EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52018DC0412

Priporočilo za PRIPOROČILO SVETA v zvezi z nacionalnim programom reform Cipra za leto 2018 in mnenje Sveta o programu Cipra za stabilnost za leto 2018

COM/2018/412 final

Bruselj, 23.5.2018

COM(2018) 412 final

Priporočilo za

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim programom reform Cipra za leto 2018

in mnenje Sveta o programu Cipra za stabilnost za leto 2018


Priporočilo za

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim programom reform Cipra za leto 2018

in mnenje Sveta o programu Cipra za stabilnost za leto 2018

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 in zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij 2 in zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije 3 ,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta 4 ,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Komisija je 22. novembra 2017 sprejela letni pregled rasti, ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2018. Pri tem je ustrezno upoštevala evropski steber socialnih pravic, ki so ga 17. novembra 2017 razglasili Evropski parlament, Svet in Komisija. Evropski svet je na zasedanju 22. marca 2018 potrdil prednostne naloge iz letnega pregleda rasti. Komisija je 22. novembra 2017 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanja, v katerem je Ciper opredelila kot eno od držav članic, za katere bo opravljen poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta glede ekonomske politike euroobmočja, ki ga je Evropski svet potrdil na zasedanju 22. marca 2018. Svet je priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: priporočilo za euroobmočje) sprejel 14. maja 2018.

(2)Ciper bi moral kot država članica, katere valuta je euro, in zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev v ekonomski in monetarni uniji zagotoviti, da v celoti in pravočasno izvede priporočilo o ekonomski politiki euroobmočja, ki je izraženo v priporočilih 1, 3 in 5 spodaj.

(3)Poročilo o državi za Ciper 5 za leto 2018 je bilo objavljeno 7. marca 2018. V njem so bili ocenjeni napredek Cipra pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki jih je Svet sprejel 11. julija 2017, nadaljnje ukrepanje po priporočilih, sprejetih v prejšnjih letih, in napredek pri doseganju njegovih nacionalnih ciljev iz strategije Evropa 2020. Poročilo o državi vsebuje tudi rezultate poglobljenega pregleda v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011, ki so bili prav tako objavljeni 7. marca 2018 6 . Na podlagi opravljene analize Komisija ugotavlja, da na Cipru obstajajo čezmerna makroekonomska neravnotežja Zlasti je bistveno, da Ciper obravnava velika neravnotežja na strani stanj v obliki presežka zasebnega, javnega in zunanjega dolga ter visoko raven slabih posojil.

(4)Ciper je 19. aprila 2018 predložil nacionalni program reform za leto 2018, 30. aprila 2018 pa program za stabilnost za leto 2018. Programa sta bila ocenjena istočasno, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost.

(5)Ustrezna priporočila za posamezne države so bila obravnavana pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov za obdobje 2014–2020. Kot je predvideno v členu 23 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 7 , lahko Komisija od države članice zahteva, da pregleda svoj partnerski sporazum in ustrezne programe ter predlaga njihove spremembe, kadar je to potrebno za podporo izvajanju ustreznih priporočil Sveta. Komisija je zagotovila dodatne podrobnosti o tem, kako bo uporabila to določbo, v smernicah o uporabi ukrepov za povezovanje uspešnosti evropskih strukturnih in investicijskih skladov z dobrim gospodarskim upravljanjem 8 .

(6)Za Ciper trenutno veljata preventivni del Pakta za stabilnost in rast ter pravilo glede dolga. Vlada v programu za stabilnost za leto 2018 vlada načrtuje proračunski presežek v nominalnem smislu v višini 1,7 % BDP v letu 2018 in nekoliko pod 2,0 % BDP v programskem obdobju. Srednjeročni proračunski cilj, določen kot strukturno uravnotežen proračunski položaj, naj bi bil dosežen v obdobju 2018–2021. Potem ko se je dolg sektorja država kot odstotek BDP v letu 2017 zmanjšal na približno 97,5 % BDP, naj bi se v skladu s programom za stabilnost za leto 2018 v letu 2018 povečal na 105,6 %, do leta 2021 pa naj bi se postopoma zmanjšal na 88 %. Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo te proračunske projekcije, je verjeten. Tveganja, povezana z makroekonomskimi predpostavkami, predstavljenimi v programu za stabilnost, so negativna ter predvsem povezana z velikim obsegom slabih posojil v finančnem sektorju.

