilo oceno teh zemljišč po vsej EU in uporabo takih stratificiranih območij rabe zemljišč med postopkom zagotavljanja/nadzora kakovosti in pregleda podatkov držav članic.

Vzpostavitev in izvajanje dvoletne ocene za zagotovitev, da povečane zahteve po odvzemih ogljika v kmetijstvu in sektorju LULUCF ne povzročijo negativnih vplivov na okolje, zlasti na biotsko raznovrstnost.

Priprava rednih ocen vplivov podnebnih sprememb na stanje gozdarstva in kmetijstva, da se zagotovi zmogljivost teh sektorjev glede ponorov za CO2.

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Najpomembnejši učinek revizije bo povečanje odvzemov v sektorju LULUCF z namenom okrepitve prispevka sektorja k ambicioznejšemu podnebnemu cilju EU za leto 2030, napovedanemu v načrtu za uresničitev podnebnih ciljev (–55 %). To je povezano s prvim ciljem te ocene učinka, tj. podnebno nevtralnim sektorjem zemljišč do leta 2035. Ta učinek vpliva na organe držav članic, ki bodo morali oblikovati ambiciozne zemljiške politike za uresničitev teh ciljev, in upravljavce zemljišč (kmete, upravljavce gozdov), ki bodo akterji na terenu; splošneje pa ta učinek vpliva na vse evropske državljane in prebivalce vsega sveta, saj so podnebni ukrepi javno dobro, ki je čezmejne narave.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Kazalnik 1: raven zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU leta 2030 (cilj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij v primerjavi z letom 1990, kot je določen v evropskih podnebnih pravilih).

Kazalnik 2: raven odvzemov toplogrednih plinov v sektorjih LULUCF leta 2030 (cilj za odvzeme za leto 2030 v višini 3XX milijonov ton ekvivalenta CO2).

Kazalnik 3: cilj podnebne nevtralnosti kombiniranega sektorja zemljišč (sektor LULUCF in sektor emisij iz kmetijstva, ki niso emisije CO2) leta 2035.

Ravni zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU se sporočijo na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999 in druge sekundarne zakonodaje v zvezi s spremljanjem in poročanjem v okviru uredbe o LULUCF.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to uredbo, Komisija pa oblikuje ustrezne izvedbene ukrepe.

Revidirana uredba o LULUCF določa ambiciozne in verodostojne cilje za sektor LULUCF in kmetijski sektor v podporo doseganju zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990, kot je določeno v evropskih podnebnih pravilih. Namen predloga revidirane uredbe o LULUCF je povečati sekvestracijo ogljika v kmetijskem sektorju in sektorju LULUCF, pri čemer je cilj do leta 2035 doseči ogljično nevtralnost teh dveh kombiniranih sektorjev. Hkrati bi moral zagotoviti, da to povečano odstranjevanje CO2 ne povzroči negativnih vplivov na okolje, zlasti na biotsko raznovrstnost, in na javno zdravje ali socialne ali gospodarske cilje.

Zato se bo z revidirano uredbo o LULUCF od držav članic zahtevalo, da uporabljajo natančnejše metodologije za ocenjevanje emisij in odvzemov iz kmetijskega sektorja in sektorja LULUCF, vključno z večjo uporabo geoprostorskih podatkov v podporo tem izračunom na višji stopnji. Za opredelitev in spremljanje skladišč ogljika na zemljiščih z velikimi zalogami ogljika, zaščitenih območjih in območjih, na katerih obstaja tveganje podnebnih sprememb, bodo potrebne zlasti metodologije na visoki ravni, ki zahtevajo pravočasne in standardizirane nabore podatkov in storitve, usklajene na ravni EU, ter se bodo uporabljale v skladu s smernicami IPCC.

Zaradi te spremembe iz uredbe o „pravilu o nepresežku emisij“ v uredbo, ki določa prispevek neto emisij sektorja LULUCF k skupnemu podnebnemu cilju EU, ki bo začel veljati leta 2026, bo treba določiti cilje za skladnost, ki bodo zahtevali dodatne celovite preglede evidenc toplogrednih plinov. Za to bo potrebna pripravljalna faza v obdobju 2024/2025.

Revidirana uredba o LULUCF bo morala biti podprta z robustnim in preglednim sistemom spremljanja, poročanja in preverjanja, ki bo moral presegati trenutni sistem spremljanja, poročanja in preverjanja, vzpostavljen z obstoječo uredbo o LULUCF. Poleg tega bo morala omogočati vzpostavitev povezave med odločitvami glede gospodarjenja z zemljišči, sprejetimi v kmetijskem sektorju in sektorju LULUCF, ter vplivom na sekvestracijo ogljika in varstvo biotske raznovrstnosti.

