EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.11.2018

COM(2018) 771 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

Naložbeni načrt za Evropo: pregled stanja in naslednji koraki

1. Evropska pobuda za povečanje naložb

Ena prvih prednostnih nalog Junckerjeve Komisije je bila, da zagotovi pomembno spodbudo gospodarstvu z odpravo naložbene vrzeli v Evropski uniji, ki je sledila finančni in gospodarski krizi (diagram 1). Tako javne kot zasebne naložbe so ključno gonilo delovnih mest in rasti. So sredstvo za usmerjanje prihrankov v projekte in sektorje, ključne za našo prihodnost, kot so infrastruktura in stanovanja, raziskave in razvoj, nove tehnologije in metode proizvodnje, izobraževanje ter znanja in spretnosti. Te naložbe hkrati podpirajo posodobitev evropskih industrij in družb pri preoblikovanju v vse bolj digitalizirano in nizkoogljično gospodarstvo.

Diagram 1: Zmanjšanje in okrevanje naložbene stopnje

Skupno gospodarstvo, % BDP            

Novembra 2014 je Komisija predstavila Naložbeni načrt za Evropo (Junckerjev načrt), ki temelji na novem in inovativnem pristopu k naložbam. Z uporabo omejenih zneskov javnih virov (proračunskim jamstvom EU za skupino Evropske investicijske banke 1 ) so bila in bodo še naprej zagotovljena znatna zasebna in javna sredstva za naložbe v vseh strateških sektorjih gospodarstva EU. Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), ki je finančno jedro naložbenega načrta, je od novembra 2018 spodbudil 360 milijard EUR dodatnih naložb in tako močno presegel svoj prvotni cilj v višini 315 milijard EUR. Sklad je bil podaljšan do konca leta 2020 2 z namenom, da do tedaj doseže 500 milijard EUR dodatnih naložb.

Ta nadvse uspešen model zdaj postaja nov standard za podporo EU naložbam v Evropi in zunaj nje. Bil je zgled za zagotovitev naložb v Afriki in sosedstvu EU v okviru načrta EU za zunanje naložbe, predlaganega septembra 2016 3 , ter za novi instrument za financiranje zunanjih ukrepov v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira 4 .

Uspeh Junckerjevega načrta, ki presega naložbeno razsežnost, je v strukturi treh stebrov, ki zagotavljajo celovito in usklajeno ukrepanje v podporo naložbam. Poleg zagotavljanja naložb je Junckerjev načrt ustvaril projektno strukturo in se osredotočil na ukrepe, zaradi katerih je poslovno okolje bolj spodbudno za naložbe. V ta namen je Komisija združila moči s skupino Evropske investicijske banke ter lansirala Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe in Evropski portal naložbenih projektov. Vozlišče zagotavlja svetovanje in tehnično pomoč spodbujevalcem projektov, portal pa predstavlja pregleden nabor projektov, v katere je mogoče vlagati. Vzporedno s tem je naložbeni načrt osredotočen na odpravo strukturnih ovir za naložbe. To vključuje odpravo regulativnih ozkih grl, sprostitev upravnih bremen, omogočanje poštene konkurence in izvajanje strukturnih reform, koristnih za naložbeno okolje. Za to so potrebna prizadevanja na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. Komisija je predlagala poglobitev enotnega trga, ki je ena najpomembnejših prednosti EU, v evropskem semestru je uvedla jasen poudarek na naložbah in vzpostavila podporno službo za strukturne reforme, ki državam članicam pomaga pri izvajanju reform. Države članice so ukrepale za odpravo ovir za naložbe. Vendar je na vseh ravneh treba storiti še več.

Naložbeni načrt je del agende EU za odprte naložbe in trgovino. EU je eno najbolj odprtih okolij za naložbe na svetu. Trdni regulativni okviri in poštena konkurenca na notranjem trgu EU privlačijo neposredne tuje naložbe, kar zelo koristi EU v smislu ustvarjanja delovnih mest in rasti. Hkrati se Komisija zaveda tveganj, ki jih nekatere neposredne tuje naložbe lahko pomenijo za varnost ali javni red, in je septembra 2017 5 sprejela predlog Uredbe o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji ter za sodelovanje med državami članicami in Komisijo v tem pogledu. Komisija poziva sozakonodajalca, naj čim prej sprejmeta navedeno Uredbo.

EU podpira tudi liberalizacijo naložb po svetu. S partnerji opravlja pogajanja o naložbah, da bi se po eni strani vlagateljem na obeh straneh omogočil predvidljiv, dolgoročen dostop do trgov, po drugi strani pa zaščitili vlagatelji in njihove naložbe. EU se je na primer o naložbah pogajala s Kanado, Singapurjem, Vietnamom, Japonsko in Kitajsko.

