EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.3.2018

COM(2018) 252 final

2018/0061(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)

{SWD(2018) 77 final}
{SWD(2018) 78 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Vizumski zakonik je glavni element skupne vizumske politike, saj uvaja usklajene postopke in pogoje tako za obravnavo vlog za izdajo vizumov kot za samo izdajo vizumov. Veljati je začel 5. aprila 2010, njegovi osrednji cilji pa so lajšanje zakonitega potovanja in boj proti nezakonitem priseljevanju, povečanje preglednosti in pravne varnosti, okrepitev postopkovnih jamstev in okrepitev enakega obravnavanja prosilcev za vizum.

Na podlagi vizumskega zakonika je morala Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu dve leti po tem, ko so se začele uporabljati vse določbe uredbe, poslati poročilo o oceni njegovega izvajanja. Komisija je 1. aprila 2014 svojo oceno predstavila v poročilu 1 in priloženem delovnem dokumentu služb Komisije 2 . Na podlagi te ocene je istega dne sprejela predlog 3 za prenovitev vizumskega zakonika, da bi se z olajšavami vizumske politike povečalo število potovanj v EU (kar bi prispevalo k turizmu, trgovini, rasti in zaposlovanju v EU) ter uskladilo izvajanje skupnih pravil. Vendar zaradi razlik med stališčema Evropskega parlamenta in Sveta pogajanja niso napredovala. Medtem se je izkazalo, da zaradi večjih varnostnih in migracijskih izzivov pristop iz leta 2014 ne odraža več dejanskih razmer. Zaradi teh dejavnikov je Komisija v svojem delovnem programu za leto 2018 4 najavila, da bo umaknila svoj predlog za prenovitev. Predlog bo uradno umaknjen aprila 2018.

Čeprav cilji na področju varnosti in migracij postajajo vse pomembnejši, se ne sme zanemariti dejstvo, da velika večina prosilcev za vizum ne predstavlja varnostnega in/ali migracijskega tveganja za EU ter da prinaša znatne koristi za EU. Zato se ta predlog osredotoča na poenostavitev in izboljšanje operativnih vidikov vizumskega postopka, pri tem pa upošteva rezultate pogajanj o predlogu prenovitve vizumskega zakonika. Dodani so bili novi elementi, ki jih je Komisija septembra 2017 predstavila v Sporočilu o uresničevanju evropske agende o migracijah 5 in na svojih posvetovanjih, kot so potreba po zadostnih finančnih sredstvih za podporo državam članicam pri obravnavanju vlog za izdajo vizumov, jasna pravila o izdaji vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo in vloga vzvoda, ki jo lahko ima vizumska politika na področju politike EU glede ponovnega sprejema.

Predlog Komisije za reformo pravnega okvira vizumskega informacijskega sistema (ki bo predstavljen spomladi 2018) bo dodatno okrepil varnost in učinkovitost vizumskega postopka, zlasti z upoštevanjem tehnološkega razvoja in njegove uporabe v korist organov držav članic in dobrovernih prosilcev, zmanjševanjem informacijskih vrzeli na nekaterih področjih, okrepitvijo kontrole oseb ter povečanjem kakovosti in pospešitvijo rezultatov postopka.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Skupna vizumska politika je sklop usklajenih pravil, ki urejajo:

–skupne „vizumske sezname“ držav, katerih državljani potrebujejo vizum za potovanje v EU, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve 6 ;

–vizumski zakonik o postopkih in pogojih za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje;

–enotno obliko za vizumsko nalepko 7 ; in

–vizumski informacijski sistem (VIS) 8 , v katerem so evidentirane vse vloge za izdajo vizumov in odločitve držav članic, vključno z osebnimi podatki, fotografijami in prstnimi odtisi prosilcev.

Čeprav se dodajo novi elementi, predlagane spremembe ne bodo bistveno spremenile vizumskega zakonika, ki bo zato ostal zvest obstoječim načelom za obravnavanje vlog za izdajo vizumov.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

S predlaganimi spremembami se zakonitim potnikom omogoča lažje potovanje in poenostavlja pravni okvir v interesu držav članic (npr. tako, da so možna bolj prilagodljiva pravila konzularnega sodelovanja), obenem pa se ohranja varnost na zunanjih mejah in zagotavlja dobro delovanje schengenskega območja. Skupna vizumska politika bi morala še naprej prispevati k rasti, hkrati pa bi morala biti usklajena z drugimi politikami EU na področju zunanjih odnosov, trgovine, izobraževanja, kulture in turizma.

Vendar so spremenjene razmere na področju migracij in povečana grožnja za varnost v zadnjih letih preusmerile politično razpravo o schengenskem območju na splošno, zlasti pa o vizumski politiki, k ponovni oceni ravnotežja med migracijskimi in varnostnimi vprašanji, gospodarskimi vidiki ter splošnimi zadevami na področju zunanjih odnosov. Odkar je bila leta 2014 objavljena ocena, so cilji vizumskega zakonika glede preprečevanja nedovoljenih migracij in varnostnih tveganj pridobili večji pomen. Spremenjene politične razmere so povzročile, da je vizumska politika postala osrednje orodje za doseganje napredka v odnosih s tretjimi državami, kakor so tudi že pokazale izkušnje z liberalizacijo vizumskega režima.

Zato je bila EU večkrat pozvana, naj vizumsko politiko uporabi učinkoviteje v sodelovanju s tretjimi državami, zlasti na področju upravljanja migracij. Evropski svet je junija 2017 pozval, naj se „po potrebi ponovno oceni vizumska politika v zvezi s tretjimi državami“. To bi omogočilo doseganje dejanskega napredka v zvezi s politiko vračanja in ponovnega sprejema z upoštevanjem splošnih odnosov Unije z zadevnimi tretjimi državami. Ker vizumski zakonik ni bil zasnovan, da bi se uporabljal kot vzvod pri posameznih tretjih državah, pač pa kot sredstvo za standardizacijo postopkov in pogojev za izdajo vizumov, novim političnim razmeram ne ustreza popolnoma. Komisija je te spremenjene dejanske razmere potrdila v svojem Sporočilu o uresničevanju evropske agende o migracijah, objavljenem septembra 2017, v katerem navaja, „da bi bilo treba pregledati nekatera pravila o izdaji vizumov (na primer tista, povezana z vizumi z dolgo veljavnostjo in vizumskimi taksami), da se jim zagotovi vloga v naši politiki ponovnega sprejema.“ Podrobneje razložene možnosti glede izvajanja zakonodaje so preučene v priloženi oceni učinka 9 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Sorazmernost

–predlagano zvišanje vizumske takse je sorazmerno, saj ustreza zvišanju, ki bi nastalo od leta 2006 (ko je bila določena sedanja stopnja) na podlagi splošne stopnje inflacije v EU;

–predlagani standard na ravni EU za „kaskado“ vizumov za večkratni vstop je sorazmeren, saj v veliki meri ustreza obstoječi praksi v številnih državah članicah in se lahko lokalnim razmeram prilagodi v ugodnejšem ali bolj omejujočem smislu; in

–predlagani ukrepi za izboljšanje sodelovanja v zvezi s ponovnim sprejemom migrantov brez urejenega statusa so sorazmerni, saj bo za izvajanje splošnega mehanizma treba uporabiti usmerjen, prilagodljiv in postopen pristop. Ti ukrepi ne vplivajo na možnost, da se prosilcu izda vizum kot tak, ampak zajemajo nekatere olajšave v postopku za izdajo vizuma ali stopnjo vizumske takse.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je obravnavano v oceni učinka 12 , priloženi temu predlogu.

•Ocena učinka

Ta predlog je podprt z oceno učinka, ki se osredotoča na tri glavne težave, ki se obravnavajo. Drugi elementi, povezani bodisi z lajšanjem vizumskih postopkov bodisi s pojasnitvijo in poenostavitvijo obstoječih določb, so bili preneseni iz predloga za prenovitev iz leta 2014 13 . Večina elementov se nanaša na pretežno postopkovne zadeve, ki ne dopuščajo veliko možnosti za obravnavo različnih možnosti politik in zato niso bile podrobno preučene v oceni učinka.

Na podlagi razpoložljivih podatkov in rezultatov posvetovanja z zainteresiranimi stranmi ter odprtega javnega posvetovanja so bile ocenjene naslednje možnosti politike:

Problem 1: Nezadostna finančna sredstva za obravnavo vlog za izdajo vizumov

–možnost 1A: nespremenjeno stanje – nespremenjena skupna vizumska taksa v višini 60 EUR;

–možnost 1B: nacionalne vizumske takse, ki temeljijo na upravnih stroških;

–možnost 1C: zvišanje skupne vizumske takse, pri čemer je več podmožnosti: 80 EUR, 100 EUR, 120 EUR ali kombinacija 80 EUR za vizume z veljavnostjo do šest mesecev in 120 EUR za vizume za večkratni vstop z veljavnostjo od enega do petih let.

Prednost se daje zmernemu zvišanju skupne vizumske takse na 80 EUR. To ni najučinkovitejša možnost, saj je očitno, da bi večja zvišanja takse ustvarila več finančnih sredstev. Omogočila pa bo ustrezno povečanje prihodkov za države članice (+26 %) in zato podprla celovitost obravnave vlog za izdajo vizumov in varnost schengenskega območja. Hkrati pa zmerno zvišanje (20 EUR) ne bo delovalo odvračilno za veliko večino prosilcev za vizum, za katere to ne bo odločilen dejavnik v primerjavi s ceno letalske vozovnice za Evropo in drugimi stroški potovanja. Negativen učinek na potovalne navade ter posledično na turistični in potovalni sektor EU bo minimalen. Na ravni mednarodne primerjave bo taksa ostala razmeroma nizka in zato konkurenčna.

Problem 2: Ponavljajoči se vizumskih postopki za redne potnike

–možnost 2A: nespremenjeno stanje – države članice določijo svoj pristop k izdaji vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo;

–možnost 2B: priporočena najboljša praksa;

–možnost 2C: skupne kaskade vizumov za večkratni vstop z različnimi podmožnostmi (splošna kaskada vizumov za večkratni vstop, splošna kaskada in nacionalne kaskade vizumov za večkratni vstop, nacionalne kaskade vizumov za večkratni vstop);

–možnost 2D: standardni vizumi za večkratni vstop z veljavnostjo dve ali pet let.

Prednost se daje „enotni“ kaskadi vizumov za večkratni vstop na ravni EU in možnosti prilagajanja kaskade posameznim državam. Čeprav to ni najbolj učinkovita možnost (v primerjavi z možnostmi, ki bi predpisovale, da se kot standardni vizumi izdajajo vizumi za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo), bo v veliki meri dosegla cilj, ki je povečati število vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo. Poleg tega združuje minimalne standarde, ki se uporabljajo za vse tretje države, z možnostjo ugodnejših rešitev za posamezne tretje države, prilagojenih lokalnim razmeram in migracijskim tveganjem. Zaradi manjšega števila vizumskih postopkov za potnike, ki pogosto potujejo, se bodo stroški za države članice in prosilce zmanjšali. Hkrati bo ta možnost imetnikom vizuma za večkratni vstop omogočila spontana potovanja in s tem podprla konkurenčnost turistične industrije EU.

Problem 3: Nezadostne stopnje vračanja migrantov brez urejenega statusa v nekatere izvorne države

–možnost 3A: nespremenjeno stanje – „pristop Sveta, ki temelji na zbirki orodij“ (mehanizem, ki ga usklajuje Svet, da v mejah veljavnega pravnega okvira uporabi ukrepe v zvezi z vizumskim postopkom za tretje države, ki ne sodelujejo pri ponovnem sprejemu);

–možnost 3B: pozitivne spodbude v vizumski politiki;

–možnost 3C: negativne spodbude v vizumski politiki z različnimi podmožnostmi (vseobsežen pristop za vse potne liste od začetka ali ciljno usmerjen pristop v dveh fazah: diplomatski in službeni potni listi, nato navadni potni listi).

