This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52018PC0466
Proposal for a COUNCIL REGULATION establishing the nuclear decommissioning assistance programme of the Ignalina nuclear power plant in Lithuania (Ignalina programme); and repealing Council Regulation (EU) No 1369/2013
Predlog UREDBA SVETA o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013
Predlog UREDBA SVETA o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013
COM/2018/466 final - 2018/0251 (NLE)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 13.6.2018
COM(2018) 466 final
2018/0251(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013
{SWD(2018) 342 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2021, pripravljen pa je za Unijo s 27 državami članicami, v skladu z uradnim obvestilom Združenega kraljestva, ki ga je Evropski svet prejel 29. marca 2017, o nameri Združenega kraljestva, da na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji izstopi iz Evropske unije in Euratoma.
Razlogi in cilji
Jedrska elektrarna Ignalina se nahaja v bližini kraja Visaginas in je sestavljena iz dveh reaktorjev tipa RBMK-1500, kar je isti tip, kot je bil v uporabi v Černobilu. Razgradnja te elektrarne prispeva k povečani jedrski varnosti v regiji in v EU kot celoti.
Ustrezno temu je splošni cilj programa Ignalina (v nadaljevanju: program) pomagati Litvi pri obvladovanju radioloških varnostnih izzivov, ki izhajajo iz razgradnje jedrske elektrarne Ignalina. Poleg tega ima program velik potencial za ustvarjanje znanja in podpore državam članicam EU pri njihovih razgradnjah, zlasti tistim državam članicam, ki morajo razgraditi grafitno moderirane jedrske reaktorje.
Program se je doslej izvajal med več finančnimi obdobji in načrtovano je, da bo zaključen do leta 2038. Pričakuje se tudi, da bo s sredstvi iz tega večletnega finančnega okvira (2014–2020) dosegel več pomembnih mejnikov, vendar so še vedno potrebni precejšnji zneski za obravnavo preostalih ključnih radioloških varnostnih vprašanj, povezanih z razgradnjo. Razgradnja teh reaktorjev je edinstven podvig, ki zajema tehnološke izzive, kot je razgradnja grafitnih sredic in naknadno upravljanje z znatnimi količinami radioaktivnega grafita.
Program je nastal v okviru pristopnih pogajanj Litve z Evropsko unijo. Zaveza Litve, da bo zaprla in naknadno razgradila dva sovjetska jedrska reaktorja do skupno dogovorjenega datuma, je zapisana v njeni pristopni pogodbi( 1 ). V znak solidarnosti in ob priznavanju dolgoročne narave razgradnje jedrske elektrarne Ignalina ter povezanega izjemnega finančnega bremena se je Evropska unija s Protokolom št. 4 k pristopni pogodbi Litve( 2 ) zavezala, da bo za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina zagotovila ustrezno finančno pomoč, utemeljeno na dejanskih plačilih in absorpcijski sposobnosti.
Litva je zavezo iz pogodbe k zaprtju reaktorjev izpolnila pravočasno( 3 ). Na podlagi določb iz Protokola št. 4 o jedrski elektrarni Ignalina k pristopni pogodbi Litve ( 4 ) je Svet po letu 2006 zaporedoma sprejemal uredbe ( 5 , 6 ) za izvajanje razgradnje. Poleg finančne podpore EU je program Ignalina na začetku prejel podporo tudi od mednarodnih donatorjev (držav članic EU, Norveške in Švice), ki je prispevala k Mednarodnemu podpornemu skladu za razgradnjo Ignaline, s katerim upravlja Evropska banka za obnovo in razvoj.
•Skladnost z veljavnimi predpisi
Program se je z leti razvijal, zato da bi bolje odražal potrebe in zagotovil varno razgradnjo objekta: prvotno in do leta 2013 je bila pomoč Evropske unije zasnovana v podporo Litvi pri njenih prizadevanjih za zaprtje in razgradnjo zadevnih reaktorjev ter tudi za reševanje posledic predhodnega zaprtja jedrske elektrarne; pozneje, leta 2014, se je področje uporabe programa omejilo na dejavnosti razgradnje, tj. na ukrepe, povezane z varnostjo; za naslednjo stopnjo pa se predlaga, da se program usmeri na dejavnosti razgradnje, ki obsegajo radiološke varnostne izzive.
Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče ne sodi v področje uporabe programa in v skladu z zadevno Direktivo Sveta 2011/70/Euratom o odgovornem in varnem ravnanju z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja odgovornost države članice.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
V skladu z Rimsko izjavo ( 7 ) bi moral proračun EU Evropi omogočati, da je varna; gre za razsežnost, h kateri je program pomoči za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina prispeval doslej in lahko prispeva še naprej. Dejansko je glavni pozitivni učinek, ki ga program Ignalina želi doseči, progresivno zmanjševanje ravni radiološke nevarnosti za zaposlene, javnost in okolje v Litvi in tudi v EU kot celoti.
Program sodi v regulativni okvir EU za jedrsko varnost; še posebej relevantne za program so: (i) Direktiva Sveta 2011/70/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za odgovorno in varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki; (ii) Direktiva Sveta 2009/71/Euratom o vzpostavitvi okvira Skupnosti za jedrsko varnost jedrskih objektov in njena sprememba iz Direktive Sveta 2014/87/Euratom; (iii) Direktiva Sveta 2013/59/Euratom o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga za program je vzpostavljena s protokolom št. 4 iz pristopne pogodbe iz leta 2003 (3), v skladu s katerim Unija v solidarnosti z Litvo zagotovi zadostno dodatno pomoč Skupnosti za napore razgradnje po letu 2006.
To pravno podlago je potrdila pravna služba Sveta med postopkom sprejemanja Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Program Ignalina temelji na pristopni pogodbi Litve in pomeni zavezo Evropske unije do Litve. Program sodi v področje uporabe nacionalnega programa Litve iz Direktive Sveta 2011/70/Euratom.
Dodana vrednost EU je od začetka načrta opredeljena v smislu jedrske varnosti in finančne blažitve. Odsotnost sofinanciranja EU bi po vsej verjetnosti imela negativen učinek na postopek razgradnje in bi tako neposredno vplivala na varnost zaposlenih, splošne javnosti in okolja. V tem oziru program na sedanji stopnji razvoja in ob upoštevanju preostalih radioloških varnostnih izzivov še vedno zagotavlja koristi, seveda pa se njegov prispevek z napredovanjem razgradnje zmanjšuje.
Poleg tega lahko program ustvari dodatno dodano vrednost EU s povečanim osredotočanjem na izmenjavo znanja, ki je pomembna za obvladovanje podobnih izzivov, s katerimi se soočajo druge države članice pri izvajanju njihovih načrtov razgradnje 8 . Trenutno je v Evropi trajno zaprtih več kot 90 jedrskih reaktorjev, vendar so le trije bili v celoti razgrajeni. Izkušnje pri razgradnji jedrskih reaktorjev v Evropi (kot tudi mednarodno) so zato omejene. Prispevek programa k zagotovljeni razgradnji reaktorjev Ignalina bo vodil k novim zelo relevantnim izkušnjam in znanjem, ki so lahko koristni pri drugih projektih razgradnje in bodo povišali raven varnosti v EU.
•Sorazmernost
V naslednjem večletnem finančnem okviru se bo program osredotočal na radiološke varnostne izzive razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, kjer se lahko doseže največja dodana vrednost EU (tj. progresivno zmanjševanje ravni radiološke nevarnosti za zaposlene, javnost in okolje v Litvi in tudi v EU kot celoti).
•Izbira instrumenta
Vmesna ocena programa je za sedanjo ureditev (tj. program Ignalina kot namenski program za porabo sredstev) pokazala, da ta zagotavlja uspešno in učinkovito izvajanje programa. Glavni dejavniki uspeha so jasna opredelitev vlog in odgovornosti kot tudi okrepljen okvir za spremljanje.