EEA ima trenutno na voljo omejene vire za podporo spremljanju, poročanju in preverjanju v zvezi z evidencami emisij sektorja LULUCF v skladu z zahtevo iz uredb (EU) 2018/841 (uredba o LULUCF) in (EU) 2018/1999 (uredba o upravljanju).

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Uredba o LULUCF je obstoječi instrument politike EU, ki je bil sprejet pred kratkim, in sicer leta 2018. Vendar je Komisija od leta 2013, ko je začel veljati Sklep št. 529/2013/EU 64 , v skladu s katerim so morale države članice začeti izvajati nadomestno obračunavanje za zemljišča na svojih ozemljih, pridobila dragocene izkušnje. Službe Komisije in EEA imajo neposredne izkušnje z ocenjevanjem evidenc držav članic za sektor LULUCF, njihovi viri pa so trenutno omejeni (zaradi sedanjega omejenega obsega uporabe regulativnega okvira za sektor LULUCF). Te izkušnje so neposredno razkrile vrzeli in prizadevanja za nadgradnjo, potrebna za popolno posodobitev priprave evidenc z uporabo orodij in storitev, oblikovanih prek programov EU, ki jih upravlja EEA (predvsem programa Copernicus).

Zato ta predlog temelji na izkušnjah, pridobljenih v okviru teh prejšnjih regulativnih pobud, sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030, dolgoročni strategiji za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo ter drugih ustreznih pobudah v okviru evropskega zelenega dogovora, kot je program za digitalno Evropo. Poleg tega pobuda temelji na postopku, osnovanem na celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ter okviru iz uredbe o upravljanju, ki bo osrednji del prihodnjega določanja ciljev. […]

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

(a) strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 65 ;

(b) strategija „od vil do vilic“ za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem 66 ;

(d) načrt EU za obnovo narave;

(e) strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam 68 ;

(f) strategija EU za zmanjšanje emisij metana 69 ;

(g) [strategija EU za tla 70 ];

(h) trajnostno biogospodarstvo za Evropo 71 ;

(i) akcijski načrt za krožno gospodarstvo za čistejšo in konkurenčnejšo Evropo 72 ;

(j) akcijski načrt za ničelno onesnaževanje 73 ;

(k) dolgoročna vizija za podeželska območja EU 74 .

Sektor LULUCF je povezan z vsemi ekosistemi in gospodarskimi dejavnostmi, ki temeljijo na zemljiščih in storitvah, ki jih zagotavljajo. Zato uredba o LULUCF predstavlja sinergije z drugimi politikami EU, ki zajemajo dejavnosti, povezane z zemljišči, predvsem sinergije s skupno kmetijsko politiko 75 in energetsko politiko, zlasti v zvezi z energijo iz obnovljivih virov.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

–

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

◻ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 76

✓ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻ prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

✓ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

Evropska agencija za okolje (EEA) bo v skladu s svojim letnim delovnim programom podpirala Komisijo, kot je opisano zgoraj. To delo bo opravljala v okviru svojega sedanjega mandata in v skladu z „enotnim programskim dokumentom“, ki določa večletni in letni delovni program EEA (člen 32 Uredbe (EU) 2019/715 – okvirna finančna uredba).

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

Nazadnje, Komisija redno izvaja študije o različnih pomembnih vidikih podnebne politike EU.

[…]

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

[…]

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

[…]

Ta pobuda ne prinaša novih večjih kontrol/tveganj, ki jih obstoječi okvir notranjega nadzora še ne zajema. Niso predvideni posebni ukrepi, ki presegajo uporabo finančne uredbe.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

Za namene boja proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za EEA brez kakršnih koli omejitev uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF). EEA ima posebno strategijo boja proti goljufijam in akcijski načrt, ki temelji na njej. Poleg tega Uredba o ustanovitvi Evropske agencije za okolje vsebuje določbe o izvajanju in nadzoru proračuna EEA ter veljavnih finančnih pravilih, vključno s tistimi, katerih namen je preprečevanje goljufij in nepravilnosti.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Razdelek večletnega finančnega okvira	Proračunska vrstica	Vrsta	Prispevek
	številka	dif./nedif.[1]	držav Efte[2]	držav kandidatk[3]	tretjih držav	po členu 21(2)(b) finančne uredbe
3	09 02 03	dif.	DA	NE	NE	NE
3	09 10 02	dif.	DA	DA	DA	NE
7	20 01 02 01	nedif.	NE	NE	NE	NE
7	20 02 06 01	nedif.	NE	NE	NE	NE
7	20 02 06 02	nedif.	NE	NE	NE	NE
7	20 02 06 03	nedif.	NE	NE	NE	NE

·Zahtevane nove proračunske vrstice: n. r.