Prednost se daje ciljnim negativnim spodbudam. Verjetno je, da bodo negativni ukrepi na vizumskem področju najbolj učinkoviti pri spodbujanju vlad tretjih držav k sodelovanju z državami članicami pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa, čeprav jih bo treba, da bi bili v celoti uspešni, združiti z ukrepi na drugih področjih politike. Hkrati je prožen pristop, ki je v prvi vrsti usmerjen na vladne uradnike zadevne države, nato šele na prebivalstvo, najbolj ustrezen in sorazmeren pristop in bo imel najmanjše negativne posledice za potovanje, gospodarske sektorje ter položaj EU in njen ugled.

V predlogu je ciljno usmerjen pristop ohranjen, vendar pravni akt samega dvostopenjskega pristopa ne določa, pač pa besedilo omogoča večjo prilagodljivost v zvezi z uporabo ukrepov v praksi.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Posledice različnih protokolov, priloženih Pogodbama, in pridružitvenih sporazumov, sklenjenih s tretjimi državami

Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 15 določa pogoje in postopke za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.

Ker je pravna podlaga tega predloga v naslovu V tretjega dela PDEU, se uporablja sistem „spremenljive geometrije“ iz protokolov o stališču Danske, Irske in Združenega kraljestva ter iz Schengenskega protokola. Ta predlog nadgrajuje schengenski pravni red. Posledice v zvezi z različnimi protokoli in schengenskimi pridružitvenimi sporazumi je zato treba preučiti za Dansko, Irsko in Združeno kraljestvo, Islandijo in Norveško ter Švico in Lihtenštajn. Podobno je treba preučiti tudi posledice različnih aktov o pristopu. Podroben položaj vsake od teh zadevnih držav je opisan v uvodnih izjavah 18–26 tega predloga.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 – Cilj in področje uporabe

–Odstavek (1) – horizontalna sprememba: v celotnem besedilu je bil sklic na „tranzit“ kot namen potovanja črtan, ker se umetno razlikovanje med tranzitom in bivanjem (tranzit vključuje bivanje) opusti (posebni tranzitni vizum je bil odpravljen v vizumskem zakoniku, sprejetem leta 2009).    

Člen 2 – Opredelitev pojmov

–Točka (a) odstavka 2: glej razlago v skladu s členom 1(1).

–Odstavek 7: doda se sklic na ustrezno pravo podlago (Sklep št. 1105/2011).

–Odstavek 11 se črta, ker je nepotreben, saj je pojem „komercialni posrednik“ opisan v členu 45.

–Odstavek 12: doda se opredelitev pojma „pomorščak“, da se osebju, zaposlenemu na ladjah, omogoči korist od različnih poenostavitev postopka.

Člen 3 – Državljani tretje države, ki morajo imeti letališki tranzitni vizum

–Odstavek 5(b) in (c): doda se sklic na karibska območja Kraljevine Nizozemske.

Člen 4 – Organi, pristojni za sodelovanje pri postopkih v zvezi z vlogami

–Odstavek 2: doda se sklic na nov člen 36a, ki omogoča izdajanje vizumov na zunanjih mejah v okviru posebnega režima.

Člen 5 – Država članica, pristojna za obravnavo vloge in sprejetje odločitve

–Odstavek 1(b) se spremeni, da se ohrani samo eno objektivno merilo, tj. dolžina bivanja, na podlagi katerega se določi država članica, pristojna za obravnavo vloge v primeru načrtovanega potovanja, ki ima več kot en cilj. Namen je prosilcem za vizum zagotoviti večjo jasnost in izognitev nesporazumom glede pristojnosti med državami članicami.

–Poleg tega je pristojnost pojasnjena za primere, v katerih mora oseba v kratkem obdobju opraviti več nepovezanih potovanj v različne države članice, za katere bi bila predložitev vloge za izdajo vizuma za vsako potovanje ne samo nemogoča zaradi časovnih omejitev, pač pa tudi preveliko breme.

Člen 8 – Ureditev zastopanja

–Sedanji odstavek 2 se črta, da se zagotovi, da je država članica zastopnica v celoti pristojna za obravnavo vlog za izdajo vizuma v imenu zastopane države članice, kar bo poenostavilo obravnavo vlog za izdajo vizumov, ki jih obravnava zanjo, in je v skladu z načelom vzajemnega zaupanja, na katerem temelji schengenski pravni red.

–Odstavek 3 ureja zbiranje in prenos spisov in podatkov med državami članicami v primerih, v katerih država članica zastopa drugo državo članico le za sprejem vlog in zbiranje biometričnih identifikatorjev.

–Odstavek 4 se spremeni, da se upošteva črtanje možnosti zastopane države članice, na podlagi katere je lahko od države članice zastopnice zahtevala, naj ji omogoči sodelovanje v zadevah, ki jih slednja obravnava zanjo.

–V odstavku 7 je določen najkrajši rok, v katerem mora zastopana država članica uradno obvestiti Komisijo o sklenitvi ali prenehanju ureditve zastopanja.

–V odstavku 8 je določeno, da država članica zastopnica obenem uradno obvesti druge države članice in delegacijo EU v zadevni jurisdikciji o sklenitvi ali prenehanju veljavnosti ureditve zastopanja.

–Doda se odstavek 10, da se preprečijo daljše prekinitve delovanja in ročno izdajanje vizumskih nalepk.

Člen 9 – Praktična navodila za oddajo vloge

–Odstavek 1 najdaljši rok za oddajo vloge podaljšuje na šest mesecev, da se potnikom omogoči, da načrtujejo vnaprej in se izognejo obdobjem, ko se oddaja večje število vlog; pomorščaki lahko zaradi svojih posebnih delovnih pogojev vlogo oddajo devet mesecev pred načrtovanim potovanjem. Določen je bil najkrajši rok za oddajo vloge, da se državam članicam omogoči potreben čas za ustrezno obravnavo vlog in organizacijo dela.

–Odstavek 4 se spremeni, da se razjasnijo pravila o tem, kdo lahko odda vlogo v imenu prosilca, in uvede razlikovanje med poklicnimi, kulturnimi, športnimi ali izobraževalnimi združenji ali institucijami na eni strani ter komercialnimi posredniki na drugi.

–Odstavek 5 je bil prenesen iz prejšnjega člena 40(4) in spremenjen, da poudari temeljno načelo, na podlagi katerega se mora prosilec za oddajo vloge zglasiti le na enem mestu.

Člen 10 – Splošna pravila za oddajanje vlog

–Odstavek 1 je nadomeščen z novim besedilom, da se upošteva odprava splošnega načela, na podlagi katerega morajo vsi prosilci osebno oddati vlogo za izdajo vizuma. Ta sprememba ne posega v obveznosti, ki jih državam članicam nalaga Direktiva 2004/38/ES, zlasti člen 5(2) Direktive. Od prosilcev se zahteva osebna zglasitev na konzulatu ali pri zunanjem ponudniku storitev zaradi odvzema prstnih odtisov, ki se shranijo v VIS.

–Odstavek 2 se črta kot posledica spremembe odstavka 1.

Člen 11 – Obrazec za vlogo

–Odstavek 1 se spremeni tako, da se navede možnost izpolnitve obrazca za vlogo in podpisa tega obrazca v elektronski obliki.

–Doda se odstavek 1a, ki poudarja, da mora vsebina elektronskega obrazca za vlogo ustrezati vsebini enotnega obrazca iz Priloge I in da se ne smejo dodati nobene dodatne navedbe.

–Odstavek 3 je bil poenostavljen zaradi zagotovitve, da je obrazec za vlogo vedno na voljo vsaj v uradnem jeziku države članice, za vstop v katero se zahteva vizum, in uradnem jeziku države gostiteljice.

–Odstavek 4 se črta zaradi sprememb v odstavku 3.

Člen 14 – Spremni dokumenti

–Odstavek 4 se spremeni, da se razjasni in nadalje poenoti vsebina nacionalnih obrazcev za dokazilo o plačilu stroškov in/ali dokazovanje povabila.

–Odstavek 5 se nadomesti, da bo ustrezal okrepljeni vlogi, ki jo bo imelo schengensko sodelovanje na lokalni ravni (člen 48(1)).

–Doda se odstavek 5a, da se upoštevajo določbe o izvedbenih ukrepih iz člena 52(2).

Člen 15 – Potovalno zdravstveno zavarovanje

–V odstavku 1 se črta sklic na „dvakratnim“ kot posledica črtanja istega sklica v členu 24(1).

–Odstavek 2 se spremeni, da se pojasni, da morajo prosilci za vizum za večkratni vstop predložiti dokazilo o potovalnem zdravstvenem zavarovanju samo pri prvem načrtovanem potovanju.

Člen 16 – Vizumska taksa

–Odstavek 1: vizumska taksa se zveča s 60 EUR na 80 EUR, da se zagotovi boljše kritje stroškov držav članic; s tem se bodo povečala sredstva držav članic (+26 %), hkrati pa to ne bo delovalo odvračilno na veliko večino prosilcev za vizum v primerjavi s ceno potovanja in drugih stroškov potovanja. Uvede se mehanizem, da se ob upoštevanju meril, kot je stopnja inflacije EU, oceni potreba po pregledu takse na vsake dve leti. To omogoča redno spremljanje in pregled takse, kadar je to primerno. Med drugim bo predlagano zvišanje takse državi članici omogočilo, da ohrani ustrezno število konzularnega osebja za obravnavo vlog za izdajo vizumov v roku iz člena 23.

–Odstavek 2: vizumska taksa za mladoletnike (6–12 let) se bo zvišala za 5 EUR, torej na 40 EUR.

–Odstavek 3 se črta, saj je sklic „upravni stroški“ umeten glede na to, da so raziskave pokazale, da natančnih upravnih stroškov ni mogoče izračunati. Nenatančen sklic na redno pregledovanje se nadomesti z jasnejšim mehanizmom za pregledovanje v odstavku 8a.

–Odstavek 4(c): besedilo se spremeni, da se zagotovi, da so raziskovalci, ki sodelujejo na seminarjih/konferencah tudi zajeti v oprostitvi plačila vizumske takse, doda pa se tudi sklic na pravilno pravno podlago.

–Odstavek 5 se črta, saj se na splošno o neobvezni oprostitvi plačila vizumske takse odloča na centralni ravni, zato lokalna uskladitev ni mogoča.

–Nov odstavek 8a določa mehanizem za pregled v rednih (dvoletnih) presledkih in se nanaša na merila, na katerih mora temeljiti tak pregled.

Člen 17 – Pristojbina za storitve

–V odstavku 1 se črta sklic na „dodatno“ pristojbino za storitev, saj je zavajajoč.

–Odstavek 3 se črta, saj so izkušnje pokazale, da taka lokalna uskladitev pristojbin za storitve iz splošnih pogodb, sklenjenih na centralni ravni, ni možna.

–Doda se nov odstavek 4a, da se zunanjim ponudnikom storitev omogoči zaračunavanje višjih pristojbin za storitve, ko delujejo v tretjih državah, za državljane katerih velja vizumska obveznost in kadar tam nobena država članica ne zbira vlog za izdajo vizumov. Višja pristojbina za storitev bo zajemala prenos spisov in potnih listin ter njihovo vračilo na konzulat iz druge države, zadolžen za primer, ali vračilo potne listine z njega.

–Odstavek 5 se črta, saj državam članicam ni treba ohraniti možnosti neposrednega dostopa za oddajo vlog na konzulatih na območjih, na katerih je bil za zbiranje vlog za izdajo vizuma pooblaščen zunanji ponudnik storitev. To pa državam članicam ne preprečuje, da ne bi omogočile možnosti neposrednega dostopa.

Člen 21 – Preverjanje pogojev za vstop in ocena tveganja

–Odstavek 3(e) se spremeni kot posledica spremembe člena 15(2).

–Odstavek 4 se spremeni, da se pojasni razlika med predhodnimi bivanji na podlagi vizuma za kratkoročno bivanje ali drugih vrst vizumov ali na podlagi dovoljenj za prebivanje.

–Odstavek 8 se spremeni, da se državam članicam za izvedbo razgovora s prosilcem omogoči uporaba sodobnih komunikacijskih sredstev, ne pa da se od njega zahteva, naj se osebno zglasi na konzulatu.