Komisija zato predlaga nadaljevanje izvajanja programa, in sicer na podlagi posrednega upravljanja prek izvedbenega organa, ocenjenega na podlagi stebrov (tj. litovska nacionalna agencija CPMA).
3.REZULTATI RETROSPEKTIVNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Retrospektivne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje
Vmesna ocena je pokazala, da je sedanji program skladen s politikami EU, ki so usmerjene v doseganje najvišje ravni jedrske varnosti. Podpora EU zagotavlja, da se neposredna strategija razgradnje v Litvi vztrajno izvaja, in preprečuje prenos neupravičenega bremena na prihodnje generacije, ob tem pa iz zgodovinskih razlogov delno odstopa od končne odgovornosti države članice, da zagotovi ustrezna finančna sredstva za jedrsko razgradnjo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki.
Litva uspešno in učinkovito napreduje pri razgradnji reaktorjev v skladu s temeljnim scenarijem, dogovorjenim leta 2014 (tj. načrt razgradnje). Zaradi zapletenosti programa so se pojavili izzivi in zastoji, vendar sistem upravljanja kaže vse večjo sposobnost spoprijemanja s takšnimi izzivi.
Analiza je tudi pokazala, da bodo zaradi financiranja Unije v tem večletnem finančnem okviru na kraju samem dosežene znatno izboljšane ravni varnosti. V Litvi se glavni razvoj na kraju samem kaže v stabilnem napredku pri odstranjevanju izrabljenega goriva iz reaktorskih stavb in v pripravah za odstranitev radioaktivnega grafita iz sredice reaktorjev, kar je edinstven projekt izjemnega obsega.
Po letu 2020 bo potreben skrben pregled pridobivanja dodatnih sredstev, potrebnih do leta 2038 za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina, saj je finančna vrzel občutna (1 331 milijonov EUR).
Vmesna ocena je pokazala, da povečana raven nacionalnih prispevkov podpira večjo odgovornost in spodbuja gospodarno ravnanje upravičenca. Analiza je tudi privedla do ugotovitve, da so povečane ravni nacionalnih prispevkov potreben, vendar ne zadosten pogoj za oblikovanje ustreznih spodbud za pravočasno in učinkovito razgradnjo. Vendar je pomanjkljiva opredelitev stopenj sofinanciranja v pravni osnovi v preteklosti povzročila negotovosti, ki bodo odpravljene v osnutku pravne osnove za naslednji večletni finančni okvir (2021–2027).
Ureditev upravljanja je zagotovila uspešno in učinkovito izvajanje načrta in je odpravila posledice navedenih negotovosti na sofinanciranje. Glavni dejavniki uspeha so bili jasna opredelitev vlog in odgovornosti kot tudi okrepljen okvir za spremljanje. Z analizo so bila tudi opredeljena področja za nadaljnje izboljšave:
(i)močnejša vključenost države članice (koordinator programa in finančni koordinator) za povečano odgovornost skupaj s povečano odgovornostjo upravljavca razgradnje (končnega upravičenca);
(ii)racionalizacija postopkov za izboljšanje pravočasnosti in večjo uspešnost upravljavskega cikla;
(iii)povečana primerljivost z učinkovitostjo drugih programov razgradnje.
Finančna podpora Evropske unije se je od začetka izvajala s posrednim upravljanjem ( 9 ). Komisija predlaga, da se izvrševanje proračuna programa še naprej zaupa izvedbenemu organu, ocenjenemu na podlagi stebrov (posredno upravljanje), tj. litovski nacionalni agenciji CPMA.
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi
Za vmesno oceno načrta je Komisija junija 2017 začela javno posvetovanje s podaljšanim trajanjem štirinajstih tednov. Za posvetovanje ni bilo veliko zanimanja (20 prejetih odgovorov). Poleg tega posvetovanja se je julija 2017 začelo ciljno elektronsko posvetovanje: zbranih je bilo 17 odgovorov (eden iz Bolgarije, štirje iz Litve in dvanajst iz Slovaške) od skupno kontaktiranih 90 zainteresiranih strani. Prejeti odgovori o programu so bili na splošno pozitivni, vendar v njih ni bilo novih predlogov za program. Vendar sta ti posvetovanji bili dopolnjeni s ciljnimi posvetovanji na podlagi približno 100 razgovorov z upravljavci razgradenj in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.
•Zunanje strokovno mnenje
Za pripravo programa za naslednji večletni finančni okvir so bili uporabljeni naslednji dokumenti:
–„Support to the mid-term evaluation of the Nuclear Decommissioning Assistance Programmes“ (Podpora vmesni oceni programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn), EY, ocena za GD Evropske komisije za energetiko, 2018;
–„Nuclear Decommissioning Assistance Programme (NDAP) – Assessment of the robustness of the financing plans considering the economic-financial-budgetary situation in each concerned Member State and of the relevance and feasibility of the detailed decommissioning plans“ (Program pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn (NDAP) – Ocena zanesljivosti načrtov financiranja glede na gospodarsko-finančno-proračunski položaj v vsaki zadevni državi članici ter ustreznosti in izvedljivosti podrobnih načrtov razgradnje), Deloitte, NucAdvisor, VVA Europe, študija, pripravljena za GD Evropske komisije za energetiko, 2016;
–Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča 22/2016 „Programi pomoči EU pri razgradnji jedrskih elektrarn v Litvi, Bolgariji in na Slovaškem: od leta 2011 je bilo doseženega nekaj napredka, vendar ključni izzivi še prihajajo.“
•Ocena učinka
V skladu s finančno uredbo in zahtevami politike Komisije za boljše pravno urejanje je bil sedanji program podvržen predhodni oceni (v obliki delovnega dokumenta služb Komisije).
•Poenostavitev
Program se trenutno izvaja prek posrednega upravljanja z uporabo izvedbenega organa države članice, ocenjenega na podlagi stebrov (tj. litovska nacionalna agencija CPMA). Vmesna ocena programa je potrdila, da se je za sedanjo ureditev izkazalo, da zagotavlja uspešno in učinkovito izvajanje programa, zato se bo uporabljala v naslednjem večletnem finančnem okviru, vendar z nekaj poenostavitvami na podlagi pridobljenih izkušenj iz vmesne ocene.
Na primer, program bo izkoristil večletno načrtovanje, predvideno v revidirani finančni uredbi. S tem se bo večletni podrobni načrt razgradnje na najboljši način uporabil kot temeljni scenarij za načrtovanje in spremljanje, izboljšala pa se bo učinkovitost in pravočasnost programskega cikla. Kar zadeva časovni razpored, se bo večletni značaj programa razgradnje odražal v sprejetju večletnega programa dela in finančnega sklepa. Program se lahko revidira na podlagi rezultatov ocenjevanja. V skladu s sedanjo prakso bi se lahko financiranje, zagotovljeno na podlagi te uredbe, uporabilo za dokončanje projektov, zajetih v končni načrt razgradnje jedrske elektrarne Ignalina do njegovega končnega datuma. Nadaljnji primer se nanaša na uvedbo jasnejšega okvira za sofinanciranje, ki bo zmanjšal negotovost v zvezi s finančnimi viri, odpravil potrebo po pogajanjih in dogovarjanju o nacionalnem prispevku na letni osnovi ter povečal odgovornost države članice do programa.
Poleg tega se bodo uporabila enotna pravila, hkrati pa se bodo izkoristile dodatne sinergije in komplementarnosti med programi kjer koli bo to možno.
Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus in Kohezijski sklad bi lahko podprli ukrepe, ki bi spremljali povezani socialni in gospodarski prehod, vključno z ukrepi za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, kot tudi določene druge aktivnosti, ki niso povezane s postopki za radiološko varnost. Kot takšni lahko ti skladi v zadevnih regijah ustvarijo dodatne aktivnosti in izkoristijo lokalno razpoložljivo strokovno znanje kot glavno gonilo za ustvarjanje delovnih mest, trajnostno rast in inovacije. Podobne sinergije bi bilo treba preučiti z devetim okvirnim programom ter/ali raziskovalnim in izobraževalnim programom Euratoma, in sicer na področjih kot so razvoj in preizkušanje tehnologij kot tudi usposabljanje in izobraževanje.
•Temeljne pravice
Program nima učinka na temeljne pravice.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlagana proračunska dodelitev za 2021–2027 je postavljena pri EUR 552 000 000 (tekoče cene). Temelji na pričakovanih letnih izplačilih iz načrta razgradnje, ob upoštevanju predlaganih omejitev za sofinanciranje EU. Temeljni scenarij predvideva skoraj linearni napredek, zato so predvideni skoraj konstantni letni načrti obveznosti in plačil, kot so predstavljeni v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.
Ukrepi, ki se sofinancirajo s predlaganim finančnim programom, temeljijo na podrobnem načrtu razgradnje, vzpostavljenim z Uredbo Sveta 2013/1369/EU. Ta načrt je že opredelil obseg programa, končno stanje razgradnje in končni datum; obsega dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroške in potrebne človeške vire.
Človeški in upravni viri, potrebni za upravljanje programa, ostajajo nespremenjeni glede na predhodni program.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Sistem za načrtovanje, spremljanje in kontrolo bo v primerjavi z obstoječim še dodatno izboljšan in racionaliziran. Pridobljene izkušnje iz vmesne ocene se bodo uporabile zato, da se zagotovijo poenostavitev in neprekinjene izboljšave.
Leta 2014 je Komisija spremenila upravljanje programa za večletni finančni okvir 2014–2020, zato da je določila jasnejše vloge in odgovornosti, za upravičence pa je uvedla strožje zahteve za načrtovanje, spremljanje in poročanje. V skladu s tem spremenjenim pristopom k upravljanju je Litva imenovala koordinatorja programa in finančnega koordinatorja (na ministrski ravni ali ravni državnega sekretarja), ki bo odgovoren za načrtovanje, usklajevanje in spremljanje programa razgradnje na nacionalni ravni. Ustanovljen je bil odbor, ki je zadolžen za spremljanje in poročanje, sopredsedujeta pa mu predstavnik Komisije in koordinator programa.
V naslednjem finančnem obdobju se bo večletni značaj postopka razgradnje odražal v sprejetju večletnega programa dela in finančnega sklepa v skladu s predlagano novo finančno uredbo. Ta postopek načrtovanja programa bo očitno usklajen s fazami ocenjevanja (vmesno po štirih letih in končno pet let po letu 2027, ko se pričakuje dokončanje nalog na terenu).
Ta ocenjevanja bodo opravljena v skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016( 10 ), v katerem so vse tri institucije potrdile, da bi moralo ocenjevanje obstoječe zakonodaje in politik biti podlaga za oceno učinka glede možnosti za nadaljnje ukrepanje. Z ocenjevanji bodo ocenjeni učinki programa na terenu na podlagi kazalnikov/ciljnih vrednosti programa ter podrobne analize stopnje, do katere se program lahko šteje za ustreznega, učinkovitega, uspešnega, zagotavlja dodano vrednost EU in je usklajen z drugimi politikami EU. Vsebovale bodo izkušnje, pridobljene za opredeljevanje vrzeli/težav ali morebitnega potenciala za izboljšanje ukrepov ali njihovih rezultatov ter za pomoč pri njihovem čim boljšem izkoriščanju/čim večjem učinku.
Sedanja praksa letnega poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu se bo ohranila.
Komisija načrtuje, da se izvajanje proračuna programa še naprej zaupa izvedbenemu organu, ocenjenemu na podlagi stebrov (posredno upravljanje), tj. litovski nacionalni agenciji CPMA. Poleg tega bodo službe Komisije nadaljevale s prakso natančnega spremljanja izvajanja projekta s pregledi dokumentacije in obiski na kraju samem, in sicer dvakrat letno, redni cikel načrtovanja, spremljanja in kontrole pa bo nadomestila s tematskim preverjanjem na podlagi pregledov tveganj.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 3 predlaganega osnovnega akta opredeljuje cilj načrta za večletni finančni okvir 2021–2027. Posebni cilj odraža dvojni značaj programa, ki dodano vrednost EU pretvarja v povečano jedrsko varnost in izboljšano znanje v državi članici EU o postopku razgradnje jedrskih elektrarn.
Členi 3, 6 in 7 ter Priloga opredeljujejo okvir za zagotovitev osredotočenosti financiranja EU na ukrepe, ki dejansko izpolnjujejo cilj programa. Pojasnjujejo raven porazdelitve prizadevanj med EU in Litvo pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina. Člen 7 določa letno zgornjo mejo za plačila EU, in sicer najvišjo stopnjo sofinanciranja Unije, ki je postavljena pri 80 %, kar pomeni uresničevanje priporočil št. 3 in 4 Evropskega računskega sodišča 11 , ki je Litvo pozvalo, naj bo pripravljena za uporabo nacionalnih sredstev za kritje stroškov razgradnje, Komisijo pa, naj preuči možnosti za povečanje nacionalnega prispevka. Ta določba in ocena stroškov podrobnega načrta razgradnje v skladu z Uredbo Sveta 2013/1369/EU določata okvir za obveznosti EU do Litve, ki so bile vzpostavljene z zadevno pristopno pogodbo.
Člen 8 uvaja veliko poenostavitev v primerjavi s sedanjim programom, tj. uporabo večletnega programa dela, ki odraža značaj programov razgradnje. Čeprav je na ravni načrtovanja sprejet večleten pristop, člen 4(3) predvideva možnost letnih proračunskih obveznosti in ohranila se je praksa letnega poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu, kot je opisano v členu 9(4).
Člen 10 opredeljuje postopek za revizijo večletnega programa dela za obdobje, ki je sorazmerno z značajem programa in Komisiji zagotavlja ustrezna orodja, da po potrebi uvede popravne ukrepe.
V Prilogi I je podroben opis specifičnih ciljev programa. Priloga I prek tabele 1 udejanja odgovor Komisije na priporočilo št. 6 12 Evropskega računskega sodišča, ki je Komisijo pozvalo, da financiranje Unije dopusti samo za stroške osebja, ki je polno zaposleno z dejavnostmi razgradnje. Namen tabele je ohranitev financiranja Unije za bistvene funkcije, kot je varnost, ob hkratni uporabi shem sofinanciranja, da se uskladijo interesi lokalnih zainteresiranih strani z interesi Unije. Priloga II vsebuje specifične kazalnike za poročanje o napredovanju programa pri doseganju ciljev na področju razgradnje in dekontaminacije, upravljanja z radioaktivnimi odpadki in razširjanjem znanja.
2018/0251 (NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Akta o pristopu iz leta 2003 ter zlasti člena 3 Protokola št. 4 k Aktu,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu s Protokolom št. 4 k Aktu o pristopu iz leta 2003 o jedrski elektrarni Ignalina ( 13 ) se je Litva zavezala, da bo do 31. decembra 2004 zaprla enoto 1 jedrske elektrarne Ignalina in do 31. decembra 2009 enoto 2 ter nato ti enoti razgradila.
(2)V skladu z obveznostmi iz Akta o pristopu in s podporo pomoči Unije je Litva zaprla obe enoti jedrske elektrarne Ignalina v pripadajočih rokih in dosegla pomemben napredek pri njuni razgradnji. Potrebno je nadaljnje delo, da bi se še naprej zmanjševala raven radiološke nevarnosti. Na podlagi razpoložljivih ocen bodo po letu 2020 za ta namen potrebna dodatna finančna sredstva.