2. Naložbeni načrt za Evropo dosega konkretne rezultate

Zagotavljanje zasebnih naložb za javne dobrine

Evropski sklad za strateške naložbe je na pravi poti, da doseže cilj sprostitve dodatnih naložb v višini vsaj 500 milijard EUR v petletnem obdobju 2015–2020. Od novembra 2018 je skupina Evropske investicijske banke odobrila že 993 transakcij, podprtih s skladom EFSI, katerih skupna vrednost naložb je znašala 360 milijard EUR, vključujejo pa vse države članice. Od tega naj bi imelo koristi okoli 850 000 malih in srednje velikih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Dve tretjini od zbranih 360 milijard EUR je iz zasebnih virov, kar pomeni, da je Evropski sklad za strateške naložbe izpolnil svoj cilj, da zagotovi zasebne naložbe 6 .

Sklad uresničuje tudi svoj cilj dodatnosti. Projekti, ki prek njega prejemajo proračunsko podporo, morajo biti dodatni v smislu, da obravnavajo tržne nepopolnosti ali okoliščine neoptimalnih naložb ter ne bi bili financirani v istem obdobju ali v istem obsegu. Razvoj obsega letnih podpisov skupine Evropske investicijske banke med letoma 2014 in 2017 kaže, da je skupni obseg letnih posojil ostal bolj ali manj stabilen, delež posebnih dejavnosti 7 pa se je z izvajanjem Sklada zelo povečal in je dosegel 17,9 milijarde EUR v letu 2017 v primerjavi s 4,6 milijarde EUR v letu 2014. Hkrati sta bili z Uredbo „EFSI 2.0“ 8 , s katero je bilo delovanje Evropskega sklada za strateške naložbe podaljšano do konca leta 2020, uvedeni podrobnejša opredelitev dodatnosti in večja preglednost odločitev o naložbah 9 .

Diagram 2: Rezultati Evropskega sklada za strateške naložbe novembra 2018

Od Evropskega sklada za strateške naložbe so imele koristi vse države članice. Zagotovljene naložbe v primerjavi z bruto domačim proizvodom so trenutno največje v Grčiji, Estoniji, Litvi, na Portugalskem in v Bolgariji 10 . Geografska razčlenitev zneskov kaže, da so bile naložbe, zagotovljene prek Evropskega sklada za strateške naložbe, večinoma prelite v države, ki jih je najhuje prizadela finančna kriza, to pa so tudi države, v katerih je bil upad naložb največji.

Naložbeni načrt je pomembno prispeval k ustvarjanju delovnih mest in rasti. Oddelek za ekonomiko Evropske investicijske banke in Skupno raziskovalno središče Evropske komisije ocenjujeta, da je Evropski sklad za strateške naložbe podprl že več kot 750 000 delovnih mest 11 . Številka naj bi se do leta 2020 povečala na 1,4 milijona delovnih mest. Poleg tega izračuni kažejo, da je naložbeni načrt že povečal bruto domači proizvod EU za 0,6 % in naj bi ga še povečal za 1,3 % do leta 2020. Poleg navedenega pričakovanega pozitivnega učinka analiza, ki jo je izvedlo Skupno raziskovalno središče Komisije, nakazuje, da bi lahko kombinirani makroekonomski učinek popolne in pravočasne izvedbe regulativnih reform, opredeljenih na področjih enotnega digitalnega trga, strategije za enotni trg, unije kapitalskih trgov in energetske unije, ustvaril dodaten milijon delovnih mest do leta 2030 ter še povečal bruto domači proizvod EU za 1,5 % do leta 2030 12 . Ta analiza temelji na pričakovani odpravi ali zmanjšanju obstoječih ovir za naložbe z zakonodajnimi predlogi, ki jih je Komisija sprejela v okviru teh štirih svežnjev politike.

Krepitev kakovosti projektov in ustvarjanje stabilne projektne strukture

Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe in Evropski portal naložbenih projektov sta pripomogla k uresničitvi projektov. Vozlišče, ki je skupna pobuda Komisije in skupine Evropske investicijske banke, ponuja enotno točko dostopa do svetovalnih storitev in storitev tehnične pomoči. Do zdaj je obravnavalo že več kot 860 pobud iz vseh držav članic. Hkrati je podpisalo več kot 20 sporazumov z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami in institucijami ter Evropsko banko za obnovo in razvoj, da bi se razvila sposobnost takih institucij za podporo naložbenim strukturam in okrepilo zagotavljanje pomoči na lokalni ravni. V ta namen je bil decembra 2017 objavljen razpis za zbiranje predlogov. Na razpis se je že odzvalo osem nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij, še več pa jih je izrazilo interes za razvoj svetovalne funkcije. Hkrati je novembra 2017 v okviru vozlišča začela delovati nova, namenska svetovalna platforma za naložbe v mesta URBIS (Urban Investment Advisory Support) 13 . Platforma URBIS je bila ustanovljena, da bi zagotavljala svetovalno podporo mestnim oblastem za olajšanje, pospeševanje in spodbujanje naložbenih projektov, programov in platform. Do zdaj je bilo na platformo URBIS vloženih 36 pobud iz 17 držav članic.

Evropski portal naložbenih projektov je spletni portal EU za povezovanje spodbujevalcev z vlagatelji po vsem svetu. Na portalu je bilo objavljenih že skoraj 450 naložbenih projektov iz vseh držav članic iz različnih sektorjev. Po raziskavi, ki je bila med spodbujevalci projektov portala opravljena spomladi 2018, so pri 80 % projektov stik vzpostavili vlagatelji. Portal je hkrati podpisal številne sporazume o sodelovanju s podobnimi portali.