Člen 22 – Predhodno posvetovanje s centralnimi organi drugih držav članic

–Odstavek 2 se spremeni tako, da od držav članic zahteva, da na predhodno posvetovanje odgovorijo, kakor hitro je to mogoče, najpozneje pa v sedmih koledarskih dneh.

–Odstavek 3 zahteva, da države članice Komisijo uradno obvestijo o prošnjah za predhodno posvetovanje vsaj 15 koledarskih dni pred uvedbo ukrepa, s čimer se omogoči, da se prosilci pravočasno obvestijo in da se druge države članice tehnično pripravijo.

–Odstavek 5 se črta, ker je postal zastarel.

Člen 23 – Odločanje o vlogi

–Odstavek 1 določa, da je splošni rok za odločanje največ 10 dni. Povprečni rok za odločanje o vlogi je pet dni, upoštevajo pa se podatki, evidentirani v vizumskem informacijskem sistemu. Nekatere države članice namenoma uporabljajo kratek rok za sprejemanje odločitev, da bi pritegnile potnike, čeprav prevelik časovni razpon med obravnavami vlog vodi do „trgovanja z vizumi“. Predlagano zvišanje vizumske takse bo državam članicam omogočilo, da ohranijo ali povečajo število vodstvenega osebja na konzulatih za zagotovitev, da se odločitve o vlogah sprejmejo v določenem roku.

–Odstavek 2 se spremeni tako, da omogoči podaljšanje najdaljšega roka odločanja o vlogi na 45 dni in da se črta zadnji stavek kot posledica črtanja določbe, na podlagi katere lahko zastopana država članica od države članice zastopnice zahteva, da se z njo posvetuje o zadevah, v katerih jo zastopa (člen 8(4)).

–Odstavek 3 se črta, saj je obdobje 60 koledarskih dni za obravnavanje vloge za izdajo vizuma za kratkoročno bivanje predolgo.

–V odstavek 4 se doda nova točka ba), da se navede letališki tranzitni vizum, ki ga v sedanjem vizumskem zakoniku ni.

–Točka (d) v odstavku 4 se črta kot posledica črtanja določbe, ki je zastopani državi članici omogočala, da se je država zastopnica z njo posvetovala; s tem se odpravi zahteva, da se določene zadeve predajo v obravnavo zastopani državi članici namesto državi članici zastopnici.

Člen 24 – Izdaja enotnega vizuma

–V prvem stavku drugega pododstavka odstavka 1 se sklic na vizum za „dvakratni“ vstop črta, ker je nepotreben, saj je zajet v besedi „večkratni“ in bi lahko omejil izdajanje vizumov za večkratni vstop.

–Tretji odstavek se črta kot posledica črtanja sklica na „tranzit“ v členu 1(1).

–Besedilo četrtega pododstavka odstavka 1 je pojasnjeno tako, da se črta sklic na „dodatno“, ker je prihajalo do nesporazumov v zvezi z izračunom veljavnosti potovalnega zdravstvenega zavarovanja.

–Preoblikovani odstavek 2 določa splošna pravila za postopno izdajanje vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo, t.j. „kaskade“. Taki usklajeni predpisi bodo preprečili „trgovanje z vizumi“ in goljufivo ravnanje, s katerim prosilci poskušajo prikriti pravo namembno državo članico, da bi lahko zaprosili za vizum na konzulatu, za katerega velja, da naj bi izdajal vizume z najdaljšo veljavnostjo.

–Doda se nov odstavek 2a, da se omogoči odstopanje od odstavka 2, kadar obstaja utemeljen dvom, da bo prosilec lahko izpolnjeval pogoje za vstop v celotnem obdobju veljavnosti vizuma.

–Doda se nov odstavek 2b, da se omogoči prilagoditev „kaskade“ na lokalni ravni, ki upošteva lokalne razmere ter migracijska in varnostna tveganja.

–Doda se nov odstavek 2c, da se zajamejo drugi primeri prosilcev za vizum, ki so upravičeni do izdaje vizuma za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo.

–Nov odstavek 2d se nanaša na postopke za sprejetje takih lokalnih „kaskad“. Navedena je potreba, da se pri oceni prilagajanja na lokalni ravni upoštevajo migracijsko in varnostno tveganje ter sodelovanje tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa.

Člen 25a – Sodelovanje na področju ponovnega sprejema

–Odstavek 1: splošne določbe o omejenem številu spremnih dokumentov, vizumska taksa, kakor je določena v členu 16(1), oprostitev vizumske takse za imetnike diplomatskih potnih listov, desetdnevni rok za obravnavo vlog in izdaja vizumov za večkratni vstop se na podlagi objektivnih in ustreznih meril ne bodo uporabljali za državljane iz tretjih držav, ki ne sodelujejo pri ponovnem sprejemu. Natančno izvajanje omejevalnih ukrepov bo določeno v izvedbenem aktu iz odstavka 5.

–Odstavek 2: Komisija mora ob upoštevanju več kazalnikov redno ocenjevati sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema.

–Odstavek 3: Države članice lahko Komisijo uradno obvestijo o večjih in trajnih praktičnih težavah pri ponovnem sprejemu z določeno tretjo državo na podlagi enakih kazalnikov, kot so določeni v odstavku 2.

–Odstavek 4: Komisija mora v enem mesecu oceniti uradna obvestila držav članic.

–Odstavek 5: Komisija mora na podlagi analize uradnih obvestil držav članic, kadar meni, da je potrebno ukrepanje, sprejeti izvedbeni akt o začasni prekinitvi/uporabi zadevnih določb (glej odstavek 1) za vse državljane ali kategorije državljanov zadevnih tretjih držav.

–Odstavek 6: Komisija mora redno ocenjevati učinkovitost sodelovanja tretjih držav na področju ponovnega sprejema, da bo lahko prilagodila ali razveljavila uporabo omejevalnih ukrepov.

–Odstavek 7: najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti izvedbenega akta mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poročati o napredku glede sodelovanja na področju ponovnega sprejema.

Člen 27 – Navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke

–Odstavek 1 se nadomesti in črta Prilogo VII o izpolnjevanju vizumske nalepke ter Komisijo pooblašča, da z izvedbenim aktom sprejme podrobna navodila za izpolnjevanje vizumske nalepke.

–Odstavek 2 se spremeni, da se okrepijo določbe o opombah za posamezno državo na vizumski nalepki.

–Odstavek 4 se spremeni za zagotovitev, da se ročno izdajajo samo vizumi za enkratni vstop.

Člen 29 – Pritrditev vizumskih nalepk

–Odstavek 1 se spremeni, da se upošteva črtanje Priloge VIII.

–Vstavi se odstavek 1a, ki pooblašča Komisijo, da sprejme izvedbeni akt z operativnimi navodili za pritrditev vizumskih nalepk.

Člen 31 – Obveščanje centralnih organov ostalih držav članic

–Odstavek 2 se spremeni, da se v skladu s spremembami člena 22 (predhodno posvetovanje) zagotovi pravočasno obveščanje ostalih držav članic.

Člen 32 – Zavrnitev izdaje vizuma

–V točko 1(a) odstavka 1 se doda nova točka iia, da se odpravi prejšnja opustitev v zvezi z letališkim tranzitom.

–Odstavek 3 se nadomesti tako, da se navede potreba držav članic po zagotovitvi potrebnih informacij o pritožbenih postopkih, ti postopki pa morajo zagotavljati učinkovito sodno varstvo (glej sodbo Sodišča v zadevi C-403/16).

–Črta se odstavek 4 kot posledica črtanja določbe, na podlagi katere so se določene zadeve predale v obravnavo zastopani državi članici namesto državi članici zastopnici.

Člen 36 – Vizum, ki se na zunanji meji izda pomorščakom v tranzitu

–Odstavek 2 se črta.

–Vstavi se odstavek 3, ki Komisijo pooblašča, da sprejme operativna navodila za izdajo vizumov, ki se na zunanji meji izdajo pomorščakom.

Člen 36a – Vizumi, za izdajo katerih se zaprosi na zunanji meji v okviru posebnega režima

–Zaradi spodbujanja krajših turističnih obiskov (največ sedem dni) je bila uvedena nova določba o odstopanju od splošnih pravil o izdaji vizumov na zunanji meji. Države članice bodo imele možnost izdati vizume na zunanjih mejah v okviru posebnega režima, za katerega bodo veljala stroga merila, in sicer po uradnem obvestilu o organizacijskih posebnostih režima in njegovi objavi. Podrobne določbe vzpostavljajo zaščitne ukrepe za zmanjšanje nedovoljenih migracij in varnostnega tveganja, zlasti z omejitvijo trajanja takih režimov na štiri mesece in omejitvijo njihovega obsega na državljane države, ki meji na mejni prehod na kopnem, ali državljane države, ki ima neposredno trajektno povezavo z mejnim prehodom na morju. Posebej usposobljeno osebje mora v ustreznih strukturah izvesti celovito preverjanje skladnosti z vsemi pogoji za vstop. Vizum, ki se nato izda, je veljaven samo za državo članico, ki je vizum izdala, in sicer samo za en vstop in bivanje največ sedem dni. Režimi se lahko uporabljajo samo za državljane tretjih držav, ki so sklenile sporazum o ponovnem sprejemu in za katere mehanizem iz člena 25a ni bil sprožen.

Člen 37 – Organizacijska sestava vizumskih oddelkov

–Odstavek 3 se spremeni, da se omogoči elektronska predložitev vlog in skrajša najkrajši rok za arhiviranje.

Člen 38 – Sredstva za obravnavanje vlog in kontrola konzulatov

–Doda se nov odstavek 1a, da se zagotovi, da se celoten postopek obravnavanja vlog za vizum ustrezno izvaja in spremlja.

Člen 40 – Konzularna organiziranost in konzularno sodelovanje

–Dodana so bila prilagodljivejša pravila, ki državam članicam omogočajo, da optimizirajo uporabo virov, povečajo konzularno zastopanost in razvijejo sodelovanje.

–V odstavku 1 je drugi stavek postal zastarel, saj oddaja vlog na konzulatih ni več osnovno načelo, in se zato črta.

–V odstavku 2 se preoblikuje točka (b) kot posledica razveljavitve prejšnjega člena 41 in odprave uvrstitve zunanjega izvajanja med ukrepe, ki se uporabijo „v skrajnem primeru“.

Člen 41 – Sodelovanje med državami članicami

–Ta člen je bil črtan, ker se je izkazalo, da navedene možnosti niso bile izvedljive. Spremenjeni člen 40 državam članicam omogoča, da razvijejo sodelovanje na bolj prožen način.

–

Člen 43 – Sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev

–Odstavek 3 se črta, ker države članice na splošno sklepajo splošne pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev na centralni ravni.

–Navedba obveznih informacijah, ki jih je treba dati prosilcem, se doda v točki (a) odstavka 6.

–V odstavku 6 se spremeni točka (e) kot posledica spremembe členov 10 in 40.

–Odstavek 7 se spremeni, da se razširi krog subjektov, ki lahko sodelujejo na javnih razpisih.

–Odstavek 9 se spremeni, da se upošteva nova zakonodaja o varstvu podatkov in zagotovi, da nadzorni organi držav članic za varstvo podatkov spremljajo, ali ponudniki storitev spoštujejo pravila o varstvu osebnih podatkov.

–Odstavek 11 se spremeni, da se poudari, da morajo države članice preveriti, ali zunanji ponudniki storitev prosilcem priskrbijo vse informacije, zahtevane v skladu s členom 47(1), ter da se okrepijo obveznosti držav članic za spremljanje zunanjih ponudnikov storitev.

–Doda se nov odstavek 11a, ki od držav članic zahteva, da Komisiji vsako leto poročajo o svojem sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev in njihovem spremljanju.

–

Člen 44 – Šifriranje in varen prenos podatkov

–Odstavki 1, 2 in 3 se spremenijo, da se upošteva črtanje navedb o sodelovanju zastopane države članice iz člena 8.