(3)Dejavnosti, ki jih zajema ta uredba, bi morale biti v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Razgradnjo jedrske elektrarne, ki jo zadeva ta uredba, bi bilo treba izvajati v skladu z zakonodajo o jedrski varnosti, to je Direktivo Sveta 2009/71/Euratom ( 14 ), in ravnanju z odpadki, to je Direktivo Sveta 2011/70/Euratom ( 15 ). Končna odgovornost za jedrsko varnost ter varno ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ostaja na Litvi.
(4)Ob priznavanju, da sta predčasna zaustavitev in posledična razgradnja jedrske elektrarne Ignalina z dvema reaktorjema tipa RBMK z močjo 1 500 MW, ki sta bila podedovana od bivše Sovjetske zveze, brez primere in za Litvo predstavljata izjemno finančno breme, ki je nesorazmerno z velikostjo in gospodarsko močjo države, je v Protokolu št. 4 navedeno, da bo Unija v okviru naslednjih finančnih načrtov tudi po letu 2006 še naprej neprekinjeno zagotavljala finančno pomoč za program Ignalina.
(5)Ta uredba določa finančna sredstva za program pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (v nadaljevanju: program), ki za Evropski parlament in Svet pomenijo prednostni referenčni znesek v letnem proračunskem postopku v smislu točke 17 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju( 16 ).
(6)Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2018/… Evropskega parlamenta in Sveta [nova finančna uredba] ( 17 ) (v nadaljevanju: finančna uredba). Določa pravila za izvrševanje proračuna Unije, kar vključuje pravila o nepovratnih sredstvih, nagradah, javnih naročilih, posrednem izvrševanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.
(7)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta( 18 ), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2988/95( 19 ), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96( 20 ) in Uredbo Sveta (EU) 2017/1939( 21 ) bi bilo treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo preprečevanje, odkrivanje, odpravljanje in preiskovanje nepravilnosti in goljufij, povračilo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitev upravnih sankcij. Zlasti lahko v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (Euratom, ES) št. 2185/96 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (v nadaljnjem besedilu: EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta( 22 ). V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije ter Komisiji, uradu OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.
(8)Ta uredba ne vpliva na izid prihodnjih postopkov dodelitve državne pomoči, ki bi se lahko izvajali v skladu s členoma 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(9)Financiranje na podlagi te uredbe bi se moralo osredotočati na dejavnosti za doseganje ciljev glede varnosti pri razgradnji, medtem ko bi končna odgovornost za jedrsko varnost morala ostati na Litvi.
(10)Program bi tudi moral zagotoviti širjenje znanja, pridobljeno s programom, na vse države članice, in sicer usklajeno in v sinergiji z drugimi zadevnimi programi Unije za razgradnjo v Bolgariji, na Slovaškem in v skupnem raziskovalnem središču Komisije, saj takšni ukrepi ustvarjajo največjo dodano vrednost Unije.
(11)Za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina bi bilo treba uporabiti najboljše strokovne izkušnje in znanje, ki so na voljo, ter ustrezno upoštevati značilnosti in tehnološke specifikacije objektov, ki jih je treba razgraditi, da bi zagotovili varnost in največjo možno učinkovitost ter pri tem upoštevali najboljše mednarodne prakse.
(12)Komisija in Litva bi morali zagotoviti učinkovito spremljanje in kontrolo razvoja postopka razgradnje, da bi zagotovili najvišjo dodano vrednost Unije pri financiranju v okviru te uredbe, čeprav končno odgovornost za razgradnjo nosi Litva. Sem spadata učinkovito merjenje napredka in učinkovitosti ter po potrebi uporaba popravnih ukrepov.
(13)V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 23 ) je treba ta program oceniti na podlagi informacij, zbranih v skladu s posebnimi zahtevami glede spremljanja, pri tem pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko po potrebi vključujejo merljive kazalnike, ki so podlaga za ocenjevanje učinkov programa na terenu.
(14)Na podlagi rezultatov poročil o vmesnem ocenjevanju bi moralo biti možno pregledati znesek odobritev za program kot tudi programsko obdobje.
(15)Ukrepi, sofinancirani na podlagi te uredbe, bi se morali opredeliti znotraj meja, določenih z načrtom razgradnje, ki ga Litva predloži v skladu z Uredbo Sveta 2013/1369/EU (25), in njegovimi revidiranimi različicami, če obstajajo. Ta načrt je opredelil obseg programa, končno stanje razgradnje in končni datum; obsega dejavnosti razgradnje, časovni načrt zanje, stroške in potrebne človeške vire. Ko je ustrezno, bi Litva morala Komisiji v preučitev predložiti posodobljene različice načrta, ki se uporabijo pri pripravi programov dela.
(16)Program bi bilo treba izvajati ob skupnih finančnih prizadevanjih Unije in Litve. Treba bi bilo določiti zgornjo mejo za sofinanciranje Unije, in sicer v skladu s prakso sofinanciranja iz predhodnih programov Ob upoštevanju prakse iz primerljivih programov Unije in okrepljenega litovskega gospodarstva stopnja sofinanciranja Unije od začetka programa Ignalina za razgradnjo do konca izvajanja dejavnosti, ki se financirajo s to uredbo, ne bi smela presegati 80 % upravičenih stroškov. Preostalo sofinanciranje bi morala zagotoviti Litva in drugi viri, ki niso proračun Unije, predvsem mednarodne finančne institucije in drugi donatorji.
(17)Uredbo (EU) št. 1369/2013 ( 24 ) bi bilo zato treba razveljaviti.
(18)Posebno poročilo Računskega sodišča št. 22/2016 o finančni pomoči Unije za razgradnjo jedrskih elektrarn v Bolgariji, Litvi in na Slovaškem ter zadevna priporočila in odgovor Komisije so bili ustrezno upoštevani.
(19)Program sodi v področje uporabe nacionalnega programa Litve iz Direktive Sveta 2011/70/Euratom.
(20)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje člena 3 te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta( 25 ).
(21)Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta pravila so določena v finančni uredbi in določajo zlasti postopke za pripravo in izvrševanje proračuna z nepovratnimi sredstvi, javnimi naročili, nagradami in posrednim izvrševanjem ter zagotavljajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se nanašajo tudi na zaščito proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi z načelom pravne države v državah članicah, saj je spoštovanje tega načela bistven predpogoj za dobro finančno poslovodenje in učinkovito financiranje Unije.
(22)Glede na pomembnost boja proti podnebnim spremembam v skladu z zavezami Unije za uresničevanje Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov bo ta program prispeval k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju krovnega cilja, da se 25 % proračunskih odhodkov Unije nameni podpiranju podnebnih ciljev. Ustrezni ukrepi bodo opredeljeni med pripravo in izvajanjem programa ter ponovno ocenjeni v vmesni oceni.
(23)Vrste financiranja in načine izvajanja iz te uredbe bi bilo treba izbrati na podlagi njihove ustreznosti za uresničevanje specifičnih ciljev in rezultatov ukrepov, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovana stopnja neupoštevanja veljavnih pravil. To bi moralo vključevati razmislek o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter financiranja, ki ni povezano s stroški, kot je določeno v členu 125(1) finančne uredbe.
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen
Predmet urejanja
Ta uredba vzpostavlja program pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (v nadaljevanju: program).
Določa cilje programa, proračun za obdobje 2021–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.