Sklad InvestEU: Naslednja stopnja naložbene podpore

Na podlagi uspeha naložbenega načrta za Evropo je Komisija predlagala program InvestEU kot del večletnega finančnega okvira EU za obdobje od 2021 do 2027. Novi program bo obsegal sklad InvestEU, ki je naslednik Evropskega sklada za strateške naložbe, svetovalno vozlišče InvestEU in portal InvestEU. V skladu InvestEU bo združenih 13 obstoječih finančnih instrumentov, ki jih centralno upravlja Komisija, s čimer bo podpora EU dostopnejša in bo ustvarjala ekonomije obsega. Sklad InvestEU bo naložbe zagotavljal prek jamstva, ki se zagotavlja v proračunu Unije, kar bo partnerskim finančnim institucijam Komisije omogočilo prevzemanje večjih tveganj. Sklad InvestEU naj bi po pričakovanjih spodbudil najmanj 650 milijard EUR dodatnih naložb v sektorjih, ki so usklajeni s prednostnimi nalogami notranje politike EU ter se osredotočajo na ustvarjanje družbeno-ekonomskih in okoljskih rezultatov, vključno z blaženjem podnebnih sprememb. Portal InvestEU bo še naprej podpiral vlagatelje pri iskanju priložnosti za naložbe v sektorjih ali na lokacijah, ki jih zanimajo. Zagotovil bo boljše povezave med projekti in možnim financiranjem s strani izvajalskih partnerjev InvestEU. V svetovalnem vozlišču InvestEU bo 13 različnih trenutnih svetovalnih storitev EU združenih v enotno kontaktno točko za pomoč pri razvoju projektov. Vozlišče bo zagotavljalo tehnično podporo ter pomoč pri pripravi, razvoju, strukturiranju in izvajanju projektov, vključno z gradnjo zmogljivosti.

3. Odprava ovir za naložbe

Cilj tretjega stebra naložbenega načrta za Evropo je izboljšati naložbeno okolje z ugotavljanjem in odpravo ovir za naložbe na institucionalnih in upravnih ravneh, vključno z upravnimi postopki in regulativnimi ozkimi grli. Komisija je obravnavala ter bo še naprej obravnavala regulativne in upravne ovire na nacionalni ravni in na ravni EU. Pobude na ravni EU in strukturne reforme v državah članicah se dopolnjujejo in tudi države članice so zato odpravljale ovire za naložbe na nacionalni ravni.

3.1 Pobude na ravni EU 

Poglobitev enotnega trga v vseh njegovih razsežnostih

Komisija je danes predstavila prvi odziv na prošnjo Evropskega sveta iz marca 2018, da se ocenijo trenutno stanje ter preostale ovire in priložnosti za polno delujoč enotni trg 16 .

Z leti je Komisija hkrati ukrepala v smeri odprave regulativnih ovir, ki otežujejo čezmejno trgovanje in naložbe na enotnem trgu. Enotni trg, ki je eden najpomembnejših dosežkov in prednosti Evrope, je pripomogel k ustvarjanju novih priložnosti in ekonomij obsega za evropska podjetja ter omogočil ljudem, da bivajo, študirajo in delajo, kjer želijo. Komisija je oktobra 2015 sprejela strategijo enotnega trga, v kateri je posebej poudarjeno spodbujanje naložb z odpravo preostalih ovir in zagotavljanjem večje regulativne predvidljivosti. Kot nadgradnja strategije enotnega trga sveženj o javnem naročanju za leto 2017 vključuje različne ukrepe, katerih cilj je okrepiti okvir Evropske unije za javno naročanje in spodbuditi bolj strateško izvajanje obstoječih pravil. Pošteno, predvidljivo in pregledno javno naročanje je ključnega pomena za povečanje naložb 17 . 

Cilj strategije za enotni digitalni trg 18 , ki je bila uvedena leta 2015, je odpraviti ovire, ki preprečujejo optimalno delovanje digitalnega gospodarstva, ter odpreti nove priložnosti za inovacije, rast in delovna mesta. Od njene uvedbe je bil dosežen pomemben napredek 19 . S številnimi novimi pobudami, kot sta usklajen okvir EU za e-trgovanje in poenostavljen čezmejni režim DDV, so bila zagotovljena pomembna orodja za večjo učinkovitost evropskih podjetij. Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah dodatno spodbuja naložbe v širokopasovna omrežja (vključno s 5G) z odpravljanjem ovir, ki operaterjem preprečujejo skupne naložbe in združevanje stroškov. Hkrati je EU uvedla najvišje standarde, da bi bili evropski državljani v digitalni dobi bolje povezani in zaščiteni, vključno z odpravo stroškov gostovanja in direktivo o splošnem varstvu podatkov.