Člen 45 – Sodelovanje držav članic s komercialnimi posredniki

–Odstavek 1 se spremeni kot posledica črtanja prejšnjega odstavka (11) člena 2, tj. opredelitve pojma komercialni posrednik.

–Odstavek 3 se spremeni, ker podvaja splošno pravilo iz člena 21(3)(e) o preverjanju ustreznega potovalnega zdravstvenega zavarovanja prosilcev.

Člen 47 – Obveščanje širše javnosti

–V odstavku 1 se spremeni točka (c), da se upošteva razveljavitev prejšnjega člena 41.

Člen 48 – Schengensko sodelovanje članic na lokalni ravni

–Odstavek 1 se preoblikuje, da se pojasni obvezna narava schengenskega sodelovanja na lokalni ravni.    

–V prvem stavku odstavka 1a se spremenita točki (a) in (b) tako, da določata, da se v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni sestavijo usklajeni seznami spremnih dokumentov in pripravi lokalno izvajanje „kaskad“ vizumov za večkratni vstop.

–Odstavek 2 se črta, vsebina pa se vstavi v odstavek 1a.

–V odstavku 3 se spremeni točka (a), ki določa četrtletno zbiranje (namesto mesečnega zbiranja) statističnih podatkov o vizumih na lokalni ravni.

–V odstavku 3 se spremeni točka (b), ki poudarja, o katerih vidikih bi bilo treba razpravljati (in katere oceniti) v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni.

–Doda se odstavek 6a, ki določa, da Komisija na podlagi letnih poročil, pripravljenih v okviru različnih oblik schengenskega sodelovanja na lokalni ravni, sestavi letno poročilo, ki ga mora poslati Evropskemu parlamentu in Svetu.

–Člen 50 se črta kot posledica črtanja prilog VII, VIII in IX. Preostale priloge bodo spremenjene, ko bo zaključen cel zakonodajni postopek.

Člena 50a in 50b – Izvajanje delegiranih pooblastil in nujni postopek

–Ta dva člena se dodata, da se upoštevajo določbe člena 290 PDEU.

Člen 51 – Navodila za praktično uporabo vizumskega zakonika

–Člen se spremeni, da se upoštevajo določbe iz člena 52(2).

Člen 52 – Postopek v odboru

–Ta člen se nadomesti, da se upoštevajo določbe, ki urejajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

Člen 2 – Spremljanje in ocenjevanje

To so standardne določbe v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem izvajanja pravnih aktov.

Člen 3 – Začetek veljavnosti

–Odstavki 1, 2 in 4: to so standardne določbe o začetku veljavnosti in neposredni uporabnosti. Uporaba Uredbe se odloži za [šest mesecev] od začetka veljavnosti.

Priloge

–Priloga I (Obrazec za vlogo) se nadomesti zaradi poenostavitve in pojasnitve vsebine.

–Priloga V (Dovoljenja za bivanje, ki jih izdajo nekatere tretje države in katerih imetniki so oproščeni vizumske obveznosti za letališki tranzit) se nadomesti s posodobljenimi podatki.

–Priloga VI (Standardni obrazec za navedbo razlogov za zavrnitev, razveljavitev ali preklic vizuma) se spremeni, da se zagotovijo podrobnejše informacije v zvezi z razlogi za zavrnitev in postopkih za pritožbe zoper negativne odločitve.

–Priloge VII, VIII in IX se črtajo.

–Priloga X (Seznam minimalnih zahtev, ki jih je treba vključiti v pravni instrument, ki zajema sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev) se nadomesti, da se doda več podrobnosti glede nekaterih vidikov, ki jih je treba vključiti v pravni instrument.

2018/0061 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 77(2)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 16 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Skupna politika Evropske unije v zvezi z vizumi za kratkoročno bivanje je neločljivo povezana z oblikovanjem območja brez notranjih meja. Vizumska politika bi morala ostati bistveno orodje za spodbujanje turizma in poslovanja, obenem pa pomagati pri odpravljanju varnostnih tveganj in tveganja nedovoljenih migracij v Unijo.

(2)Unija bi morala svojo vizumsko politiko uporabiti pri sodelovanju s tretjimi državami ter za zagotavljanje boljšega ravnotežja med migracijskimi in varnostnimi vprašanji, gospodarskimi vidiki ter splošnimi zadevami na področju zunanjih odnosov.

(3)Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 17 določa pogoje in postopke za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.

(4)Prosilcem bi moral biti na voljo čim bolj enostaven postopek za izdajo vizuma. Pojasniti bi bilo treba, katera država članica je pristojna za obravnavo vloge za izdajo vizuma, zlasti kadar načrtovano potovanje zajema več držav članic. Države članice bi morale, kadar je to mogoče, omogočiti, da se obrazci izpolnijo in vložijo v elektronski obliki. Treba bi bilo določiti roke za različne faze postopka, predvsem zato, da se potnikom omogoči, da načrtujejo vnaprej in se izognejo obdobjem, ko se oddaja večje število vlog.

(5)Države članice ne bi smele biti obvezane, da ohranijo možnost neposrednega dostopa za oddajo vlog na konzulatu na območjih, na katerih je bil v imenu konzulata pooblaščen zunanji ponudnik storitev, brez poseganja v obveznosti, ki jo državam članicam nalaga Direktiva 2004/38/ES 18 , zlasti člen 5(2) Direktive.

(6)Vizumska taksa bi morala zagotoviti, da je na voljo dovolj finančnih sredstev za pokritje stroškov obravnave vlog za izdajo vizuma, vključno z ustreznimi strukturami in zadostnim osebjem, da se zagotovi kakovostna in celovita obravnava vlog za izdajo vizuma. Znesek vizumske takse bi bilo treba pregledati vsaki dve leti na podlagi objektivnih meril.

(7)Za zagotovitev, da državljani tretjih držav, za katere velja vizumska obveznost, lahko oddajo svojo vlogo za izdajo vizumov v kraju svojega prebivališča, tudi če tam nobena država članica ne zbira vlog za izdajo vizumov, bi morali zunanji ponudniki storitev imeti možnost, da zagotovijo potrebne storitve ob plačilu taks, ki presega splošno najvišjo vrednost.

(8)Ureditve zastopanja bi bilo treba poenostaviti in se izogibati oviram za sklenitev takih ureditev zastopanja med državami članicami. Država članica zastopnica bi morala biti odgovorna za izvedbo celotnega postopka obravnave vlog za izdajo vizuma, ne da bi v njem sodelovala zastopana država članica.

(9)Da se zmanjša upravno breme za konzulate držav članic in omogoči neovirano potovanje pogostim ali rednim potnikom, bi morali biti vizumi za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo izdani na podlagi objektivno določenih skupnih meril in ne bi smeli biti omejeni na posebne namene potovanja ali kategorije prosilcev.

(10)Glede na razlike v lokalnih razmerah, zlasti v zvezi z migracijskim in varnostnim tveganjem, ter glede na odnose, ki jih Unija vzdržuje s posameznimi državami, bi morala diplomatska in konzularna predstavništva držav članic na posameznih lokacijah oceniti potrebo po prilagoditvi splošnih določb, da se zagotovi ali ugodnejša ali bolj omejujoča uporaba. Ugodnejši pristopi pri izdajanju vizumov za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo bi morali upoštevati zlasti obstoječe trgovinske sporazume, ki zajemajo mobilnost poslovnežev, in sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa.

(11)V primeru pomanjkanja sodelovanja nekaterih tretjih držav pri ponovnem sprejemu njihovih državljanov, ki so bili prijeti zaradi neurejenega statusa, in njihovega učinkovitega sodelovanja v postopku vračanja, bi se morale na podlagi preglednega mehanizma, ki temelji na objektivnih merilih, uporabiti nekatere omejitvene in začasne določbe Uredbe (ES) št. 810/2009, da se okrepi sodelovanje določene tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa.

(12)Prosilci, katerim se izdaja vizuma zavrne, bi morali imeti pravico do pritožbe, ki bi morala v določeni fazi postopka zagotavljati učinkovito pravno sredstvo. V priglasitvi zavrnitve bi morale biti navedene podrobnejše informacije o razlogih za zavrnitev in postopki za pritožbe zoper negativno odločitev.

(13)Izdajanje vizumov na zunanji meji bi moralo biti še naprej izjema. Vendar pa bi morale imeti države članice za spodbujanje krajših turističnih obiskov pooblastilo za izdajo vizumov na zunanjih mejah na podlagi začasnih režimov, katerih organizacijske ureditve bi bilo treba priglasiti in objaviti. Taki režimi bi morali imeti omejeno področje uporabe in biti usklajeni s splošnimi pravili za obravnavo vlog za izdajo vizumov. Veljavnost izdanega vizuma bi morala biti omejena na ozemlje države članice, ki je vizum izdala.

(14)Schengensko sodelovanje na lokalni ravni je bistvenega pomena za usklajeno uporabo skupne vizumske politike in pravilno oceno migracijskega in varnostnega tveganja. Delegacije Unije bi morale koordinirati sodelovanje in izmenjave med diplomatskimi in konzularnimi predstavništvi držav članic na posameznih lokacijah. Oceniti bi morale operativno uporabo posebnih določb glede na lokalne razmere in migracijsko tveganje.

(15)Države članice bi morale pozorno in redno spremljati delovanje zunanjih ponudnikov storitev, da se zagotovi skladnost s pravnim instrumentom, ki ureja pristojnosti, podeljene zunanjemu ponudniku storitev. Države članice bi morale Komisiji letno poročati o sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev in njihovem spremljanju. Države članice bi morale zagotoviti, da osebje na delu v tujini spremlja celoten postopek za obravnavo vlog za izdajo vizumov in sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev. 

(16)Treba bi bilo sprejeti prilagodljiva pravila, ki bi državam članicam omogočala, da optimizirajo souporabo virov in povečajo konzularno zastopanost. Sodelovanje med državami članicami („schengenski vizumski centri“) bi lahko potekalo v kakršni koli obliki, prilagojeni lokalnim razmeram, da bi se povečala zemljepisna konzularna zastopanost, zmanjšali stroški držav članic, povečala prepoznavnost Evropske unije in izboljšale storitve, ki so na voljo prosilcem za vizum. 

(17)Sistemi za elektronsko obravnavo vlog za izdajo vizumov, ki jih razvijejo države članice, pripomorejo k lajšanju postopkov za izdajo vizumov za prosilce in konzulate. Treba bi bilo razviti skupno rešitev, ki bi omogočala popolno digitalizacijo in v celoti izkoristila nedavne pravni razvoj in tehnološke dosežke. 

(18)V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (PEU) in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti o delovanju Evropske unije (PDEU), Danska ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zato zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja. Glede na to, da ta uredba predstavlja nadgradnjo schengenskega pravnega reda v skladu z določbami naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se mora Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v roku šestih mesecev od dne, ko Svet sprejme to uredbo, odločiti, ali jo bo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.

(19)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Združeno kraljestvo v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES ne sodeluje 19 . Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(20)Ta uredba predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerem Irska v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES ne sodeluje 20 . Irska zato ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ki zanjo ni zavezujoča in se v njej ne uporablja.

(21)Za Islandijo in Norveško predstavlja ta uredba razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško o pridružitvi obeh k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 21 , ki spadajo na področje iz člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES 22 .

(22)Ta uredba za Švico predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda 23 , ki spadajo na področje iz točke B člena 1 Sklepa 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2008/146/ES 24 .

(23)Za Lihtenštajn ta uredba predstavlja nadaljnji razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Protokola, podpisanega med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu, sklenjenim med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, ki spadajo na področje člena 1(B) Sklepa Sveta 1999/437/ES v povezavi s členom 3 Sklepa Sveta 2011/350/EU 25 o sklenitvi navedenega protokola.

(24)Za Ciper ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(12) Akta o pristopu iz leta 2003.

(25)Za Bolgarijo in Romunijo ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(12) Akta o pristopu iz leta 2005.

(26)Za Hrvaško ta uredba predstavlja akt, ki temelji na schengenskem pravni redu oziroma je z njim kako drugače povezan v smislu člena 4(2) Akta o pristopu iz leta 2011.