(7)Svet je 11. julija 2017 Cipru priporočil, naj v letu 2018 ohrani svoj srednjeročni proračunski cilj. To je skladno z najvišjo nominalno stopnjo rasti neto primarnih javnofinančnih odhodkov 9 v višini 1,9 % v letu 2018, kar ustreza dovoljenemu poslabšanju strukturnega salda za 0,4 % BDP. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2018 naj bi strukturni saldo dosegel presežek v višini 0,8 % BDP v letu 2018 in 0,5 % v letu 2019, kar je nad srednjeročnim proračunskim ciljem. Ciper bo v letu 2018 predvidoma izpolnjeval prehodno pravilo glede dolga, v letu 2019 pa pravilo glede dolga. Na splošno Svet meni, da bo Ciper v letih 2018 in 2019 izpolnjeval določbe Pakta za stabilnost in rast. Hkrati bi bilo treba skrbno spremljati kratko- in srednjeročno gibanje odhodkov, zlasti glede na možna prihodnja tveganja za stabilnost prihodkov.

(8)Kljub nedavnim prizadevanjem na področju storitev e-uprave so kakovost predpisov, mobilnost osebja in neučinkovitost javne uprave še vedno izzivi in vplivajo na poslovno okolje. Ključni zakonodajni predlogi za reševanje vprašanja še vedno niso bili predloženi. To vključuje osnutke zakonov o reformi javne uprave in lokalnih upravnih organov. Pomanjkljivosti v okviru upravljanja subjektov v državni lasti bi lahko pospešile kopičenje javnih pogojnih obveznosti in ovirale zmogljivosti za naložbe v ključne javne službe, kot so telekomunikacije in energetika. Omejitev plačne mase v javnem sektorju je bila pomemben dejavnik pri konsolidaciji javnih financ na Cipru. Vendar bo sedanji kolektivni sporazum, ki omejuje rast plač v javnem sektorju, prenehal veljati leta 2018 in še vedno ni trajnejše rešitve.

(9)Decembra 2017 sta bila sprejeta nacionalna protikorupcijska strategija in akcijski načrt. Obstoječi protikorupcijski organ še vedno nima zadostnih virov, vendar vlada proučuje možnost ustanovitve nove neodvisne agencije. Različne zakonodajne pobude, kot so osnutki zakonov o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti, lobiranju in prijavi premoženjskega stanja, so trenutno v parlamentarni obravnavi in bodo, če bodo sprejete, prav tako prispevale k okrepitvi nacionalnega okvira za boj proti korupciji.

(10)Kot je navedeno v priporočilu za euroobmočje za leto 2018, je boj proti strategijam za agresivno davčno načrtovanje ključen za preprečevanje izkrivljanja konkurence med podjetji, zagotavljanje poštene obravnave davkoplačevalcev in zaščito javnih financ. Učinki prelivanja strategij davkoplačevalcev za agresivno davčno načrtovanje med državami članicami zahtevajo usklajeno delovanje nacionalnih politik za dopolnitev zakonodaje EU. Visoka raven izplačil dividend in plačil obresti (glede na BDP) še naprej kaže, da ciprska davčna pravila uporabljajo podjetja, ki izvajajo agresivno davčno načrtovanje. Odsotnost davčnih odtegljajev na v tujino (tj. rezidentom tretjih držav s strani rezidentov EU) izplačane dividende, obresti in v številnih primerih tudi licenčnine s strani družb s sedežem na Cipru lahko privede do tega, da se ta plačila izognejo vsakršni obdavčitvi, če niso obdavčena tudi v prejemni jurisdikciji. Zaradi neobdavčitve in pravil o davčnem rezidentstvu podjetij se lahko še naprej izvaja agresivno davčno načrtovanje. Sistemi odbitkov nominalnih obresti sicer lahko prispevajo k zmanjšanju davčnih spodbud za zadolževanje, vendar se ob odsotnosti učinkovitih pravil za preprečevanje zlorab lahko uporabljajo tudi za izogibanje plačilu davkov. Komisija upošteva nedavno napovedane ali sprejete pozitivne ukrepe (tj. napovedan pregled pravil o davčnem rezidentstvu podjetij in načrtovane spremembe določb o določanju transfernih cen). Na podlagi nedavne izmenjave stališč bo nadaljevala konstruktivni dialog za boj proti strategijam davkoplačevalcev za agresivno davčno načrtovanje.

(11)Pomanjkljivosti pravosodnega sistema še naprej vplivajo na sodno uveljavljanje pogodb ter hitro reševanje civilnih in gospodarskih zadev. Zamudni civilni postopki in slabo izvrševanje sodnih odločb negativno vplivajo na spodbude za banke, da uporabljajo insolvenčni okvir in okvir za prisilno izvršbo za zmanjšanje obsega slabih posojil. S sklopom reform so se začele obravnavati največje težave pravosodnega sistema, zlasti nizka stopnja digitalizacije sodišč in pomanjkanje vseživljenjskega usposabljanja za sodnike.