Kapitalski trgi

Unija kapitalskih trgov 20 ima velik potencial za povečanje naložb v EU z odpravo ovir za prosti pretok kapitala prek evropskih meja, s podporo gospodarskemu zbliževanju in širjenjem dostopa do nujnih tržnih finančnih sredstev. To pripomore k financiranju inovacij in spodbuja ustvarjanje delovnih mest. Poglobljeni in likvidni kapitalski trgi hkrati podpirajo mednarodno vlogo evra, krepijo ekonomsko in monetarno unijo ter izboljšujejo odpornost gospodarstva EU, tako da državljane EU in podjetja z območja evra in širše ščitijo pred gospodarskimi šoki, ki prizadenejo njihovo regijo. Komisija je do zdaj predstavila številne predloge za ključne gradnike unije kapitalskih trgov, kot je bilo napovedano v letih 2015 in 2017. Sozakonodajalca sta do zdaj med temi zakonodajnimi predlogi sprejela le tri. Sprejetje odprtih predlogov je zato nujno.

Konkretna prednostna naloga unije kapitalskih trgov je razvoj lokalnih kapitalskih trgov. Poleg ciljnih ukrepov, določenih v okviru unije kapitalskih trgov, se podpora in spremljanje poglobljenih in likvidnejših kapitalskih trgov na evropski ravni zagotavljata prek programa za podporo strukturnim reformam oziroma prek postopka evropskega semestra. Zahvaljujoč nacionalnim in regionalnim spodbudam, ki jih podpira Evropska unija, tudi lokalni kapitalski trgi dosegajo napredek. Nekatere države so na regionalni ravni vzpostavile čezmejno sodelovanje, da bi olajšale uvrstitev tujih podjetij na borzno kotacijo in naložbe, povezale tržne infrastrukture in uskladile nadaljnja regionalna pravila. Številne države članice so na nacionalni ravni sprejele strategije nacionalnih kapitalskih trgov, izvedle ukrepe v podporo dostopu do kapitalskih trgov prek javnih skladov in na splošno izboljšale svoje poslovno okolje 21 . 

Prometna in energetska infrastruktura

Da bi Komisija učinkovito odpravila ovire za naložbe v prometno infrastrukturo in podprla pravočasno izvedbo osrednjega vseevropskega prometnega omrežja do leta 2030, je maja 2018 predstavila predlog uredbe, katere cilj je poenostaviti izdajanje dovoljenj in postopkov javnega naročanja, povečati učinkovitost pri pripravi čezmejnih projektov in zmanjšati upravno breme za nosilce projektov 22 . To je del širših prizadevanj za krepitev regulativnega okvira za naložbe v prometno infrastrukturo 23 .

Dokončanje energetske unije in pospešitev energetskega prehoda prinašata ogromne priložnosti za naložbe. Dosežen je bil precejšen napredek pri izvajanju ključnih vseevropskih projektov energetske infrastrukture: do konca leta 2018 bo zaključenih 30 projektov v skupnem interesu. Ta številka naj bi se do konca leta 2020 povečala na 47. Številni od teh projektov so deležni podpore v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope. Novembra 2017 je Komisija sprejela tretji seznam projektov skupnega interesa Unije 24 . Sveženj Čista energija za vse Evropejce, sprejet 30. novembra 2016, določa celovito reformo evropskega energetskega sistema od proizvajalca pa vse do končnega uporabnika ter vključuje zasnovo trga z električno energijo, obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost, varno preskrbo z električno energijo in pravila upravljanja za energetsko unijo EU 25 . Sveženj spodbuja pobude, ki jih vodi industrija, za podpiranje konkurenčnosti in blaženje družbenega učinka prehoda na čisto energijo, ter vključuje številne akterje, kot so lokalni in mestni organi ter podjetja, socialni partnerji in vlagatelji. Sveženj vključuje tudi ukrepe za pospešitev inovativnosti na področju čiste energije in obnovo stavb v Evropi ter ukrepe za spodbujanje javnih in zasebnih naložb. Prvi zakonodajni predlog je začel veljati julija 2018, o treh predlogih pa je že bilo doseženo politično soglasje. Preostali štirje predlogi so pri sozakonodajalcih z namenom, da bi se čim prej doseglo soglasje in sprejetje. S tem ambicioznim, stabilnim in predvidljivim regulativnim okvirom je EU v dobrem položaju, da izkoristi energetski prehod. Navedene ukrepe še dodatno krepi vodilni položaj EU na področju trajnostnega financiranja, ki si prizadeva preusmeriti zasebne kapitalske tokove v trajnejše naložbe in ki pomaga vlagateljem odpraviti okoljska tveganja, tudi tista, povezana s podnebnimi spremembami.

Ljudje, izobraževanje ter znanja in spretnosti

Za spodbujanje konkurenčnosti Evrope in privabljanje naložb je treba vlagati v ljudi, njihove spretnosti in znanje. Pristop socialnih naložb je izražen v evropskem stebru socialnih pravic, ki so jih Evropski parlament, Komisija in Svet razglasili novembra 2017 26 . Hkrati je Komisija leta 2016 sprejela celovit evropski program znanj in spretnosti 27 . Njegovih deset ključnih ukrepov spodbuja izpopolnjevanje in vseživljenjsko učenje ter zagotavlja, da so Evropejci opremljeni z znanji in spretnostmi, ki jih potrebujejo naši trgi dela 28 . Hkrati Komisija v odgovor na pozive voditeljev držav ali vlad 29 vzpostavlja evropski izobraževalni prostor 30 . Nazadnje so zaradi starajočega se prebivalstva in krčenja delovne sile bistvene nadaljnje naložbe v socialno infrastrukturo, vključno z zdravstveno in dolgotrajno oskrbo.