(27)Uredbo (ES) št. 810/2009 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 810/2009 se spremeni:

(1)v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Ta uredba določa pogoje in postopke za izdajo vizumov za načrtovano bivanje na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni.“;

(2)člen 2 se spremeni:

(a)v odstavku 2 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) načrtovanega bivanja na ozemlju držav članic, ki ne presega 90 dni v katerem koli obdobju 180 dni, ali“.;

(b)točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. „priznana potna listina“ pomeni potno listino, ki jo ena ali več držav članic priznava za namen prehoda zunanjih meja in pritrditve vizumov v skladu s Sklepom št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta 26 .“;

(c)točka 11 se črta;

(d)doda se naslednja nova točka:

„12. „pomorščak“ pomeni vsako osebo, ki je zaposlena, najeta ali dela v kakršni koli vlogi na morski ladji ali ladji, ki pluje v mednarodnih celinskih vodah.“;

(3)v členu 3(5) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b) državljane tretjih držav, ki imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala država članica, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali država članica, ki še ne uporablja določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali državljane tretjih držav, ki imajo eno od veljavnih dovoljenj za prebivanje iz Priloge V, ki so ga izdale Andora, Kanada, Japonska, San Marino ali Združene države Amerike, ki jamčijo za brezpogojni ponovni sprejem imetnika, ali ki imajo dovoljenje za prebivanje na karibskih območjih Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba);

(c) državljane tretjih držav, ki imajo veljavni vizum za državo članico, ki ne sodeluje pri sprejetju te uredbe, ali za državo članico, ki še ne uporablja določb schengenskega pravnega reda v celoti, ali za državo, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ali za Kanado, Japonsko ali Združene države Amerike, ali za imetnike, ki imajo veljavni vizum za karibska območja Kraljevine Nizozemske (Aruba, Curaçao, Sveti Martin, Bonaire, Sveti Evstahij in Saba), kadar potujejo v državo, ki je izdala vizum, ali v katero koli drugo tretjo državo, ali kadar se po uporabi vizuma vračajo iz države, ki je izdala vizum;“;

(4)v členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko vloge na zunanjih mejah držav članic obravnavajo in odločitev o njih sprejmejo organi, ki so v skladu s členi 35, 36 in 36a pristojni za kontrolo oseb.“;

(5)v členu 5(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) država članica, ozemlje katere je glede na dolžino ali namen bivanja, ki se računa v dnevih, glavni cilj potovanja, če ima prosilec več kot en cilj, ali če naj bi v obdobju dveh mesecev večkrat obiskal njeno ozemlje, ali“;

(6)člen 8 se spremeni:

(a)odstavek 2 se črta;

(b)odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:    

„3. Kadar je zastopanje omejeno na sprejem vlog, se sprejem spisov in podatkov v zastopani državi članici ter njihov prenos vanjo izvedeta ob spoštovanju ustreznih pravil o varstvu podatkov in zaščiti.

4. Država članica zastopnica in zastopana država članica določita dvostransko ureditev. V tej ureditvi se:

   (a) določijo trajanje zastopanja, čeprav je to samo začasno, in postopki za njegovo prenehanje;

   (b) lahko opredelijo, zlasti kadar ima zastopana država članica konzulat v zadevni tretji državi, določbe o zagotovitvi prostorov in osebja ter finančni prispevek zastopane države članice.“;

(c)odstavka 7 in 8 se nadomestita z naslednjim:

„7.    Zastopana država članica Komisijo uradno obvesti o novih ureditvah zastopanja ali prenehanju veljavnosti takih ureditev najpozneje en mesec pred začetkom ali koncem njihove veljavnosti, razen v primerih višje sile.

8. Konzulat države članice zastopnice obenem z izdajo uradnega obvestila iz odstavka 7 obvesti konzulate drugih držav članic ter delegacijo Evropske unije v zadevni sodni pristojnosti o novih ureditvah zastopanja ali prenehanju njihove veljavnosti.“;

(d)doda se naslednji nov odstavek:

   „10. V primeru tehničnih težav zaradi dolgotrajne višje sile država članica poišče drugo državo članico, ki jo zastopa na določeni lokaciji za vse ali nekatere kategorije prosilcev za vizum.“;

(7)člen 9 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Vloge se oddajo največ šest mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja, pomorščaki, ki opravljajo svoje naloge, pa svoje vloge oddajo največ devet mesecev pred začetkom načrtovanega potovanja in praviloma najmanj 15 koledarskih dni pred začetkom takega potovanja.“;

(a)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

(b)„4. Brez poseganja v člen 13 vloge lahko oddajo:

(a) prosilec;

(b) pooblaščen komercialni posrednik iz člena 45;

(c) poklicno, kulturno, športno ali izobraževalno združenje oziroma institucija v imenu svojih članov.“;

(c)doda se naslednji nov odstavek:

„5. Od prosilca se ne sme zahtevati, da se zaradi oddaje vloge osebno zglasi na več kot enem mestu.“;

(8)člen 10 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Prosilci vlogo oddajo osebno zaradi odvzema prstnih odtisov v skladu s členom 13(2), (3) in (7)(b).“;

(b)odstavek 2 se črta;

(9)člen 11 se spremeni:

(a)prvi stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Vsak prosilec predloži ročno ali elektronsko izpolnjen in podpisan obrazec iz Priloge I.“;

(b)vstavi se naslednji nov odstavek 1a:

„1a. V primeru elektronske različice obrazca za vlogo je njegova vsebina taka, kot je določena v Prilogi I.“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

(d)„3. Obrazec je na voljo vsaj v naslednjih jezikih:

(a) v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice, za katero se zahteva vizum, in

(b) v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države gostiteljice.

Poleg jezika(-ov) iz točke (a) je lahko obrazec na voljo tudi v katerem(-ih) koli drugem(-ih) uradnem(-ih) jeziku(-ih) institucij Evropske unije.“;

(e)odstavek 4 se črta;

(10)člen 14 se spremeni:

(a)odstavka 4 in 5 se nadomestita z naslednjim:

„4. Države članice lahko zahtevajo, da prosilci predložijo dokazilo o plačilu stroškov ali dokazilo o zasebni nastanitvi ali oboje z izpolnitvijo obrazca, ki ga sestavi vsaka država članica. Na tem obrazcu se navede zlasti:

(a) ali je to dokazilo o plačilu stroškov ali zasebni nastanitvi;

(b) ali je sponzor / oseba, ki vabi, fizična oseba, podjetje ali organizacija;

(c) osebne in kontaktne podatke sponzorja / osebe, ki vabi,

(d) ime(-na) prosilca(-ev);

(e) naslov nastanitve;

(f) trajanje in namen obiska bivanja;

(g) morebitne družinske vezi s sponzorjem / osebo, ki vabi;

(h) informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 37(1) Uredbe (ES) št. 767/2008.

Obrazec se pripravi v uradnem(-ih) jeziku(-ih) države članice in vsaj v enem od ostalih uradnih jezikov institucij Unije. Vzorec obrazca se pošlje Komisiji.

5. Konzulati držav članic v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni, kakor je določeno v členu 48, ocenijo izvajanje pogojev iz odstavka 1, da se upoštevajo lokalne razmere ter migracijska in varnostna tveganja,“;

(b)vstavi se naslednji nov odstavek 5a:

„5a. Komisija po potrebi in zaradi upoštevanja lokalnih razmer, kakor je določeno v členu 48, z izvedbenimi akti sprejme usklajen seznam spremnih dokumentov, ki se uporabljajo v vsaki jurisdikciji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(11)člen 15 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Prosilci za enotni vizum za enkratni vstop dokažejo, da imajo sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije stroške, ki bi utegnili nastati v zvezi z repatriacijo iz zdravstvenih razlogov, nujno medicinsko pomočjo in nujnim zdravljenjem v bolnišnici ali zaradi smrti med načrtovanim bivanjem na ozemlju držav članic.“;

(b)v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2. Prosilci za enotni vizum za večkratni vstop dokažejo, da imajo sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki krije obdobje prvega načrtovanega potovanja.“;

(12)člen 16 se spremeni:

(a)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Prosilci plačajo vizumsko takso v višini 80 EUR.

2. Otroci od šestega do dvanajstega leta starosti plačajo vizumsko takso v višini 40 EUR.“;

(b)Vstavi se naslednji nov odstavek 2a:

„2a Kadar Komisija tako odloči v skladu s členom 25a(5), se uporablja vizumska taksa v višini 160 EUR, .“;

(c)odstavek 3 se črta.

(d)v odstavku 4 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) raziskovalci iz tretjih držav, kot so opredeljeni v Direktivi Sveta 2005/71/ES 27 , ki potujejo zaradi opravljanja znanstvenih raziskav oziroma se udeležujejo znanstvenega seminarja ali konference;“;

(e)v odstavku 5 se drugi pododstavek črta;

(f)vstavi se naslednji nov odstavek:

„8a. Komisija oceni potrebo po pregledu vizumske takse, določene v členu 16(1), (2) in (2a), na vsake dve leti, pri čemer upošteva objektivna merila, kot je splošna stopnja inflacije v EU, ki jo objavi Eurostat, in tehtano povprečje plač javnih uslužbencev držav članic, ter po potrebi spremeni znesek vizumske takse z delegiranimi akti.“;

(13)člen 17 se spremeni:

(a)prvi stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„Zunanji ponudnik storitev lahko v skladu s členom 43 zaračuna pristojbino za storitve.“;

(b)odstavek 3 se črta;

(c)vstavi se naslednji nov odstavek 4a:

„4a. Z odstopanjem od odstavka 4 pristojbina za storitve ne sme presegati zneska vizumske takse v tretjih državah, za državljane katerih velja vizumska obveznost, kadar tam nobena država članica nima konzulata za namen zbiranja vlog za vizume.“;

(d)odstavek 5 se črta;

(14)člen 21 se spremeni:

(a)v odstavku 3 se točka (e) nadomesti z naslednjim:

„(e) da ima prosilec sklenjeno ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, ki po potrebi krije obdobje načrtovanega bivanja ali, če je zaprosil za enotni vizum za večkratni vstop, obdobje prvega načrtovanega potovanja.“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Konzulat na podlagi trajanja predhodnih in načrtovanih bivanj po potrebi preveri, da prosilec ni presegel najdaljšega trajanja dovoljenega bivanja na ozemlju držav članic, ne glede na morebitna zakonita bivanja na podlagi nacionalnih vizumov za dolgoročno bivanje ali dovoljenja za prebivanje.“;

(c)odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Med obravnavo vloge lahko konzulati v utemeljenih primerih opravijo razgovor s prosilcem in zahtevajo dodatne dokumente.“;

(15)člen 22 se spremeni:

(a)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Centralni organi, s katerimi poteka posvetovanje, v vsakem primeru odgovorijo čim prej, najpozneje pa v sedmih koledarskih dneh po posvetu. Če organi v navedenem roku ne odgovorijo, pomeni, da ne nasprotujejo izdaji vizuma.

3. Države članice praviloma uradno obvestijo Komisijo o uvedbi ali umiku zahteve za tovrstno predhodno posvetovanje najpozneje 15 koledarskih dni pred začetkom veljavnosti ukrepa. Ti podatki se sporočijo tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni jurisdikciji.“;

(b)odstavek 5 se črta;

(16)člen 23 se spremeni:

(a)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Odločitev o vlogi se sprejme v 10 koledarskih dneh od datuma oddaje vloge, ki je dopustna v skladu s členom 19.