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Razdelek večletnega finančnega okvira			3		Naravni viri in okolje

[Organ]: EEA			2023		2024		2025	2026	2027	SKUPAJ
Naslov 1:	obveznosti	(1)		1,967		2,006		2,046	2,087	8,106
	plačila	(2)		1,967		2,006		2,046	2,087	8,106
Naslov 2:	obveznosti	(1a)		0,177		0,181		0,184	0,198	0,740
	plačila	(2a)		0,177		0,181		0,184	0,198	0,740
Naslov 3:	obveznosti	(3a)		0,153		1,156		0,159	1,162	2,631
	plačila	(3b)		0,153		1,156		0,159	1,162	2,631
Odobritve za EEA SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a		2,297		3,343		2,390	3,447	11,476
	plačila	= 2 + 2a + 3b		2,297		3,343		2,390	3,447	11,476

Razdelek večletnega finančnega okvira		7	„Upravni odhodki“
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
GD CLIMA		2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Človeški viri		0,608	0,608	0,760	0,760	0,912	3,648
Drugi upravni odhodki		0,055	0,107	0,107	–	–	0,269
GD CLIMA SKUPAJ		0,663	0,715	0,867	0,760	0,912	3,917

Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ	(obveznosti skupaj = plačila skupaj)	0,663	0,715	0,867	0,760	0,912	3,917

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
		2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ*	obveznosti	0,663	3,012	4,209	3,150	4,359	15,393
	plačila	0,663	3,012	4,209	3,150	4,359	15,393

* Proračunske posledice dodatnih finančnih sredstev za Evropsko agencijo za okolje bodo izravnane z izravnalnim zmanjšanjem iz proračuna programa LIFE.

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve [organa]

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–✓ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Cilji in realizacije

⇩

Leto
2024

Leto
2025

Leto
2026

Leto
2027

Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6)

SKUPAJ

REALIZACIJE

Vrsta 77

povprečni stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število

stroški

število realizacij skupaj

stroški realizacij skupaj

SPECIFIČNI CILJ št. 2 78 …

– celovit pregled – rezultat

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 1

SPECIFIČNI CILJ št. 2 …

– realizacija

Seštevek za specifični cilj št. 2

STROŠKI SKUPAJ

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire [organa]

3.2.3.1.Povzetek

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–✓ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ

Začasni uslužbenci (razredi AD)		1,636	1,669	1,702	1,736	6,742
Začasni uslužbenci (razredi AST)		–	–	–	–	–
Pogodbeni uslužbenci		0,331	0,338	0,344	0,351	1,364
Napoteni nacionalni strokovnjaki		–	–	–	–	–

SKUPAJ		1,967	2,006	2,046	2,087	8,106

Potrebe po uslužbencih (EPDČ):

	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ

Začasni uslužbenci (razredi AD)	4	8	8	8	8	36
Začasni uslužbenci (razredi AST)						0
Pogodbeni uslužbenci	1	3	3	3	3	13
Napoteni nacionalni strokovnjaki						0

SKUPAJ	5	11	11	11	11	49

Navedite predvideni datum zaposlitve in ustrezno prilagodite znesek (če pride do zaposlitve v juliju, se upošteva samo 50 % povprečnih stroškov) ter navedite dodatna pojasnila.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–✓ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

		2023	2024	2025	2026	2027
Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)		4	4	5	5	6
20 01 02 03 (delegacije)
01 01 01 01 (posredne raziskave)
01 01 01 11 (neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ)[1]
20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)
XX 01 xx yy zz [2]	– na sedežu

	– na delegacijah
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)
Druge proračunske vrstice (navedite)
SKUPAJ		4	4	5	5	6

Opis nalog:

Uradniki in začasni uslužbenci

Dodatni človeški viri so potrebni za:

– pripravo in odobritev sprememb sekundarne zakonodaje o določitvi podrobnih izvedbenih pravil o prodaji pravic na dražbah; register Unije; spremljanje in poročanje; preverjanje poročil;

– naloge izvajanja, povezane z razširitvijo sektorja zemljišč na emisije iz kmetijstva, ki niso emisije CO2;

– spremljanje nadgrajenega in okrepljenega izvajanja obveznosti glede spremljanja, poročanja in preverjanja;

– prilagoditve informacijske tehnologije v registru Unije (skupaj z ETS).