Evropski strukturni in investicijski skladi

Hkrati so bile s predhodnimi pogojenostmi, uvedenimi za večjo učinkovitost evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obdobju izvajanja 2014–20, odpravljene ovire za naložbe v državah članicah in regijah v različnih sektorjih (prek horizontalnih pogojev, na primer na področju javnega naročanja, pravil o državni pomoči in pobude „Small Business Act“) in znotraj sektorjev, ki se podpirajo s temi skladi (kot so prometni, digitalni in energetski sektor, modro gospodarstvo ter sektorja odpadkov in voda). Spodbudile so politične reforme v državah članicah ter uvedbo novih strateških in političnih okvirov za javno podporo in naložbe zasebnega sektorja, hkrati pa prispevale k izboljšanju upravne zmogljivosti javnih uprav. V naslednjem programskem obdobju bodo predhodne pogojenosti nadomestili „omogočitveni pogoji“, ki bodo zagotovili potrebne predpogoje za uspešno in učinkovito uporabo skladov EU.

Za naslednji večletni finančni okvir je Komisija predlagala precejšnje zmanjšanje upravnega bremena za tiste, ki se prijavljajo za uporabo strukturnih skladov. Komisija je predlagala zmanjšanje upravnih postopkov in lažje postopke nadzora za podjetja in podjetnike, ki koristijo podporo EU. Hkrati je predlagala enoten sklop pravil za sedem skladov EU, ki se izvajajo skupaj z državami članicami, vključno s skladi kohezijske politike 31 . Upravne postopke naj bi zmanjšal tudi premik skupne kmetijske politike s skladnosti k pristopu na podlagi smotrnosti. Še eno pomembno zmanjšanje upravnih bremen v naslednjem proračunskem obdobju temelji na predlogu programa InvestEU, ki poenostavlja in združuje celo vrsto obstoječih skladov.

Državna pomoč

Komisija je po sprejetju naložbenega načrta poenostavila pravila o državni pomoči. Zagotovila je podrobne smernice za pomoč vlagateljem pri ugotavljanju, kdaj ukrepi javne podpore, vključno z infrastrukturnimi naložbami, ne spadajo na področje uporabe pravil EU o državni pomoči 32 . Uredba o splošnih skupinskih izjemah je bila razširjena z vključitvijo ukrepov javne podpore za pristanišča, letališča in kulturno infrastrukturo 33 . Danes se kar 97 % ukrepov državne pomoči ob jasnih pogojih odobri brez predhodne odobritve državne pomoči s strani EU. Pred kratkim je Komisija junija 2018 sprejela predlog ciljno usmerjenih sprememb pooblastitvene uredbe, ki bi bila priložena naslednjemu večletnemu finančnemu okviru. Kombinirani učinek teh ukrepov je pripeljal do znatnega povečanja pravne varnosti in manj obsežnih postopkov, s čimer je zlasti omogočil spodbujanje naložb v infrastrukturo.

3.2 Odprava ovir na nacionalni in regionalni ravni

Nacionalne strukturne reforme pogosto odpravljajo pomanjkljivosti v poslovnem okolju in ozka grla, ki vplivajo na poslovno učinkovitost in ovirajo naložbe. Evropski semester pomaga državam članicam učinkoviteje usklajevati njihove proračunske, makroekonomske in strukturne politike, tako da jih prilagaja pravilom in ciljem, dogovorjenim na ravni EU. Hkrati ponuja priložnosti za večstranski dialog o fiskalnih, ekonomskih in socialnih politikah ter agendah nacionalnih reform, vključno z obravnavo izzivov v zvezi z naložbami. Poročila o državah, ki jih objavlja Evropska komisija, vsebujejo pregled prednostnih reform, predlaganih in izvedenih v tem okviru. V najnovejših poročilih, objavljenih marca 2018, je dokumentirano, da se pri obravnavanju izzivov v zvezi z naložbami na številnih področjih dosega stalen napredek (glej Prilogo 2). V letnem pregledu rasti za leto 2015 34 je bil prvič predstavljen celosten pristop Komisije k ekonomski politiki s poudarkom na povečanju naložb v povezavi s podpiranjem strukturnih reform in zagotavljanjem fiskalne odgovornosti. Do zdaj je bil to vodilni pristop v evropskem semestru.

V nekaterih državah članicah je potrebna močnejša spodbuda za izvedbo preostalih strukturnih reform. Okoli dve tretjini vseh priporočil sta pokazali, da je bil pri izvajanju dosežen vsaj „določen napredek“. Vendar je hkrati potrebna previdnost, da se prepreči vrnitev reform v prejšnje stanje. Poleg tega rezultati glede izvajanja reform v vseh državah članicah niso skladni.