Člen
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„razgradnja“ pomeni upravne in tehnične ukrepe, ki omogočajo odpravo dela ali celotnega regulativnega nadzora nad jedrskim objektom in so usmerjeni v zagotavljanje dolgoročnega varstva javnosti in okolja, vključno z zmanjšanjem ravni zaostalih radionuklidov v materialih in na območju objekta;
(2)„načrt razgradnje“ pomeni dokument, ki vsebuje podrobne informacije o predlagani razgradnji in obsega izbrano strategijo razgradnje; časovni načrt, vrsto in zaporedje dejavnosti razgradnje; uporabljeno strategijo ravnanja z odpadki, vključno z odstranitvijo; predlagano končno stanje; skladiščenje in odlaganje odpadkov iz razgradnje; časovni okvir za razgradnjo; stroškovne ocene za dokončanje razgradnje; cilje, pričakovane rezultate, mejnike, ciljne končne datume in ustrezne ključne kazalnike uspešnosti, vključno s kazalniki, ki temeljijo na metodologiji prislužene vrednosti. Načrt pripravi imetnik dovoljenja jedrskega objekta in se odraža v večletnih programih dela programa.
Člen
Cilji programa
1.Splošni cilj programa je pomagati Litvi pri izvajanju programa razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih tveganj razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, hkrati pa zagotavljati širjenje pri tem pridobljenega znanja o razgradnji jedrskih objektov na vse države članice EU.
2.Posebni cilj programa je odstranitev in dekontaminacija opreme in reaktorskih gredi jedrske elektrarne Ignalina v skladu z načrtom razgradnje ter nadaljnje varno upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti, in širjenje pridobljenega znanja med zainteresirane strani EU.
3.Podroben opis posebnega cilja je v Prilogi I. Komisija lahko z izvedbenimi akti spremeni Prilogo I, in sicer v skladu s postopkom pregleda iz člena 12(2).
Člen
Proračun
1.Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje 2021–2027 znašajo 552 000 000 EUR v tekočih cenah.
2.Znesek iz odstavka 1 se lahko uporabi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, npr. dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, vključno s korporativnimi informacijskotehnološkimi sistemi.
3.Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.
Člen
Izvajanje in oblike financiranja
1.Program se izvaja z neposrednim upravljanjem v skladu s finančno uredbo ali s posrednim upravljanjem z organi iz člena 62(1)(c) finančne uredbe.
2.Program lahko zagotavlja financiranje v kateri koli obliki, določeni v finančni uredbi.
POGLAVJE II
UPRAVIČENOST
Člen
Upravičeni ukrepi
Do financiranja so upravičeni samo ukrepi, s katerimi se uresničujejo cilji iz člena 3 in Priloge I.
Člen
Stopnje sofinanciranja
Najvišja splošna stopnja sofinanciranja Unije, ki se lahko uporabi v programu, ne presega 80 %. Preostalo financiranje in dodatne vire, ki niso proračun Unije, zagotovi Litva.
POGLAVJE III
NAČRTOVANJE, SPREMLJANJE, OCENJEVANJE, KONTROLA
Člen
Program dela
1.Program se izvaja na podlagi večletnega programa dela iz člena 110 finančne uredbe.
2.Večletni program dela odraža načrt razgradnje, ki se uporablja kot podlaga za spremljanje in ocenjevanja programa.
Člen
Spremljanje in poročanje
1.Kazalniki za poročanje o napredku programa pri doseganju ciljev iz člena 3 so določeni v Prilogi II.
2.Sistem za poročanje o smotrnosti zagotavlja, da se podatki za spremljanje izvajanja in rezultatov programa zbirajo uspešno, učinkovito in pravočasno. V ta namen se prejemnikom finančnih sredstev Unije in (kadar je smiselno) državam članicam naložijo sorazmerne zahteve glede poročanja.
3.Na koncu vsakega leta Komisija pripravi poročilo o napredku izvajanja dela, opravljenega v preteklih letih, ter ga predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen
Ocenjevanje
1.Ocene se opravijo pravočasno, da prispevajo k postopku odločanja.
2.Vmesna ocena programa se opravi, ko je na voljo dovolj informacij o izvajanju programa, vendar ne pozneje kot štiri leta po začetku obdobja, določenega v členu 1. Vmesna ocena obravnava tudi obseg sprememb večletnega programa dela, opisanega v členu 8.
3.Na koncu izvajanja programa, vendar ne pozneje kot v petih letih po zaključku obdobja iz člena 1, Komisija opravi končno oceno programa.
4.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu sporoči ugotovitve ocenjevanj in svoje pripombe.
Člen
Revizije
Revizije uporabe prispevkov Unije in nacionalnih prispevkov, ki jih opravijo osebe ali subjekti, vključno s tistimi, ki jih niso pooblastile institucije ali organi Unije, so osnova za splošno zagotovilo v skladu s členom 127 finančne uredbe.
Člen
Odbor
1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
POGLAVJE IV
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen
Informiranje, komuniciranje in oglaševanje
1.Prejemniki finančnih sredstev Unije potrdijo izvor in zagotovijo prepoznavnost financiranja Unije (zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov) z zagotavljanjem jasnih, učinkovitih in sorazmernih ciljno usmerjenih informacij različnemu občinstvu, vključno z mediji in javnostjo.
2.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi s programom ter njegovimi ukrepi in rezultati. Finančna sredstva, dodeljena programu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.
Člen
Razveljavitev
Uredba (EU) št. 1369/2013 se razveljavi.
Člen
Prehodne določbe
1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 1369/2013, ki se še naprej uporablja za zadevne ukrepe do njihovega zaključka.
2.Iz finančnih sredstev za program se lahko krijejo tudi stroški tehnične in upravne pomoči, potrebne za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi v skladu s predhodnim aktom, tj. Uredbo (EU) št. 1369/2013.
3.Po potrebi se lahko v proračun po letu 2027 knjižijo odobritve za kritje odhodkov iz člena 4(2), da se omogoči upravljanje ukrepov, ki ne bodo zaključeni do 31. decembra 2027.
Člen
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2021.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Svet
Predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1Naslov predloga/pobude
1.2Zadevna področja v strukturi ABM/ABB
1.3Vrsta predloga/pobude
1.4Utemeljitev predloga/pobude
1.5Trajanje ukrepa in finančnih posledic
1.6Načrtovani načini upravljanja
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1Pravila o spremljanju in poročanju
2.2Upravljavski in kontrolni sistemi
2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke
3.2.3.Ocenjene posledice za odobritve za upravne zadeve
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3Ocenjene posledice za prihodke
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
Uredba Sveta o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi za obdobje 2021–2027
1.2.Zadevna področja (programski sklop)
Jedrska varnost
1.3.Predlog/pobuda se nanaša na:
◻ nov ukrep;
◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/ pripravljalnega ukrepa; 26
☑ podaljšanje obstoječega ukrepa;
◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep.
1.4.Utemeljitev predloga/pobude
1.4.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Program Ignalina obravnava zahteve iz svoje pravne podlage (tj. pristopna pogodba Litve in zlasti Protokol št. 4 ter člen 56 Akta o pristopu 2003).
1.4.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Litva je kot pogoj za pristop k EU sprejela zavezo, da bo v jedrski elektrarni Ignalina zaprla in nato razgradila jedrske reaktorje černobilskega tipa. V znak solidarnosti z Litvo se je Evropska unija v pristopni pogodbi Litve zavezala, da bo za razgradnjo jedrske elektrarne Ignalina zagotovila finančno pomoč.
Dejavnosti razgradnje napredujejo, datum zaključka pa je predviden za leto 2038. V interesu Unije je, da še naprej finančno podpira razgradnjo in s tem prispeva k najvišji ravni varnosti teh dejavnosti. Znatna in trajna podpora v okviru programa je namenjena zagotavljanju zdravja delavcev in splošne javnosti, preprečevanju degradacije okolja ter resničnemu napredku pri jedrski varnosti in zaščiti.
1.4.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Opravljena je bila vmesna ocena programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn. Vmesna ocena je preučila in ovrednotila rezultate ter učinke, učinkovitost rabe virov in dodano vrednost Unije. Komisija je za vmesno oceno zbrala ustrezne informacije in podatke, tako da je širše vključila ključne zainteresirane strani (tj. ministrstva, izvedbene organe, upravljavce razgradenj, člane odbora za program pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn).