Ta rok se lahko v posameznih primerih podaljša na največ 45 koledarskih dni, zlasti kadar je treba vlogo dodatno pregledati.“;

(b)odstavek 3 se črta;

(c)odstavek 4 se spremeni:

–(i)    doda se naslednja nova točka ba):

„(ba) izda letališki tranzitni vizum v skladu s členom 26, ali“;

–(ii)    točka (d) se črta;

(17)člen 24 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

–(i)    v drugem pododstavku se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Vizum se lahko izda za enkratni ali večkratni vstop.“

–(ii)    tretji pododstavek se črta;

–(iii)    četrti pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Brez poseganja v člen 12(a) obdobje veljavnosti vizuma za enkratni vstop vključuje „dopustno prekoračitev obdobja“ 15 dni.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Vizumi za večkratni vstop z dolgo veljavnostjo se izdajo za naslednja obdobja veljavnosti, razen če bi bila veljavnost vizuma daljša od veljavnosti potne listine:

(a) za obdobje veljavnosti enega leta, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil tri vizume v preteklih dveh letih;

(b) za obdobje dveh let, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil predhoden vizum za večkratni vstop, veljaven eno leto;

(c) za obdobje petih let, če je prosilec pridobil in zakonito uporabil predhoden vizum za večkratni vstop, veljaven dve leti.“;

(c)vstavijo se naslednji novi odstavki:

„2a. Z odstopanjem od odstavka 2 se obdobje veljavnosti izdanega vizuma v posameznih primerih lahko skrajša, če obstaja upravičen dvom, da bodo pogoji za vstop izpolnjeni za celotno obdobje.

2b. Z odstopanjem od odstavka 2 konzulati držav članic v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni iz člena 48 ocenijo, ali je treba pravila o izdaji vizumov za večkratni vstop iz odstavka 2 prilagoditi zaradi upoštevanja lokalnih razmer ter migracijskih in varnostnih tveganj, da bi se sprejeli ugodnejši ali bolj omejevalni predpisi v skladu z odstavkom 2d.

2c. Z odstopanjem od odstavka 2 se lahko vizum za večkratni vstop, ki velja do pet let, izda prosilcu, ki dokaže, da mora pogosto in/ali redno potovati, ali utemelji namero, da bo pogosto in/ali redno potoval, če dokaže svojo poštenost in zanesljivost, ekonomski položaj v matični državi in dejansko namero, da zapusti ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti vizuma, za katerega je zaprosil.

2d. Komisija po potrebi na podlagi ocene iz odstavka 2b z izvedbenimi akti sprejme pravila v zvezi s pogoji za izdajo vizumov za večkratni vstop iz odstavka 2, ki se uporabijo v posamezni jurisdikciji, da bi se upoštevale lokalne razmere, migracijska in varnostna tveganja ter sodelovanje zadevnih tretjih držav na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa, in sicer ob upoštevanju kazalnikov iz člena 25a(2) in splošnih odnosov z Unijo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(18)vstavi se naslednji nov člen:

„Člen 25a

Sodelovanje na področju ponovnega sprejema

1.    Člen 14(6), člen 16(1) in (5)(b), člen 23(1) in člen 24(2) se ne uporabljajo za prosilce ali kategorije prosilcev, ki so državljani tretje države, za katero se na podlagi zadevnih in objektivnih podatkov šteje, da ne sodeluje v zadostni meri z državami članicami pri ponovnem sprejemu migrantov brez urejenega statusa v skladu s tem členom. Ta člen ne posega v pristojnosti, ki jih Komisiji podeljuje člen 24 (2d).

2.    Komisija redno ocenjuje sodelovanje tretjih držav na področju ponovnega sprejema, ob upoštevanju zlasti naslednjih kazalnikov:

(a)število odločb o vrnitvi, izdanih osebam iz zadevne tretje države, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic;

(b)število dejanskih vrnitev oseb, ki jim je bila izdana odločba o vrnitvi, kot odstotek števila odločb o vrnitvi, izdanih državljanom zadevne tretje države, vključno po potrebi in na podlagi zakonodaje Unije ali dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu s številom državljanov tretjih držav, ki so potovali prek njenega ozemlja;

(c)število s strani tretje države sprejetih prošenj za ponovni sprejem kot odstotek števila predloženih takih prošenj.

3.    Država članica lahko Komisijo uradno obvesti o večjih in trajnih praktičnih težavah pri sodelovanju s tretjo državo na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa na podlagi enakih kazalnikov, kot so določeni v odstavku 2.

4.    Komisija v roku enega meseca preuči vsako obvestilo v skladu z odstavkom 3.

5.    Kadar Komisija na podlagi analize iz odstavkov 2 in 4 odloči, da država ne sodeluje v zadostni meri in da je zato potrebno ukrepanje, lahko ob upoštevanju splošnih odnosov Unije z zadevno tretjo državo sprejme izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2):

(a)o začasni opustitvi uporabe člena 14(6), točke (b) člena 16(5), člena 23(1) ali člena 24(2) oziroma nekaterih ali vseh teh določb za vse državljane zadevne tretje države ali za nekatere kategorije njenih državljanov, ali

(b)o uporabi vizumske takse iz člena 16 (2a) za vse državljane zadevne tretje države ali za določene kategorije njenih državljanov.

6.    Komisija na podlagi kazalnikov iz odstavka 2 redno ocenjuje, ali je mogoče ugotoviti znatno izboljšanje sodelovanja določene tretje države na področju ponovnega sprejema migrantov brez urejenega statusa, in ob upoštevanju splošnih odnosov Unije z zadevno tretjo državo lahko odloči, da razveljavi ali spremeni izvedbeni akt iz odstavka 5.

7.    Najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti izvedbenega akta iz odstavka 5 Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o napredku, doseženem v navedeni tretji državi glede sodelovanja na področju ponovnega sprejema.“;

(19)člen 27 se spremeni:

(a)odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobne določbe o izpolnjevanju vizumske nalepke. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

2. Države članice lahko v oddelek „opombe“ na vizumski nalepki dodajo podatke za svojo državo. Ti podatki ne smejo podvajati obveznih podatkov, vpisanih v skladu z odstavkom 1, in ne navajati posebnega namena potovanja.“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Vizumska nalepka za vizum za enkratni vstop se lahko ročno izpolni samo v primeru tehničnih težav zaradi višje sile. Ročno izpolnjena vizumska nalepka se ne sme spreminjati.“;

(20)člen 29 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Natisnjena vizumska nalepka se pritrdi na potno listino.“

(b)vstavi se naslednji nov odstavek:

„1a. Komisija z izvedbenimi akti sprejme podrobna navodila o pritrditvi vizumske nalepke. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(21)člen 31 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice Komisijo uradno obvestijo o uvedbi ali umiku zahteve za tovrstne podatke najpozneje 15 koledarskih dni pred začetkom veljavnosti ukrepa. Ti podatki se sporočijo tudi v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni v zadevni sodni pristojnosti.“;

(b)odstavek 4 se črta;

(22)člen 32 se spremeni:

(a)v odstavku 1(a) se vstavi točka (iia):

„(iia) prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovani letališki tranzit;“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Prosilci, katerim se izdaja vizuma zavrne, imajo pravico do pritožbe, ki mora v določeni fazi postopka zagotoviti učinkovito pravno sredstvo. Pritožbe se vložijo zoper državo članico, ki je sprejela končno odločitev o vlogi, v skladu z nacionalnim pravom te države članice. Države članice prosilcem zagotovijo podrobne informacije o postopku, v skladu s katerim je treba ravnati v primeru pritožbe, kakor je navedeno v Prilogi VI.“;

(c)odstavek 4 se črta;

(23)člen 36 se spremeni:

(a)    odstavek 2 se črta;

(b)    vstavi se naslednji nov odstavek:

„2a. Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativna navodila za izdajo vizumov na meji pomorščakom. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).“;

(24)vstavi se naslednji nov člen:

„Člen 36a

Vizumi, za izdajo katerih se zaprosi na zunanji meji v okviru posebnega režima

1.    Za spodbujanje krajših turističnih obiskov in ob upoštevanju pogojev iz tega člena se država članica lahko odloči, da začasno omogoči oddajo vlog za izdajo vizuma na določenih mejnih prehodnih na kopnem ali morju za osebe, ki izpolnjujejo pogoje za vstop iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

2.    Trajanje režima je omejeno na štiri mesece na koledarsko leto, poleg tega se določijo kategorije upravičencev in izločijo državljani tretjih držav, ki sodijo v kategorijo oseb, za katere se zahteva predhodno posvetovanje v skladu s členom 22, in oseb, ki ne bivajo v državi, ki meji na mejni prehod na kopnem ali državi, ki ima neposredno trajektno povezavo z mejnim prehodom na morju. Navedeni režimi se uporabljajo le za državljane tretjih držav, s katerimi so bili sklenjeni sporazumi o ponovnem sprejemu in za katere Komisija ni sprejela ukrepov v skladu s členom 25a(5).

3.    Zadevna država članica vzpostavi ustrezne strukture in napoti posebej usposobljeno osebje za obravnavo vlog za izdajo vizuma za izvajanje vseh preverjanj in ocene tveganja, kakor je določeno v členu 21.

4.    Vizum, izdan v skladu s posebnim režimom, mora omogočiti samo en vstop, veljati samo za ozemlje države članice, ki je vizum izdala, in dovoljevati bivanje za največ sedem koledarskih dni. Obdobje veljavnosti vizuma ne sme vključevati „dopustne prekoračitve obdobja“.

5.    Kadar se v skladu s posebnim režimom izdaja vizuma na zunanji meji zavrne, država članica zadevnemu prevozniku ne sme naložiti obveznosti iz člena 26 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma.

6.    Države članice Komisijo uradno obvestijo o kakršnem koli režimu najpozneje šest mesecev pred začetkom njegovega izvajanja. V uradnem obvestilu se navedejo kategorije upravičencev, ozemeljsko področje uporabe, organizacijske ureditve za režim in ukrepi, predvideni za zagotovitev skladnosti s pogoji iz tega člena.

Komisija to uradno obvestilo objavi v Uradnem listu Evropske unije.

7.    Zadevne države članice tri mesece po koncu trajanja režima Komisiji pošljejo podrobno poročilo o njegovem izvajanju. Poročilo vsebuje informacije o številu vizumov, za katere je bilo zaprošeno, izdanih vizumov in zavrnjenih vizumov (vključno z državljanstvom zadevnih oseb), obdobju bivanja in stopnji vračanja (vključno z državljanstvom oseb, ki ozemlja države članice niso zapustile ob izteku vizuma).“;

(25)v členu 37 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

(a)„3. Konzulati držav članic vodijo arhive vlog v papirni ali elektronski obliki. Vsak posamezen spis vsebuje zadevne informacije, ki po potrebi omogočajo obnovitev razlogov za sprejetje odločitve o vlogi.

Posamezen spis se hrani najmanj eno leto od datuma sprejetja odločitve o vlogi v skladu s členom 23(1) ali v primeru pritožbe do konca postopka pritožbe.“;

(26)v členu 38 se vstavi naslednji nov odstavek:

„1a. Države članice zagotovijo, da celoten postopek, vključno s sodelovanjem z zunanjimi ponudniki storitev, spremlja osebje na delu v tujini, da se zagotovi celovitost vseh faz postopka.“ ;

(27)člen 40 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 40

Konzularna organiziranost in konzularno sodelovanje

1.    Vsaka država članica je odgovorna za organizacijo postopkov v zvezi z vlogami.

2.    Države članice:

   (a) svoje konzulate in mejne organe, pristojne za izdajo vizumov na mejnih prehodih, pa tudi urade svojih častnih konzulov, kadar uporabljajo biometrične identifikatorje, opremijo s potrebno opremo za zbiranje biometričnih identifikatorjev v skladu s členom 42;

   (b) sodelujejo z eno ali več drugimi državami članicami na podlagi ureditev zastopanja ali v okviru katere koli druge oblike konzularnega sodelovanja.

3.    Država članica lahko sodeluje tudi z zunanjim ponudnikom storitev v skladu s členom 43.

4.    Države članice uradno obvestijo Komisijo o svoji konzularni organiziranosti in konzularnem sodelovanju na vsakem posameznem konzularnem mestu.