Komisija je državam članicam zagotovila pregled glavnih izzivov v okviru naložb na nacionalni ravni in ustreznih reform 35 . Morebitni izzivi za naložbe so bili uvrščeni v pet splošnih kategorij: (i) javna uprava/poslovno okolje; (ii) trg dela/izobraževanje, (iii) finančni sektor/davčna ureditev; (iv) raziskave, razvoj in inovacije ter (v) sektorski predpisi. Zato je Komisija spodbudila vrsto razprav v Svetu o ovirah za naložbe na posameznih področjih politike. Osredotočene so bile med drugim na preprostost poslovanja, naložbe v neopredmetena sredstva, insolvenčne okvire, javno-zasebna partnerstva in naložbe v mrežne gospodarske panoge (glej Prilogo 1). 

V zadnjih letih so države članice dosegle precejšen napredek pri zagotavljanju ugodnih naložbenih pogojev. Pri skoraj vseh kazalnikih, s katerimi se meri upravno okolje, so bile zaznane precejšnje izboljšave. Večina držav članic se je osredotočila na izboljšanje pogojev za zagon podjetij in poslovanje prek meja. Med dobrimi primeri so spletno registriranje novih podjetij, enotne kontaktne točke za registracijo podjetij ali za reševanje skupnih težav ter odprava in znižanje davkom podobnih dajatev in drugih poslovnih pristojbin. Države članice so izvajale reforme pravosodja in še izboljšale učinkovitost svojih pravosodnih sistemov. Sprejeti so bili tudi ukrepi za reformo trgov dela in proizvodov, za podporo zasebnim raziskavam, razvoju in inovacijam ter za boljši dostop do financiranja, na primer z zmanjšanjem obsega slabih posojil.

Izboljšanje ravni znanj in spretnosti ter njihovo usklajevanje s potrebami trga dela je ključnega pomena za zvišanje produktivnosti in prilagodljivosti delovne sile, s tem pa pozitivno vpliva na naložbe. Dobro delujoči in vključujoči sistemi izobraževanja in usposabljanja lahko pomagajo preprečevati ali zmanjševati tveganja za pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile in neusklajenosti, ki za družbo pomenijo tako gospodarske kot socialne stroške v smislu zamujenih priložnosti za rast in okrnjenih priložnosti za zaposlitve za nekatere skupine prebivalstva. Ob priznavanju tega so se države članice od leta 2015 vse bolj posvečale politikam, ki spodbujajo znanje in spretnosti.

Kljub pomembnemu napredku pri izboljšanju naložbenega okolja še vedno obstajajo veliki izzivi, zaključek izvajanja tekočih reform pa je prednostna naloga. Države članice bi morale pospešiti svoja prizadevanja za izvedbo potrebnih reform, katerih cilj je odpraviti ovire za naložbe. Učinkoviti pravosodni sistemi, vključno s polnim spoštovanjem vladavine prava, so v tem okviru ključnega pomena. Te reforme so nujen pogoj za ohranitev in povečanje ravni naložb v državah članicah ob upoštevanju nacionalnih posebnosti. Glede na navedeno in zaradi priprav na naslednji evropski semester Komisija v letnem pregledu rasti za leto 2019 ocenjuje tudi izzive za naložbena okolja držav članic 37 .

4. Sklepi in ključna področja za prednostne ukrepe

Naložbene stopnje so se od uvedbe naložbenega načrta za Evropo pomembno zvišale, vendar ostajajo na predkrizni ravni. Evropski sklad za strateške naložbe se je izkazal kot učinkovito orodje za odpravo naložbenih vrzeli v gospodarstvu EU z zagotavljanjem financiranja v ključnih sektorjih, prizadetih zaradi tržnih nepopolnosti in okoliščin neoptimalnih naložb. Proračunsko jamstvo, ki je podlaga sklada, je pripomoglo k bistvenemu povečanju števila bolj tveganih dejavnosti, ki jih financira skupina Evropske investicijske banke. Komisija namerava s svojim predlogom za program InvestEU dvigniti podporo naložbam v EU na naslednjo raven. Sozakonodajalca sta vabljena, naj prednostno prilagodita predlog, da bi se tako omogočila nemotena nadaljnja podpora naložbam v naslednjem proračunskem obdobju. Vzporedno s tem je potreben hiter napredek pri pogajanjih o novem racionaliziranem predlogu Komisije za instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje.

Poleg spodbujanja domačih naložb je potrebno naložbam prijaznejše okolje, da se okrepi položaj EU v svetovnem gospodarstvu kot prijaznega kraja za naložbe. Z dokončanjem enotnega trga, unije kapitalskih trgov, digitalnega enotnega trga in energetske unije ob hkratni uveljavitvi pravil konkurence v vseh sektorjih bi odpravili veliko večino preostalih ovir za naložbe na evropski ravni. Unija kapitalskih trgov je v tem okviru še zlasti pomembna, saj bo največji finančni center Evrope kmalu zapustil enotni trg. Da bi se prilagodili tej novi resničnosti, sta potrebna nadaljnji razvoj in globlje povezovanje kapitalskih trgov EU-27, poleg močnejših in razvitejših lokalnih kapitalskih trgov. Komisija zato sozakonodajalca poziva, naj pospešita sprejetje preostalih pobud za dokončanje enotnega trga, unije kapitalskih trgov in energetskih trgov ter naj dosežeta napredek pri predlogih o naslednjem večletnem finančnem okviru.