Ugotovitve vmesne ocene programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn se lahko povzamejo, kot sledi.
Skladnost s politikami EU: Podpora EU zagotavlja, da se neposredna strategija razgradnje v Litvi vztrajno izvaja, in preprečuje prenos neupravičenega bremena na prihodnje generacije, ob tem pa iz zgodovinskih razlogov delno odstopa od končne odgovornosti države članice, da zagotovi ustrezna finančna sredstva za jedrsko razgradnjo in ravnanje z radioaktivnimi odpadki. Litva je leta 2013 v pripravah za večletni finančni okvir 2014–2020 spremenila načrt razgradnje jedrske elektrarne Ignalina. Datum zaključka progama je bil prestavljen za devet let, od 2029 to 2038.
Napredek: Litva uspešno in učinkovito napreduje pri razgradnji dveh grafitno moderiranih jedrskih reaktorjev v skladu s temeljnim scenarijem (tj. načrt razgradnje).
Varnost: zaradi financiranja Unije v tem večletnem finančnem okviru bodo na lokacijah dosežene znatno izboljšane ravni varnosti.
Finančni obseg: finančna vrzel po letu 2020 za program Ignalina znaša 1 331 milijonov EUR.
Nacionalni prispevek: za dosežene ravni nacionalnega prispevka se zdi, da ohranjajo ustrezno učinkovitost. Vendar sofinanciranje ni vzpostavljeno s pravno podlago, zaradi česar obstajajo negotovosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. Poleg tega je analiza privedla do ugotovitve, da so povečane ravni nacionalnih prispevkov potreben, vendar ne zadosten pogoj za oblikovanje ustreznih spodbud za pravočasno in učinkovito razgradnjo. Zato bi izrecen prenos tveganj (naraščanje stroškov, zamude) na Litvo imel večji vpliv. Ta praksa je, kjer je možno, v določenem obsegu že bila uvedena v sedanjem večletnem finančnem okviru.
Upravljanje: ureditev upravljanja je zagotovila uspešno in učinkovito izvajanje programa Ignalina in je odpravila posledice omenjenih negotovosti na nacionalne prispevke.
Cilji: vsako financiranje po letu 2020 bi se moralo osredotočati na varnostne cilje, ki bi se jih spremljalo s pomočjo namenskih kazalnikov uspešnosti.
Pridobivanje znanja: do sedaj zbrane izkušnje iz projektov, ki se izvajajo v okviru programa Ignalina v Litvi kot tudi programov Kozloduj v Bolgariji in Bohunice na Slovaškem, zagotavljajo zanesljivo bazo znanja v EU za sedanje in prihodnje dejavnosti razgradnje. Ti programi, ki jih sofinancira EU, lahko postanejo trden kazalnik za zadeve in prakse, povezane z upravljanjem, kot so metodologije ocenjevanja stroškov ali načrtovanje, ter vztrajne tehnološke izzive, kot so razgradnja grafitno moderiranih reaktorjev in naknadno upravljanje s pomembnimi količinami radioaktivnega grafita.
1.4.4.Skladnost in možnosti sinergij z drugimi ustreznimi instrumenti
V regiji Visaginas se lahko uporabijo drugi razpoložljivi instrumenti EU, kot so Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus in Kohezijski sklad, ki zagotavljajo komplementarnosti s programom Ignalina. Ti skladi bi lahko na primer podprli ukrepe, ki bi spremljali povezani socialni in gospodarski prehod, vključno z ukrepi za energijsko učinkovitost in energijo iz obnovljivih virov, kot tudi določene druge aktivnosti, ki niso povezane s postopki za radiološko varnost. Kot takšni lahko ti skladi v regiji ustvarijo dodatne aktivnosti in izkoristijo lokalno razpoložljivo strokovno znanje kot glavno gonilo za ustvarjanje delovnih mest, trajnostno rast in inovacije. Podobne sinergije bi bilo treba preučiti z devetim okvirnim programom ter/ali raziskovalnim in izobraževalnim programom Euratoma, in sicer na področjih kot so razvoj in preizkušanje tehnologij kot tudi usposabljanje in izobraževanje.
1.5.Trajanje ukrepa in finančnih posledic
☑ Časovno omejeno
–☑ trajanje od 2021 to 2027;
–☑ finančne posledice med letoma 2021 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti.
◻ Časovno neomejeno
–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,
–ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.6.Načrtovani načini upravljanja 27
◻ Neposredno upravljanje – Komisija:
–◻ z lastnimi službami, vključno z zaposlenimi v delegacijah Unije,
–◻ prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
☑ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna:
–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
–◻ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe,
–☑ subjektom javnega prava,
–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,
–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
Izvedbeni organ v Litvi, ocenjen na podlagi stebrov, za program Ignalina – osrednja agencija za upravljanje programa (CPMA) – bo še naprej izvedbeni organ v večletnem finančnem okviru v obdobju 2021–2027.
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
Izvajanje programa Ignalina spremlja Komisija na osnovi sporazuma o prenosu pooblastil, oblikovanega z izvedbenim organom, ocenjenim na podlagi stebrov (tj. CPMA), in s pregledi dokumentacije. Komisija redno in na osnovi pregledov tveganj izvaja neodvisna tematska preverjanja.
Metodologija prislužene vrednosti se uporablja tudi za spremljanje dejanskega napredka in učinkovitosti.
Litva je vpeta v spremljevalne dejavnosti prek spremljevalnega odbora, ki mu sopredsedujeta predstavnik Komisije in programski koordinator (namestnik ministra za energijo Republike Litve). Glavna naloga spremljevalnega odbora je revizija in potrditev polletnih poročil o spremljanju.
Uradniki Komisije dvakrat letno opravijo obisk lokacij, da preverijo fizični napredek.
Vmesna ocena se opravi najpozneje leta 2024.
Končna ocena se opravi najpozneje leta 2032.
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
Sedanja ureditev upravljanja se je v vmesni oceni programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn izkazala kot učinkovita in uspešna pri izvajanju programov. Glavni dejavniki uspeha so jasna opredelitev vlog in odgovornosti kot tudi okrepljen okvir za spremljanje.
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
Tveganja, povezana z izvajanjem programov, so evidentirana na podlagi pregledov dokumentacije, polletnih misij za spremljanje na kraju samem in uporabo metodologije prislužene vrednosti, ki omogoča zgodnje odkrivanje zamud in prekoračitve stroškov. Tveganja so potem ocenjena z uporabo postopka, kjer ima prednost kvantitativni pristop. Register tveganj in povezani ukrepi se pregledajo in evidentirajo vsaj dvakrat letno. Najpomembnejša tveganja, povezana z izvajanjem projektov, se spremljajo vzporedno z obstoječimi sistemi izvedbenih organov in upravičencev, ki so namenjeni upravljanju tveganj.
Pregled tveganj zagotavlja informacije, potrebne za razvoj spremljanja in kontrole na podlagi tveganj, vključno s posodobitvijo zahtev za poročanje zaradi osredotočanja na področja tveganj, opredelitvijo prednostnih nalog za obiske lokacij in začetkom dodatnih tematskih preverjanj.
Na ravni upravljanja programa se najpomembnejše ugotovljeno tveganje nanaša na to, da nacionalni prispevek k financiranju programa ne bi zadoščal za višje zastavljeni cilj v primerjavi s sedanjo ravnjo. Zato bi bilo treba v osnovnem aktu uvesti dobro opredeljene stopnje sofinanciranja in okrepljen kontrolni okvir, da se zagotovi razpoložljivost nacionalnega prispevka.
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njo povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
GD ENER je na podlagi ocene najpomembnejših ključnih kazalnikov in rezultatov kontrole ocenil stroškovno učinkovitost in uspešnost kontrolnega sistema in za leto 2017 prišel do pozitivnih ugotovitev. Podobni pogoji bodo doseženi v naslednjem večletnem finančnem okviru.