(12)Uporaba novega insolvenčnega okvira in okvira za prisilno izvršbo ostaja omejena, kar slabi prizadevanja za zmanjšanje obsega slabih posojil. Ustanovljena je bila delovna skupina deležnikov, ki naj bi pregledala izvajanje in učinkovitost okvirov. Sprejeti so bili nekateri upravni ukrepi za zmanjšanje zaostanka pri izdajanju listin o lastništvu. Vendar še vedno obstajajo veliki zaostanki in še vedno ni strukturne rešitve za odpravo pomanjkljivosti sistema prenosa nepremičnin (tj. izdaje in prenosa listin o lastništvu).

(13)Visoka raven slabih posojil je še naprej glavna pomanjkljivost bančnega sektorja in vpliva na ponudbo kreditov. Banke se še vedno soočajo z ovirami pri izvrševanju terjatev do posojilojemalcev, ki ne izpolnjujejo obveznosti, še naprej pa je problematična tudi šibka disciplina pri odplačevanju dolgov. Leta 2017 se je delež slabih posojil zmanjšal zaradi prestrukturiranja dolga z odpisi in konverzijami dolga v lastniški delež, vendar je bilo to zmanjšanje med bankami neenakomerno. Še vedno obstaja nejasnost glede vzdržnosti načrtov bank za zmanjšanje obsega slabih posojil, saj sta stopnji ponovnega neplačevanja posojil in ponovnega prestrukturiranja še vedno visoki, neposredna izpostavljenost bank nepremičninskemu trgu pa se povečuje. Ti dejavniki kažejo na potrebo po hitri izvedbi celovitejše strategije za pospešitev čiščenja bilanc stanja bank ob upoštevanju socialnih posledic za občutljive skupine in skrbno oblikovanih spodbud za okrepitev discipline pri odplačevanju dolgov. V okviru te strategije se zdijo potrebne zakonodajne spremembe, ki bi omogočile učinkovito izvrševanje terjatev in olajšale prodajo posojil, med drugim tudi v zvezi z zaščito posojilojemalcev in uvedbo elektronskih dražb. Poleg tega je nadzor nad upravljavsko in upravno zmogljivostjo zavarovalnih in pokojninskih skladov še vedno šibek. Vlada namerava predložiti zakonodajne predloge za obravnavanje tega vprašanja v letu 2018.

(14)Izvajanje akcijskega načrta za rast je privedlo do določenega napredka na področju strateških naložb, podjetništva in boljšega pravnega urejanja. Vendar so nekatere pomembne reforme zastale, zlasti glede izdaje dovoljenj za naložbene projekte. Dostop do financiranja se je izboljšal, in sicer zaradi določenih izboljšav pri zahtevah glede zavarovanja, vendar je še vedno glavna težava, zlasti za mala in srednja podjetja. Ukrepi v zvezi s finančno podporo temeljijo predvsem na nepovratnih sredstvih. Alternativni viri financiranja, kot so tvegani kapital, lastniško financiranje in množično financiranje, so za ciprska podjetja še vedno omejeni. Prizadevanja za privatizacijo z namenom privabljanja tujih naložb, ki povečujejo produktivnost, so bila v številnih primerih odložena in le redki privatizacijski projekti postopno napredujejo (npr. pristanišče Larnaka).

(15)Zaposlenost narašča, brezposelnost pa hitro pada, čeprav je še vedno visoka med mladimi in dolgotrajno brezposelnimi. Prizadevanja za izboljšanje upravne zmogljivosti javnih zavodov za zaposlovanje se nadaljujejo. Vendar so zagotavljanje storitev delodajalcem, zagotavljanje kategorizacije strank, prilagojeno svetovanje in aktivacija, med drugim tudi za prejemnike zajamčenega minimalnega dohodka, še vedno izziv. Delež mladih (15–24 let), ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je še vedno med najvišjimi v EU. Ukrepi za obveščanje ter pravočasna in prilagojena pomoč za mlade so omejeni, kar potrjujejo tudi nizke številke v zadevnih aktivacijskih programih.

(16)Posodobitev izobraževalnega sektorja je napredovala, vendar še vedno obstajajo pomembni izzivi. Nedaven pozitiven razvoj vključuje temeljito spremembo šolskih učnih načrtov in izvajanje novega sistema za zaposlovanje učiteljev. Odhodki Cipra za izobraževanje so nad povprečjem EU, kar kaže na močno zavezanost izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskemu učenju. Vendar so šolski dosežki še vedno slabi, stopnja zgodnjega opuščanja šolanja pa je sicer precej pod povprečjem EU, ampak se je znatno zvišala. Udeležba v poklicnem izobraževanju in usposabljanju je nizka, reforma sistema za ocenjevanje učiteljev še vedno ni bila izvedena in velik delež diplomantov s terciarno izobrazbo še naprej opravlja poklice, ki ne zahtevajo nujno visokošolske diplome.