5.    Države članice v primeru prekinitve sodelovanja z drugimi državami članicami zagotovijo neprekinjeno opravljanje celotne storitve.“;

(28)člen 41 se črta;

(29)člen 43 se spremeni:

(a)odstavek 3 se črta;

(b)odstavek 6 se spremeni:

–(i)    točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) zagotavljanje splošnih informacij o vizumskih zahtevah v skladu s členom 47(1)(a)–(c) in obrazcev za vloge.“;

–(ii)    točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) po potrebi naročanje prosilcev na konzulatu ali pri zunanjem ponudniku storitev.“;

(c)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Pri izbiri zunanjega ponudnika storitev zadevna država članica preveri zanesljivost in solventnost organizacije ali podjetja in zagotovi, da ni navzkrižja interesov. Pregled po potrebi zajema potrebna dovoljenja, vpis v register družb, statute in bančne pogodbe.“;

(d)odstavek 9 se nadomesti z naslednjim:

„9. Države članice so odgovorne za skladnost s predpisi o varstvu osebnih podatkov in zagotovijo, da nadzorni organi držav članic za varstvo podatkov spremljajo zunanje ponudnike storitev v skladu s členom 51(1) Uredbe (EU) 2016/679.“;

(e)odstavek 11 se spremeni:

–(i)    „(a) splošnimi informacijami o merilih, pogojih in postopkih za predložitev vloge za izdajo vizuma, kakor je določeno v členu 47(1)(a), (b) in (c), in vsebino obrazcev, ki jih zunanji ponudnik storitev zagotovi prosilcem.“;

–(ii)    drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„V ta namen konzulat(-i) zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) redno in najmanj vsakih šest mesecev izvaja(-jo) preglede na kraju samem v prostorih zunanjega ponudnika storitev. Države članice se lahko dogovorijo, da si bodo delile breme tega rednega spremljanja.“;

(f)vstavi se naslednji nov odstavek:

„11a. Države članice vsako leto do 1. januarja Komisiji poročajo o svojem sodelovanju z zunanjimi ponudniki storitev po vsem svetu in njihovem spremljanju (kot je določeno v Prilogi X, točka C).“;

(30)člen 44 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„Člen 44

Šifriranje in varen prenos podatkov

1.    V primeru sodelovanja med državami članicami, sodelovanja z zunanjimi ponudniki storitev in udeležbe častnih konzulov, zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da so podatki tako pri elektronskem kot tudi pri fizičnem prenosu na elektronskem pomnilniškem mediju v celoti šifrirani.

2.    V tretjih državah, v katerih je prepovedano šifriranje podatkov, ki se prenašajo elektronsko, zadevna(-e) država(-e) članica(-e) ne dovoli(-jo) elektronskega prenosa podatkov.

V takem primeru zadevna(-e) država(-e) članica(-e) zagotovi(-jo), da se elektronski podatki pošiljajo fizično, v celoti šifrirani na elektronskem pomnilniškem mediju prek konzularnega funkcionarja države članice ali – če bi bilo treba zaradi takega prenosa sprejeti nesorazmerne ali nerazumne ukrepe – na kakšen drug varen in zanesljiv način, na primer prek priznanih izvajalcev, izkušenih na področju prenosa občutljivih dokumentov in podatkov v zadevni tretji državi.

3.    V vsakem primeru se raven varnosti, ki je potrebna za prenos, prilagodi občutljivi naravi podatkov.“;

(31)člen 45 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice lahko dovolijo, da vloge za izdajo vizuma sprejema zasebna upravna agencija, prevozno podjetje ali potovalna agencija, kot je organizator potovanj ali prodajalec na drobno (komercialni posredniki), to pa ne velja za zbiranje biometričnih identifikatorjev.“

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Pooblaščene komercialne posrednike je treba redno spremljati s pregledi na kraju samem, ki vključujejo osebni ali telefonski razgovor s prosilci, preverjanje potovanj in nastanitev, če je potrebno pa tudi preverjanje dokumentacije v zvezi z vračanjem skupin.“;

(32)v členu 47(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) kje se lahko predložijo vloge (pristojni konzulat ali zunanji ponudnik storitev);“

(33)člen 48 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Konzulati držav članic in delegacije Unije v vsaki jurisdikciji sodelujejo med seboj, da se zagotovi usklajena uporaba skupne vizumske politike ob upoštevanju lokalnih razmer.

V ta namen Komisija v skladu s členom 5(3) Sklepa Sveta 2010/427 29 izda navodila za delegacije Unije, da izvedejo zadevne naloge koordiniranja iz tega člena.“;

(b)vstavi se naslednji nov odstavek:

„1a. Države članice in Komisija zlasti sodelujejo, da:

(a) pripravijo usklajen seznam spremnih dokumentov, ki jih morajo predložiti prosilci, ob upoštevanju člena 14;

(b) pripravijo izvajanje na lokalni ravni člena 24(2) o izdaji vizumov za večkratni vstop;

(c) zagotovijo skupni prevod obrazca za vlogo, kjer je to potrebno;

(d) oblikujejo seznam potnih listin, ki jih izdaja država gostiteljica, in ga redno posodabljajo;

(e) sestavijo skupni informacijski list;

(f) po potrebi spremljajo izvajanje odstopanj iz člena 25a(5) in (6).“;

(c)odstavek 2 se črta;

(d)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

(e)„3. Države članice si v okviru schengenskega sodelovanja na lokalni ravni izmenjujejo naslednje informacije:

(a) četrtletne statistične podatke o enotnih vizumih, vizumih z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in letaliških tranzitnih vizumih, za katere je bilo zaprošeno, izdanih vizumih in zavrnjenih vizumih;

(b) informacije glede ocene migracijskega in/ali varnostnega tveganja, zlasti o:

(i) socialno-ekonomski strukturi države gostiteljice;

(ii) virih podatkov na lokalni ravni, vključno s podatki o socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju, davčnih registrih, vstopno-izstopni registraciji;

(iii) uporabi lažnih, ponarejenih in prenarejenih dokumentov;

(iv) poteh, ki se uporabljajo za nedovoljeno vodenje ljudi prek meje;

(v) trendih goljufivega ravnanja;

(vi) trendih zavrnitve vstopa;

(c) podatke o sodelovanju s prevoznimi družbami;

(d) podatke o zavarovalnicah, ki zagotavljajo ustrezno potovalno zdravstveno zavarovanje, vključno s preverjanjem vrste kritja in možnimi presežnimi zneski.“;

(f)vstavi se naslednji nov odstavek:

„6a. V vsaki jurisdikciji se do 31. decembra vsakega leta pripravi letno poročilo. Na podlagi teh poročil Komisija sestavi letno poročilo o stanju schengenskega sodelovanja na lokalni ravni, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.“;

(34)člen 50 se črta;

(35)vstavita se naslednja nova člena:

„Člen 50a

Izvajanje delegiranih pooblastil

1.    Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.    Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(8a) se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas.

3.    Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila iz člena 16(8a) kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.    Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.    Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 16(8a), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 50b

Nujni postopek

1.    Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.    Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 50a(5). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.“;

(36)člena 51 in 52 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 51

Navodila za praktično uporabo te uredbe

Komisija z izvedbenimi akti sprejme operativna navodila za praktično uporabo določb te uredbe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 52(2).

Člen 52

Postopek v odboru

1.    Komisiji pomaga odbor (v nadaljnjem besedilu: Vizumski odbor). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.    Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(37)Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej uredbi;

(38)Priloga V se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej uredbi;

(39)Priloga VI se nadomesti z besedilom iz Priloge III k tej uredbi;

(40)Priloge VII, VIII in IX se črtajo;

(41)Besedilo iz Priloge IV k tej uredbi nadomesti Prilogo X.

Člen 2

Spremljanje in ocenjevanje

1.    Komisija tri leta po [datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi oceno izvajanja te uredbe. V okviru te skupne ocene se bodo preučili rezultati, doseženi glede na zastavljene cilje, in izvajanje določb te uredbe.

2.    Komisija posreduje oceno iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija na podlagi te ocene po potrebi predlaga ustrezne predloge.

Člen 3

1.    Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.    Uporablja se od [šest mesecev po začetku veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

(1)    Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu: Pametnejša vizumska politika za gospodarsko rast COM(2014) 165 final.

(2)    Ocena izvajanja Uredbe (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik). SWD(2014) 101 final.

(3)    COM(2014) 164 final.

(4)    COM(2017) 650 final, 24.10.2017, Priloga IV.

(5)    COM(2017) 558 final.

(6)    Uredba Sveta (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (UL L 81, 21.3.2001, str. 1).

(7)    Uredba Sveta (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume (UL L 164, 14.7.1995, str. 1).

(8)    Uredba (ES) št. 767/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS) (UL L 218, 13.8.2008, str. 60).

(9)    SWD(2018) 77; povzetek: SWD(2018) 78.

(10)    Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik) (UL L 243, 15.9.2009, str. 1).

(11)    Točke 7.1, 7.2 in 7.3.

(12)    SWD(2018) 77.

(13)    SWD(2014) 67 in SWD 68.

(14)    Uredba Sveta (EU) št. 1053/2013 z dne 7. oktobra 2013 o vzpostavitvi ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Sklepa Izvršnega odbora z dne 16. septembra 1998 o ustanovitvi stalnega odbora o ocenjevanju in izvajanju schengenskega pravnega reda (UL L 295, 6.11.2013, str. 27).

(15)    Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti, UL L 243, 15.9.2009, str. 1.

(16)    UL C , , str. .

(17)    Uredba (ES) št. 810/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti, UL L 243, 15.9.2009, str. 1.

(18)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (UL L 229, 29.6.2004, str. 35).

(19)    Sklep Sveta 2000/365/ES z dne 29. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 131, 1.6.2000, str. 43).

(20)    Sklep Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda (UL L 64, 7.3.2002, str. 20).

(21)    UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

(22)    Sklep Sveta z dne 17. maja 1999 o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda (UL L 176, 10.7.1999, str. 31).

(23)    UL L 53, 27.2.2008, str. 52.

(24)    Sklep Sveta 2008/146/ES z dne 28. januarja 2008 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda v imenu Evropske skupnosti (UL L 53, 27.2.2008, str. 1).

(25)    Sklep Sveta z dne 7. marca 2011 o sklenitvi Protokola med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo, Švicarsko konfederacijo in Kneževino Lihtenštajn o pristopu Kneževine Lihtenštajn k Sporazumu med Evropsko unijo, Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o pridružitvi Švicarske konfederacije k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda, v zvezi z odpravo kontrol na notranjih mejah in prostim gibanjem oseb, v imenu Evropske unije (UL L 160, 18.6.2011, str. 19).

(26)    Sklep št. 1105/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o seznamu potnih listin, ki imetniku omogočajo prehod zunanjih meja in v katere se lahko vpiše vizum, ter o vzpostavitvi mehanizma za pripravo tega seznama. UL L 287, 4.11.2011, str. 9.

(27)    Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L 289, 3.11.2005, str. 15).

(28)    Uredba (EU) št. 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(29)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj,14.3.2018

COM(2018) 252 final

PRILOGE

k

predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o spremembi Uredbe (ES) št. 810/2009 o vizumskem zakoniku Skupnosti (Vizumski zakonik)

{SWD(2018) 77 final}
{SWD(2018) 78 final}

PRILOGA I

„PRILOGA I

Usklajen obrazec za vlogo

Vloga za izdajo schengenskega vizuma

Ta obrazec za vlogo je brezplačen

1

Družinski člani državljanov EU, EGP ali CH ne izpolnjujejo polj št. 21, 22, 30, 31 in 32 (označena z *).

Polja 1–3 se izpolnijo v skladu s podatki iz potne listine.

“

PRILOGA II

„PRILOGA V

SEZNAM DOVOLJENJ ZA PREBIVANJE, KI DAJEJO IMETNIKU PRAVICO DO TRANZITA PREKO LETALIŠČ DRŽAV ČLANIC BREZ LETALIŠKEGA TRANZITNEGA VIZUMA

ANDORA:

–Autorització temporal (dovoljenje za začasno priselitev – zelene barve).

–Autorització temporal per a treballadors d’empreses estrangeres (dovoljenje za začasno priselitev za zaposlene tujih podjetij – zelene barve).

–Autorització residència i treball (dovoljenje za prebivanje in delo – zelene barve).

–Autorització residència i treball del personal d’ensenyament (dovoljenje za prebivanje in delo za učno osebje – zelene barve).