Kazalnik stroškovne učinkovitosti upošteva stroške nadzora različnih enot na ravni Komisije (kar obsega delovni čas osebja, namenjen tem nalogam, in posebne pogodbe, ki so po potrebi neposredno povezane z nadzornimi nalogami).
Leta 2017 je ocenjeni konsolidirani kazalnik stroškovne učinkovitosti (tj. za vse pooblaščene subjekte skupaj) na splošno ostal stabilen.
Nihanja, ki so bila opažena v stroških kontrole s strani organov za pomoč pri razgradnji (EBRD, CPMA), odražajo postopen prehod na nacionalne kanale izvajanja v Litvi in posledično povišano raven nadzora in spremljanja programa.
Ocene za leto 2016 in zgodnejše ocene so vključevale pristojbine, plačane subjektom, pooblaščenim v okviru programa pomoči pri razgradnji jedrskih elektrarn. Te pristojbine so zdaj vključene v stroške na ravni subjektov, prikazanih spodaj, zaradi doslednosti pa so bile vključene tudi v izračun razmerja stroškov kontrole.
|
Subjekt |
Stroški kontrole na ravni Komisije |
Kontrolirani znesek |
|
EBRD |
0,32 milijona EUR
|
239,8 milijona EUR |
|
CPMA |
0,23 milijona EUR
|
87,44 milijona EUR |
Kar zadeva pričakovana tveganja napak, so ta ocenjena na 0,5 %. Leta 2017 je GD ENER izvedel tematsko preverjanje postopkov nabav, ki jih opravljajo izvedbeni organi, in prišel do pozitivnih ugotovitev.
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe.
GD ENER je razvil lastno strategijo za preprečevanje goljufij, ki jo izvaja od novembra 2013, in sicer v skladu s smernicami iz metodologije urada OLAF. Naknadne posodobitve so bile opravljene oktobra 2015 (za obdobje 2016–2017) in decembra 2017 (za obdobje 2018–2019). Ta strategija je skladna z revidiranim okvirom notranje kontrole (C(2017) 23730). GD ENER je zavezan k posodobitvi svoje strategije za preprečevanje goljufij vsaki dve leti.
Sedanja strategija temelji na analizi ranljivosti za tveganja goljufij, da se ugotovijo tveganja goljufij, značilna za GD ENER, in da se jih umesti v širši kontekst. Ta ocena je privedla do ugotovitve, da je GD ENER izpostavljen skromnim ali nizkim ravnem tveganj goljufij, torej niso bila odkrita pomembna ali kritična tveganja.
Kontrole, namenjene zagotavljanju zakonitosti in pravilnosti transakcij, so dopolnjene z akcijskim načrtom, priloženim strategiji.
Ta akcijski načrt zagotavlja zlasti:
- da obstajajo notranja pravila za ravnanje v primeru suma na goljufijo in poročanje;
- jasno razdelitev odgovornosti za ukrepe proti goljufijam med enotami in funkcijami;
- da so morebitna tveganja goljufij obravnavana v okviru letne ocene tveganj za načrt upravljanja;
- redno sodelovanje na srečanjih mreže za preprečevanje in odkrivanje goljufij ter odbora za preprečevanje goljufij in nepravilnosti kot tudi stike z drugimi generalnimi direktorati in službami;
- da se v skladu s skupnim akcijskim načrtom za raziskovalno skupnost izvaja funkcija lokalnega korespondenta za preprečevanje goljufij;
- ustrezno stopnjo sodelovanja z uradom OLAF.
Predhodni akcijski načrt za preprečevanje goljufij za leto 2017 se je uspešno izvajal. V naknadnih strategijah GD ENER za preprečevanje goljufij je bil priznan pomen ozaveščenosti osebja in odnosov z izvedbenimi organi kot tudi oblikovanja okvira za sodelovanje med uradom OLAF in Komisijo ter med GD ENER in drugimi generalnimi direktorati v raziskovalni skupnosti. Izvajanje strategije spremlja vodstvo GD ENER, kateremu se poroča vsaj dvakrat letno.
Kazalniki, povezani z vzdrževanjem in posodabljanjem strategije, pravilnostjo poročanja vodstvu in izboljševanjem ozaveščenosti osebja, kažejo, da je strategija uspešno orodje za preprečevanje in odkrivanje goljufij, vendar da so potrebna nadaljnja in neprekinjena prizadevanja glede ozaveščenosti osebja. V obdobju 2016–2017 je bil razvit program z ukrepi za ozaveščanje, s pobudami, posebej prilagojenimi ključnim dejavnostim in ciljem politike GD ENER. Leta 2017 so pobude bile usmerjene v ciljna zasedanja in delavnice za ocenjevanje ranljivosti. O preprečevanju goljufij je redno potekala razprava v biltenu notranje kontrole. Na namenski intranet strani je bil dan na voljo informacijski paket.
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in predlagane nove odhodkovne proračunske vrstice
|
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
|
številka 1
|
dif./nedif. 28 |
držav Efte 29 |
držav kandidatk 30 |
tretjih držav |
po členu 21(2)(b) finančne uredbe |
|
|
5 |
Program Ignalina [12.03] |
dif. |
NE |
NE |
NE |
NE |
3.2.Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 31
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Razdelek večletnega finančnega
|
5 |
„Razgradnja jedrske elektrarne v Litvi“ |
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
po letu 2027 |
SKUPAJ |
|||
|
Odobritve za poslovanje |
obveznosti |
(1) |
72,500 |
71,400 |
78,300 |
83,600 |
83,700 |
80,100 |
82,400 |
– |
552,000 |
|
plačila |
(2) |
– |
– |
– |
– |
90,000 |
90,000 |
90,000 |
282,000 |
552,000 |
|
|
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev programa 32 |
obveznosti = plačila |
(3) |
|||||||||
|
Odobritve za sredstva programa SKUPAJ |
obveznosti |
=1+3 |
72,500 |
71,400 |
78,300 |
83,600 |
83,700 |
80,100 |
82,400 |
– |
552,000 |
|
plačila |
=2+3 |
– |
– |
– |
– |
90,000 |
90,000 |
90,000 |
282,000 |
552,000 |
|
|
|
7 |
„Upravni odhodki“ |
Ta oddelek bi bilo treba izpolniti s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjemu pravilniku), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
po letu 2027 |
SKUPAJ |
||
|
Človeški viri |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
3,003 |
||
|
Drugi upravni odhodki |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,455 |
||
|
Odobritve iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira SKUPAJ |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
3,458 |
||
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
po letu 2027 |
SKUPAJ |
|||
|
Odobritve iz
|
obveznosti |
72,994 |
71,894 |
78,794 |
84,094 |
84,194 |
80,594 |
82,894 |
0 |
555,458 |
|
|
plačila |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
90,494 |
90,494 |
90,494 |
282,000 |
555,458 |
||
3.2.2.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za upravne zadeve
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
–☑ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
SKUPAJ |
|
RAZDELEK 7
|
||||||||
|
Človeški viri |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
0,429 |
3,003 |
|
Drugi upravni odhodki |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,065 |
0,455 |
|
Seštevek za RAZDELEK 7
|
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
3,458 |
|
Odobritve zunaj RAZDELKA 7
33
|
||||||||
|
Človeški viri |
||||||||
|
Drugi
|
||||||||
|
Seštevek za
|
|
SKUPAJ |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
0,494 |
3,458 |
Potrebe po odobritvah za upravne zadeve se krijejo z odobritvami, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na obstoječe proračunske omejitve.