Komisija bo v okviru evropskega semestra še naprej opredeljevala prednostne naloge politike ter spremljala napredek pri izvajanju reform, ki je med državami članicami in področji politike še vedno neenak. Obstoječe povezave med financiranjem EU in evropskim semestrom bodo okrepljene, kar bo zagotovilo sinergije in dopolnjevanje med analizo in usklajevanjem gospodarskih politik in porabo na ravni EU. V ta namen bo imel evropski semester 2019 večji poudarek na ugotavljanju in prednostni opredelitvi naložbenih potreb na nacionalni ravni za usmerjanje določanja programov v zvezi z Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim socialnim skladom plus in Kohezijskim skladom. Hkrati so države članice pozvane, naj pripravijo in predložijo visokokakovostne nacionalne načrte na področjih energije in podnebnih sprememb, ki zajemajo obdobje od 2021 do 2030, da bi zagotovile stabilen in omogočitven regulativni okvir za naložbe, povezane z energijo in podnebjem.

Tudi predlogi Komisije za novi večletni finančni okvir krepijo osredotočenost na naložbe in dopolnjevanja med ustreznimi skladi EU. Da bi Evropska komisija podprla izvajanje strukturnih reform, je predlagala oblikovanje programa za podporo reformam 38 , ki bo državam članicam zagotovil finančne spodbude za izvedbo reform. Evropska stabilizacijska funkcija za naložbe 39 bo poleg tega pripomogla k ohranjanju ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov. Ti instrumenti bodo dopolnili druge sklade EU, zlasti tiste, ki podpirajo kohezijsko politiko, tj. Instrument za povezovanje Evrope, Obzorje Evropa in novi sklad InvestEU. Komisija je hkrati predlagala združitev različnih tokov financiranja inovacij v enoten instrument, Evropski svet za inovacije, ki bo pomagal odpraviti vrzel v financiranju za visokotvegane inovacije na evropski sceni zagonskih podjetij. Učinkovita raba programov EU je ključna za obravnavo znatnih naložbenih potreb, tako na stopnji načrtovanja kot izvajanja, s prepoznavnostjo na strukturi in z doslednimi merili za upravičenost. Z okrepitvijo obstoječih praks v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira bodo programi EU izkoriščeni na usklajen način, da bi se tako maksimirala dodana vrednost financiranja EU in podprle reforme na nacionalni ravni v okviru evropskega semestra, končni cilj pa je učinkovito uresničiti prednostne naloge politike EU.

(1)

Skupino Evropske investicijske banke sestavljata Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad.

(2)

Uredba (EU) 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem obstoja Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe. UL L 345, 27.12.2017, str. 34–52.

(3)

COM(2016) 0581.

(4)

COM(2018) 460.

(5)

COM(2017) 487.

(6)

Hkrati naj bi VentureEU, megasklad tveganega kapitala EU, ki je bil uveden leta 2018, predvidoma spodbudil 6,5 milijarde EUR novih naložb v inovativna zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi po vsej Evropi ter tako pomembno prispeval k znesku tveganega kapitala, ki je na voljo v EU.

(7)

Posebne dejavnosti so skupno poimenovanje za dejavnosti, ki prinašajo tveganja, večja od tistih, ki jih splošno sprejme Evropska investicijska banka, opredeljena pa so kot: dodeljevanje posojil/jamstev s pričakovano izgubo v celotnem obdobju trajanja, ki je enaka ali višja od 2 %; infrastrukturni skladi in druge udeležbe skladov, dejavnosti tveganega kapitala, operacije v zvezi z lastniškim kapitalom in druge operacije z enakovrednim profilom tveganja. Člen 16 statuta Evropske investicijske banke zahteva, da ima banka posebno razporeditev rezerve („rezerva za posebne dejavnosti“), ki banko ščiti pred nepričakovanimi izgubami posebnih dejavnosti.

(8)

Uredba (EU) št. 2017/2396 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017, UL EU L 345, 27. decembra 2017, str. 34–52. V členu 5(1) te uredbe so podrobno opisana merila dodatnosti.

(9)

 Vse odločitve investicijskega odbora Evropskega sklada za strateške naložbe o odobritvi uporabe jamstva EU, vključno z utemeljitvami teh odločitev, so na voljo na spletišču: http://www.eib.org/en/efsi/governance/efsi-investment-committee/decisions.htm.  

(10)

 Najnovejši rezultati so na voljo na spletišču: https://ec.europa.eu/commission/priorities/jobs-growth-and-investment/investment-plan-europe-juncker-plan/investment-plan-results_sl.  

(11)

Evropska investicijska banka „Juncker Plan exceeds original EUR 315 billion investment target“ (Junckerjev načrt presegel prvotni cilj 315 milijard EUR naložb) (http://www.eib.org/en/infocentre/press/releases/all/2018/2018-192-juncker-plan-exceeds-original-eur-315-billion-investment-target.htm).