–Autorització temporal per estudis o per recerca (dovoljenje za začasno priselitev za namen študij ali raziskav – zelene barve).

–Autorització temporal en pràctiques formatives (dovoljenje za začasno priselitev za namen pripravništva in usposabljanja – zelene barve).

–Autorització residència (dovoljenje za prebivanje – zelene barve).

KANADA:

–Permanent resident (PR) card (dovoljenje za stalno prebivanje).

–Permanent Resident Travel Document (PRTD) (potna listina za osebo z dovoljenjem za stalno prebivanje).

JAPONSKA:

–Dovoljenje za prebivanje.

SAN MARINO:

–Permesso di soggiorno ordinario (veljavnost eno leto, z možnostjo podaljšanja ob izteku veljavnosti).

–Posebna dovoljenja za prebivanje iz naslednjih razlogov (veljavnost eno leto, z možnostjo podaljšanja ob izteku veljavnosti): obiskovanje univerze, šport, zdravstvena oskrba, verski razlogi, osebe, zaposlene kot zdravstveni tehniki v javnih bolnišnicah, diplomatske funkcije, dovoljenje za mladoletnike, zunajzakonska skupnost, humanitarni razlogi, starševsko dovoljenje.

–Sezonska in začasna delovna dovoljenja (veljavnost 11 mesecev, z možnostjo podaljšanja ob izteku veljavnosti).

–Osebna izkaznica za osebe z uradnim prebivališčem „residenza“ v San Marinu (veljavnost 5 let).

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE:

–Veljavni priseljenski vizum, ki se mu veljavnost ni iztekla.

–Na kraju vstopa se lahko potrdi za eno leto kot začasno dokazilo o stalnem prebivališču, medtem ko je izkaznica I-551 v postopku izdelave.

–Veljavni dokument Form I-551 (izkaznica o stalnem prebivališču), ki se mu veljavnost ni iztekla.

–Z veljavnostjo do 2 leti ali 10 let – odvisno od razreda za sprejem.

–Če na izkaznici ni datuma prenehanja veljavnosti, izkaznica velja za potovanja.

–Veljavni dokument Form I-327 (dovoljenje za vrnitev), ki se mu veljavnost ni iztekla.

–Veljavni dokument Form I-571 (begunska potna listina, opremljena z zaznamkom „tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje“), ki se mu veljavnost ni iztekla.“

PRILOGA III

„PRILOGA VI

STANDARDNI OBRAZEC ZA URADNO OBVESTILO O RAZLOGIH ZA ZAVRNITEV IZDAJE,
RAZVELJAVITEV ALI PREKLIC VIZUMA

ZAVRNITEV IZDAJE/RAZVELJAVITEV/PREKLIC VIZUMA

Spoštovana ga./Spoštovani g. _______________________________,

   veleposlaništvo/generalni konzulat/konzulat/[drug pristojni organ države] ________________ v _________ ______________;

   [drug pristojni organ] ____________________;

   organi, pristojni za kontrolo oseb, v/na ________________________

je/so

   obravnaval(-i) vašo vlogo za izdajo vizuma;

   obravnaval(-i) vaš vizum številka: __________, izdan:_______________ [dan/mesec/leto].

   Izdaja vizuma je bila zavrnjena. Vizum je bil razveljavljen. Vizum je bil preklican.

Odločitev je bila sprejeta na podlagi naslednjih razlogov:

1.        predložena je bila lažna/ponarejena/prenarejena potna listina;

2.        utemeljitev namena in pogojev nameravanega bivanja ni bila

predložena;

3.        niste predložili dokazil o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za            čas nameravanega bivanja kot za vrnitev v matično državo ali            državo prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero boste nedvomno        sprejeti;

4.        niste predložili dokazil, da ste sposobni zakonito pridobiti zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot za vrnitev v matično državo ali državo prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero boste nedvomno sprejeti;

5.        v zadnjih 180 dneh ste že 90 dni bivali na        ozemlju držav članic na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z        omejeno ozemeljsko veljavnostjo;

6.        v schengenskem informacijskem sistemu (SIS) je ukrep za            zavrnitev vstopa, ki ga je vnesla ……………… (navedba države članice);

7.        ena ali več držav članic meni, da predstavljate nevarnost za javni red ali        notranjo varnost …………………………… (navedba države članice (držav članic));

8.        ena ali več držav članic meni, da predstavljate grožnjo javnemu zdravju, kot je opredeljena v členu 2(21) Uredbe (EU)    2016/399 (Zakonik o schengenskih mejah) ………………..……. …..…… (navedba države članice (držav članic));

9.        ena ali več držav članic meni, da predstavljate nevarnost za njene/njihove mednarodne odnose: ……………………….(navedba države članice (držav članic));

10.        predložene informacije o namenu in            okoliščinah nameravanega bivanja niso bile zanesljive;

11.        obstaja upravičen dvom o zanesljivosti navedb glede……. (navedite);

12.        obstaja upravičen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti            predloženih spremnih dokumentov ali o resničnosti njihove vsebine;

13.        vaše namere, da boste zapustili ozemlje držav članic pred iztekom veljavnosti        vizuma, ni bilo mogoče preveriti;

14.        zadostno dokazilo, da niste mogli zaprositi za vizum            vnaprej, kar bi opravičevalo vlogo za izdajo vizuma na meji, ni bilo predloženo;

15.        utemeljitev namena in pogojev nameravanega letališkega tranzita        ni bila predložena;

16.        niste predloži dokazila, da imate ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno        zavarovanje;

17.        za preklic vizuma je zaprosil imetnik vizuma.

Dodatne opombe:

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Zoper odločitev o zavrnitvi izdaje/razveljavitvi/preklicu vizuma imate možnost vložiti pritožbo.

Pravila glede pritožb zoper odločitev o zavrnitvi izdaje/razveljavitvi/preklicu vizuma so določena v: (sklic na nacionalno zakonodajo):

Pristojni organ, pri katerem se lahko vloži pritožba: (kontaktni podatki): …………………………………………………………………………………………………

Informacije o ustreznem postopku so na voljo pri: (kontaktni podatki): …………………………………………………………………………………………………

Pritožbo je treba vložiti v: (navedba roka):

………………………………………………………………………………………………… 

Datum in žig veleposlaništva/generalnega konzulata/konzulata/organa, pristojnega za kontrolo oseb/drugega pristojnega organa:

Podpis zadevne osebe: ……………………………………………………………..“

PRILOGA IV

„PRILOGA X

SEZNAM MINIMALNIH ZAHTEV, KI JIH JE TREBA VKLJUČITI V PRAVNI INSTRUMENT V PRIMERU SODELOVANJA Z ZUNANJIMI PONUDNIKI STORITEV

A. Pravni instrument:

(a)našteva naloge, ki jih mora opraviti zunanji ponudnik storitev v skladu s členom 43(6) te uredbe;

(b)opredeljuje lokacije, na katerih bo deloval zunanji ponudnik, in to, katerim konzulatom odgovarja posamezni zajemni center;

(c)našteva storitve, ki jih krije obvezna pristojbina za storitve;

(d)ponudniku storitev nalaga, da mora javnost jasno obvestiti, da se neobvezne storitve krijejo z drugimi taksami.

B. Zunanji ponudnik storitev pri izvajanju svojih dejavnosti glede varstva podatkov:

(a)ob vsakem času preprečuje nepooblaščeno branje, prepisovanje, spreminjanje ali brisanje podatkov, zlasti med njihovim pošiljanjem diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu države(-av) članice(-ic), pristojne(-ih) za obdelavo vloge;

(b)v skladu z navodili zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic) pošlje podatke:

–elektronsko v šifrirani obliki ali

–fizično, na varen način;

(c)pošlje podatke čim prej:

–v primeru fizičnega prenosa podatkov vsaj enkrat na teden,

–v primeru elektronskega prenosa šifriranih podatkov najpozneje ob koncu dneva, ko so bili zbrani;

–zagotovi ustrezna sredstva za sledenje posameznim dosjejem na poti na konzulat in z njega;

(d)podatke izbriše v petih dneh po njihovem prenosu in zagotovi, da se za namene dogovora o terminu obiska le priimek in ime ter kontaktni naslov prosilca in številka potnega lista hranijo do vrnitve potnega lista prosilcu, nato pa izbrišejo v petih dneh;

(e)zagotovi vse tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki so potrebni, da se osebni podatki zaščitijo pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem ali nenamerno izgubo, spreminjanjem, nepooblaščenim razkritjem ali dostopom, zlasti kadar sodelovanje vključuje pošiljanje dokumentov in podatkov diplomatskemu predstavništvu ali konzulatu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic), ter pred vsemi drugimi nezakonitimi oblikami obdelave osebnih podatkov;

(f)obdeluje podatke le za namene obdelave osebnih podatkov prosilcev v imenu zadevne(-ih) države(-av) članice(-ic);

(g)uporablja standarde o varstvu podatkov, ki so najmanj enakovredni standardom iz Uredbe (EU) 2016/679 2 ;

(h)prosilcem priskrbi informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 37 Uredbe (ES) št. 767/2008.

C. Zunanji izvajalec storitev pri izvajanju svojih dejavnosti glede ravnanja zaposlenih:

(a) zagotovi, da so njegovi zaposleni ustrezno usposobljeni;

(b) zagotovi, da njegovi zaposleni pri opravljanju nalog:

–prosilce sprejemajo vljudno,

–spoštujejo človekovo dostojanstvo in integriteto prosilcev ter ne diskriminirajo oseb na podlagi njihovega spola, rasnega ali narodnostnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti in

–spoštujejo pravila o zaupnosti, ki veljajo tudi po tem, ko uslužbenci zapustijo delovno mesto, ali po začasni prekinitvi ali prenehanju pravnega instrumenta;

(c) poskrbi za identifikacijo zaposlenih, ki delajo za zunanjega izvajalca storitev,    ob vsakem času;

(d) dokaže, da njegovi zaposleni nimajo kazenske evidence ter da imajo zahtevano strokovno znanje in izkušnje.

D. Zunanji izvajalec storitev pri preverjanju izvajanja svoje dejavnosti:

(a) poskrbi, da imajo uslužbenci, ki ji pooblasti(-jo) zadevna(-e) država(-e) članica(-e), dostop do njegovih prostorov ob vsakem času brez predhodnega obvestila, zlasti za namene pregleda;

(b) za namene pregleda zagotovi možnost dostopa na daljavo do sistema naročanja prosilcev;

(c) zagotovi uporabo ustreznih metod spremljanja (npr. preskusni prosilci, spletna kamera);

(d) nacionalnim organom držav članic za varstvo podatkov zagotovi dostop do dokazil o izpolnjevanju zahtev v zvezi z varstvom podatkov, vključno z obveznostjo poročanja, zunanjimi revizijami in rednimi pregledi na kraju samem;

(e) zadevni(-m) državi(-am) članici(-am) nemudoma pisno poroča o vsakršnih kršitvah varnosti ali pritožbah prosilcev glede zlorabe podatkov ali nepooblaščenega dostopa do njih ter z njo (njimi) sodeluje pri iskanju rešitve, da bi prosilci, ki so se pritožili, dobili hiter odgovor s pojasnili.

E. Zunanji izvajalec storitev upošteva naslednje splošne zahteve:

(a) dela v skladu z navodili države(-av) članice(-ic), pristojne(-ih) za obravnavo vloge;

(b) sprejme ustrezne protikorupcijske ukrepe (npr. ustrezno plačilo zaposlenih, sodelovanje pri izbiri uslužbencev, ki se zaposlijo za določeno nalogo, pravilo dvojnega preverjanja, načelo rotacije);

(c) v celoti spoštuje določbe pravnega instrumenta, ki vsebuje klavzulo o začasni prekinitvi ali prenehanju, zlasti v primeru kršitve veljavnih pravil, in revizijsko klavzulo, s katero se zagotovi, da pravni instrument odraža najboljšo prakso.“

(1)    Za Norveško, Islandijo, Lihtenštajn in Švico se ne zahteva logotip.

(2)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).