3.2.2.1.Ocenjene potrebe po človeških virih
–◻ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
–☑ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa
|
Leto |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|
|
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
||||||||
|
Sedež in predstavništva Komisije |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
|
|
Delegacije |
||||||||
|
Raziskave |
||||||||
|
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) – PU, LU, NNS, ZU in MSD 34 Razdelek 7 |
||||||||
|
Financirano iz RAZDELKA 7 večletnega finančnega okvira |
– na sedežu |
|||||||
|
– na delegacijah |
||||||||
|
Financirano iz sredstev programa 35 |
– na sedežu |
|||||||
|
– na delegacijah |
||||||||
|
Raziskave |
||||||||
|
Drugo (navedite) |
||||||||
|
SKUPAJ |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
3 |
|
Opis nalog:
|
Uradniki in začasni uslužbenci |
|
|
Zunanji sodelavci |
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.3.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
–☑ ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.
–◻ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Leto |
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
SKUPAJ |
|
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo |
||||||||
|
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
–☑ Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
–◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
–◻ za lastna sredstva,
–◻ za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice: ◻
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
Prihodkovna proračunska vrstica |
Posledice predloga/pobude 36 |
||||||
|
2021 |
2022 |
2023 |
2024 |
2025 |
2026 |
2027 |
|
|
Člen …………. |
|||||||
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).
–
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj,13.6.2018
COM(2018) 466 final
PRILOGI
k
predlogu uredbe Sveta
o vzpostavitvi programa pomoči pri razgradnji jedrske elektrarne Ignalina v Litvi (program Ignalina) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EU) št. 1369/2013
{SWD(2018) 342 final}
PRILOGA I
1.Splošni cilj programa je pomagati Litvi pri izvajanju razgradnje jedrske elektrarne Ignalina, s posebnim poudarkom na obvladovanju radioloških varnostnih izzivov, ki izhajajo iz razgradnje jedrske elektrarne Ignalina. Po končani odstranitvi izrabljenega goriva iz reaktorskih stavb bodo naslednji glavni varnostni izzivi programa razgradnja sredic reaktorjev ter nadaljnje upravljanje razgradnje in ravnanje z odpadki, nastalimi v preteklosti.
2.V finančnem obdobju, ki se začne leta 2021, bo program v pomoč pri:
(a)razgradnji in dekontaminaciji zgodnjega in spodnjega dela reaktorskih gredi v skladu z načrtom razgradnje; napredek je treba meriti s količino in vrsto odstranjenih materialov kot tudi z metodologijo prislužene vrednosti;
(b)zasnovi razgradnje in dekontaminacije osrednjega dela reaktorskih gredi (grafitne sredice); napredek je treba meriti z metodologijo prislužene vrednosti; ta cilj je treba izpolniti pred letom 2027, ko bodo izdana ustrezna dovoljenja za izvedbo dejanske razgradnje in dekontaminacije, kar je predvideno po letu 2027;
(c)varnem upravljanju razgradnje in ravnanju z odpadki, nastalimi v preteklosti, do prehodnega skladiščenja ali odlaganja (odvisno od kategorije odpadkov), vključno s potrebnim dokončanjem infrastrukture za ravnanje z odpadki. Ta cilj je treba izpolniti v skladu z načrtom razgradnje; napredek je treba meriti s količino in vrsto varno skladiščenih ali odloženih odpadkov kot tudi z metodologijo prislužene vrednosti;
(d)zmanjšanju radioloških nevarnosti; ta cilj je treba meriti z ocenami varnosti dejavnosti in objekta, opredelitvijo načinov, ki bi lahko privedli do morebitnih izpostavljenosti, ter oceno verjetnosti in obsega morebitnih izpostavljenosti.
3.Z načrtom razgradnje jedrske elektrarne Ignalina je za program bila oblikovana struktura razčlenitve dela (t.i. hierarhična struktura dejavnosti in projektov razgradnje v jedrski elektrarni Ignalina). Na prvi stopnji je delo strukturirano razčlenjeno na naslednjih šest elementov:
(`)P.0 „Organizacija dejavnosti podjetja“;
(a)P.1 „Priprava razgradnje“;
(b)P.2 „Razgradnja/rušitev objektov in sanacija lokacije“;
(c)P.3 „Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom“;
(d)P.4 „Ravnanje z odpadki“;
(e)P.5 „Program za čas po obratovanju“.
Element P.0 „Organizacija dejavnosti podjetja“ obsega upravljanje podjetja, nadzor in zagotavljanje kakovosti, spremljanje sevanja in ekološko spremljanje, fizično varnost in tehnično podporo za dejavnosti podjetja.
Element P.1 „Priprava razgradnje“ obsega pripravo predhodnih pogojev za razgradnjo (kot je popis opreme in radiološka karakterizacija), prilagoditev infrastrukture, izolacijo sistemov in opreme ter dekontaminacijo procesnih sistemov, opreme in objektov.
Element P.2 „Razgradnja/rušitev objektov in sanacija lokacije“ obsega razgradnjo reaktorjev, procesne opreme in sistemov ter predhodno obdelavo odpadkov, rušitev objektov in sanacijo lokacije.
Element P.3 „Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom“ obsega ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom in njegovo skladiščenje.
Element P.4 „Ravnanje z odpadki“ zajema obdelavo in pripravo radioaktivnih odpadkov.
Element P.5 „Program za čas po obratovanju“ obsega obratovanje in vzdrževanje objektov, vire energije, vodno oskrbo, kanalizacijo in čiščenje vode.
4.Ključni radiološki varnostni izzivi v finančnem obdobju 2021–2027 so obravnavani z dejavnostmi iz elementov P.1, P.2 in P.4. Razgradnja reaktorskih sredic je zajeta v elementu P.2. Manjši izzivi so zajeti v elementu P.3, medtem ko elementa P.0 in P.5 zajemata dejavnosti za podporo razgradnje.
5.Ustrezno temu bo Komisija pri pripravi večletnega programa dela upoštevala razdelitev razpoložljivih zneskov v skladu s prednostnimi nalogami iz tabele 1 in brez poseganja v člen 7.
Tabela 1
|
# |
Postavka |
Prednostna naloga |
|
P.0 |
Organizacija dejavnosti podjetja |
II |
|
P.1 |
Priprava razgradnje |
I |
|
P.2 |
Razgradnja/rušitev objektov in sanacija lokacije |
I |
|
P.3 |
Ravnanje z izrabljenim jedrskim gorivom |
II |
|
P.4 |
Ravnanje z odpadki |
I |
|
P.5 |
Program za čas po obratovanju |
III |
6.Glavni cilj programa je dopolnjen s ciljem povečanja dodane vrednosti Unije programa s širjenjem znanja o razgradnji jedrskih elektrarn, ki pri tem nastaja, na vse države članice. V finančnem obdobju, ki se začne leta 2021, mora program zagotoviti:
–razvoj vezi in izmenjav med zainteresiranimi stranmi Unije (npr. državami članicami, varnostnimi organi, komunalnimi podjetji in upravljavci razgradenj);
–dokumentiranje posebnega znanja in njegovo razpoložljivost prek večstranskih izmenjav znanja o razgradnji in vidikih ravnanja z odpadki, dobrih praksah upravljanja ter tehnoloških izzivih, in sicer z namenom razvoja potencialnih sinergij v Uniji.
Unija pri navedenih dejavnostih v celoti financira upravičene stroške.
Napredek je treba meriti s številom ustvarjenih produktov znanja in njihovim dosegom.
7.Odlaganje izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v globoko geološko odlagališče je izključeno iz obsega programa in ga mora Litva obravnavati v svojem nacionalnem programu ravnanja z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki, kot je določeno v Direktivi Sveta 2011/70/Euratom.
PRILOGA II
Kazalniki
1. Razgradnja in dekontaminacija:
·količina in vrsta odstranjenih materialov
2. Ravnanje z radioaktivnimi odpadki:
·količina in vrsta varno skladiščenih ali odloženih odpadkov
3. Razširjanje znanja:
·število ustvarjenih produktov znanja in njihov doseg