(12)

Christensen, M., Conte, A., Di Pietro, F., Lecca, P., Mandras, G., in Salotti, S. (2018). The third pillar of the Investment Plan for Europe: an impact assessment using the RHOMOLO model (Tretji steber naložbenega načrta za Evropo: ocena učinka z uporabo modela RHOMOLO). JRC Working Papers on Territorial Modelling and Analysis (Delovni dokumenti Skupnega raziskovalnega središča o teritorialnem modeliranju in analizah) št. 02/2018, Evropska komisija, Sevilla, 2018, JRC113746.

(13)

  http://eiah.eib.org/about/initiative-urbis.htm.  

(14)

Še več primerov je na povezavi Svetovalno vozlišče v letu 2017: Uresničevanje rezultatov.

(15)

Ustrezni kombinirani razpis je na voljo prek spletišča Izvajalske agencije za inovacije in omrežja: https://ec.europa.eu/inea/en/connecting-europe-facility/cef-transport/apply-funding/2017-cef-transport-blending-map-call.

(16)

COM(2018) 772.

(17)

COM(2017) 572.

(18)

COM(2015) 0192.

(19)

Od 29 zakonodajnih predlogov, ki jih je Komisija predložila od maja 2015, sta Evropski parlament in Svet dosegla soglasje o 12 predlogih. Državljanke in državljani že uživajo koristi, kot na primer kaže štirikratno povečanje uporabe podatkov pri potovanjih v druge države članice zaradi odprave stroškov gostovanja.

(20)

Unija kapitalskih trgov obsega celovit sklop okoli 70 ukrepov, ki naj bi se izvedli do sredine leta 2019, kot je opisano v akcijskem načrtu iz leta 2015 (33 ukrepov) in v vmesnem pregledu iz leta 2017 (38 ukrepov). Več informacij o stanju izvajanja različnih ukrepov je na voljo v Sporočilu Komisije „Naložbeni načrt za Evropo: Edinstveno sredstvo, ki potrebuje obnovljeno politično zavezanost“, COM(2018) 772.

(21)

Svet ECOFIN je 19. maja 2017 podprl skupni časovni načrt Komisije in držav članic za ukrepe za odpravo nacionalnih ovir za kapitalske tokove https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/170519-roadmap-national-capital-barriers_en.pdf .

Ta skupni časovni načrt je bil pripravljen na podlagi poročila Komisije o ugotavljanju nacionalnih ovir za kapitalske tokove na področjih, ki niso zajeta v zakonodaji EU ali ki spadajo v okvir nacionalne pristojnosti. https://ec.europa.eu/info/files/170227-report-capital-barriers_sl.

(22)

COM(2018) 277.    

(23)

Akcijski načrt „Making the best use of new financial schemes for European transport infrastructure projects“ (Kako čim bolje izkoristiti nove finančne sheme za projekte evropske prometne infrastrukture), poročilo o napredku K. Bodewig in C. Secchi, januar 2018. https://ec.europa.eu/transport/sites/transport/files/cbs2_report_final.pdf.

(24)

Delegirana uredba Komisije (EU) 2018/540 z dne 23. novembra 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s seznamom projektov skupnega interesa Unije, UL EU L 090, 6. april 2018, str. 38.

(25)

COM(2016) 0860.

(26)

https://ec.europa.eu/commission/priorities/deeper-and-fairer-economic-and-monetary-union/european-pillar-social-rights_sl.

(27)

COM(2016) 0381.

(28)

Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: Nove priložnosti za odrasle,

UL C 484, 24.12.2016, str. 1–6.

(29)

V Rimski izjavi z marca 2017 so se evropski voditelji zavezali, da si bodo prizadevali za „Unijo, v kateri bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini“. Decembra 2017 je Evropski svet pozval države članice, Svet in Komisijo, naj nadaljujejo delo na številnih ključnih pobudah ter preučijo možne ukrepe za obravnavo izzivov v zvezi z znanji in spretnostmi.

(30)

COM (2018) 268.

(31)

COM(2018) 375.

(32)

Obvestilo Komisije o pojmu državne pomoči, UL C 262, 19.7.2016, str. 1. 

(33)

Uredba Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017, UL L 156, 20.6.2017, str. 1.

(34)

 COM(2014) 902.

(35)

SWD(2015) 400.

(36)

Finska zdaj presega povprečje EU pri novem kazalniku omejitev maloprodaje, ki ga je Komisija opredelila v Prilogi k COM(2018) 219.

(37)

COM(2018) 770.

(38)

COM(2018) 391.

(39)

COM(2018) 387.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 22.11.2018

COM(2018) 771 final

PRILOGI

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU, ODBORU REGIJ IN EVROPSKI INVESTICIJSKI BANKI

Naložbeni načrt za Evropo: pregled stanja in naslednji koraki

PRILOGA 1 – TEMATSKE RAZPRAVE O OVIRAH ZA NALOŽBE, KI POTEKAJO V ODBORIH SVETA

1. Uspešnost naložb in ozka grla

2. Naložbe v infrastrukturo

3. Naložbe v neopredmetena sredstva

PRILOGA 2 – NAPREDEK DRŽAV ČLANIC PRI OBRAVNAVI NALOŽBENIH IZZIVOV