(17)Ciper je dosegel znaten napredek na področju zdravstva, saj je sprejel zakonodajo o vzpostavitvi nacionalnega zdravstvenega sistema. Cilj novega sistema je izboljšati dostop, uvesti univerzalno zdravstveno zavarovanje, znižati visoko raven neposrednih plačil in povečati učinkovitost zagotavljanja oskrbe v javnem sektorju. Preden sistem začne v celoti delovati leta 2020, je treba premostiti pomembne izzive glede izvajanja in zagotoviti potrebne naložbe. Še naprej bi si bilo treba prizadevati za zaščito pred morebitno prekoračitvijo stroškov, posodobitev in povečanje učinkovitosti ponudnikov zdravstvenih storitev, vključno z osnovnim zdravstvom, uvedbo e-zdravja in ustanovitev nacionalne organizacije za zdravila. Raven dolgotrajne oskrbe je nizka in je glede na staranje prebivalstva še vedno izziv.

(18)V okviru evropskega semestra za leto 2018 je Komisija izvedla izčrpno analizo ekonomske politike Cipra in jo objavila v poročilu o državi za leto 2018. Prav tako je ocenila program za stabilnost za leto 2018 in nacionalni program reform za leto 2018 ter ukrepanje po priporočilih, ki jih je Ciper prejel v prejšnjih letih. Glede na to, da je treba okrepiti splošno ekonomsko upravljanje Unije z vključitvijo prispevka na ravni EU v prihodnje nacionalne odločitve, Komisija pri tem ni upoštevala le pomena teh programov za vzdržno fiskalno in socialnoekonomsko politiko na Cipru, ampak tudi njihovo skladnost s pravili in smernicami EU.

(19)Svet je ob upoštevanju te ocene preučil program za stabilnost za leto 2018 in meni, da bo Ciper po pričakovanjih izpolnil določbe Pakta za stabilnost in rast.

(20)Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda, ki ga je opravila Komisija, in te ocene preučil nacionalni program reform in program za stabilnost. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilih 1 do 5 spodaj –

PRIPOROČA, da Ciper v letih 2018 in 2019 ukrepa tako, da:

1.Sprejme ključne zakonodajne reforme za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja, zlasti glede delovanja javne uprave ter upravljanja subjektov v državni lasti in lokalnih upravnih organov.

2.Okrepi prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti pravosodnega sistema s spremembo civilnih postopkov, povečanjem specializacije sodišč in vzpostavitvijo popolnoma delujočega sistema e-pravosodja. Sprejme ukrepe za popolno delovanje insolvenčnega okvira in okvira za prisilno izvršbo ter zagotovi zanesljive in hitre sisteme za izdajo listin o lastništvu in prenos nepremičninskih pravic.

3.Pospeši zmanjševanje obsega slabih posojil z izvedbo celovite strategije, vključno z zakonodajnimi spremembami, ki omogočajo učinkovito izvrševanje terjatev in olajšujejo prodajo posojil. Integrira in okrepi nadzor nad zavarovalnicami in pokojninskimi skladi.

4.Daje prednost izvajanju ključnih elementov akcijskega načrta za rast, zlasti s pospešitvijo strateških naložb, in sprejme dodatne ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja za mala in srednja podjetja. Izboljša uspešnost podjetij v državni lasti, med drugi tudi z nadaljnjim izvajanjem privatizacijskih projektov.

5.Dokonča reforme za povečanje zmogljivosti in učinkovitosti javnih zavodov za zaposlovanje ter okrepi podporo za obveščanje in aktivacijo mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. Dokonča reformo sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno z ocenjevanjem učiteljev ter ukrepi za povečanje zmogljivosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Sprejme ukrepe za zagotovitev, da nacionalni zdravstveni sistem začne v celoti delovati v letu 2020, kot je načrtovano.

V Bruslju,

   Za Svet

   Predsednik

(1)    UL L 209, 2.8.1997, str. 1.
(2)    UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(3)    COM(2018) 412 final.
(4)    P8_TA(2018)0077 in P8_TA(2018)0078.
(5)    SWD(2018) 211 final.
(6)    COM(2018) 120 final.
(7)    Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).
(8)    COM(2014) 494 final.
(9)    Neto primarne javnofinančne odhodke sestavljajo vsi javnofinančni odhodki brez odhodkov za obresti, odhodkov za programe Unije, v celoti izravnanih s prihodki iz skladov Unije, in nediskrecijskih sprememb pri odhodkih za denarna nadomestila za brezposelnost. Nacionalno financirane bruto investicije v osnovna sredstva so zglajene na obdobje štirih let. Diskrecijski ukrepi na strani prihodkov ali zakonsko določena povečanja prihodkov so vračunani. Enkratni ukrepi na strani prihodkov in na strani odhodkov so pobotani.
Top