Zunanji sodelavci

Opis izračuna stroškov za enote z ekvivalentom polnega delovnega časa mora biti vključen v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

–◻ Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–✓ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske.

Proračunske posledice dodatnih finančnih sredstev za Evropsko agencijo za okolje bodo izravnane z izravnalnim zmanjšanjem iz proračuna programa LIFE. Povečanje prispevka EU za EEA in zmanjšanje proračuna LIFE se bosta upoštevala pri finančnem načrtovanju za prihodnja leta.

–◻ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 79 .

Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

[…]

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

–✓ V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

	2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo
Sofinancirane odobritve SKUPAJ

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–✓ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻ za lastna sredstva,

–◻ za druge prihodke.

–◻ navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica	Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto	Posledice predloga/pobude 80
		2023	2024	2025	2026	2027
Člen ………….

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1) COM(2019) 640 final.

(2) COM(2018) 773 final.

(3) COM(2020) 690 final.

(4) Sklepi Evropskega sveta z dne 10. in 11. decembra 2020, EUCO 22/20, dokument CO EUR 17, CONCL 8.

(5) Direktiva 2003/87/ES z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(6) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(7) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(8) COM(2020) 380 final.

(9) COM(2020) 381 final.

(10) […]

(11) […]

(12) COM(2021) 82 final.

(13) COM(2020) 663 final.

(14) […]

(15) COM(2018) 673 final.

(16) COM(2020) 98 final.

(17) COM(2021) 400 final.

(18) COM(2021) [345] final.

(19) COM(2018) 392 final.

(20) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(21) COM(2020) 564 final, https://europa.eu/!xc64CH .

(22) COM(2018) 773 final : Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo.

(23) Poglobljena analiza, ki spremlja Sporočilo Komisije COM(2018) 773.

(24) UL C 326, 26.10.2012, str. 391.

(25) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(26) UL C […], […], str. […].

(27) UL C […], […], str. […].

(28) COM(2019) 640 final.

(29) https://www4.unfccc.int/sites/ndcstaging/PublishedDocuments/European%20Union%20First/EU_NDC_Submission_December%202020.pdf .

(30) Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(31) Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 1).

(32) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(33) COM(2020) 562 final.

(34) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(35) Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb ter Sklepa (EU) 2015/1814 (UL L 76, 19.3.2018, str. 3).

(36) Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(37) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(38) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020) 380 final).

(39) COM(2020) 381 final.

(40) […]

(41) Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L 328, 21.12.2018, str. 82).

(42) COM(2021) 82 final.

(43) Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(44) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(45) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(46) https://eur-lex.europa.eu/eli/dec/2013/529/oj?locale=sl .

(47) COM(2020) 380 final.

(48) COM(2020) 381 final.

(49) […]

(50) […]

(51) COM(2021) 82 final.

(52) COM(2020) 663 final.

(53) […]

(54) COM(2018) 673 final.

(55) COM(2020) 98 final.

(56) COM(2021) 400 final.

(57) COM(2021) [345] final.

(58) COM(2018) 392 final.

(59) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(60) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(61) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(62) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(63) Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(64) https://eur-lex.europa.eu/eli/dec/2013/529/oj?locale=sl .

(65) COM(2020) 380 final.

(66) COM(2020) 381 final.

(67) […]

(68) COM(2021) 82 final.

(69) COM(2020) 663 final.

(70) […]

(71) COM(2018) 673 final.

(72) COM(2020) 98 final.

(73) COM(2021) 400 final.

(74) […]

(75) […]

(76) Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(77) Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(78) Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(79) Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(80) Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

	Država članica	Vrednost zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov v kt ekvivalenta CO2 leta 2030
	Belgija	–1 352
	Bolgarija	–9 718
	Češka	–1 228
	Danska	5 338
	Nemčija	–30 840
	Estonija	–2 545
	Irska	3 728
	Grčija	–4 373
	Španija	–43 635
	Francija	–34 046
	Hrvaška	–5 527
	Italija	–35 758
	Ciper	–352
	Latvija	–644
	Litva	–4 633
	Luksemburg	–403
	Madžarska	–5 724
	Malta	2
	Nizozemska	4 523
	Avstrija	–5 650
	Poljska	–38 098
	Portugalska	–1 358
	Romunija	–25 665
	Slovenija	–146
	Slovaška	–6 821
	Finska	–17 754
	Švedska	–47 321
	EU-27	–310 000