EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.4.2018

COM(2018) 219 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

Evropski maloprodajni sektor, primeren za 21. stoletje

{SWD(2018) 236 final}
{SWD(2018) 237 final}

Dinamičen in konkurenčen maloprodajni sektor je pomemben za potrošnike, podjetja in s tem za celotno gospodarstvo EU. Zaradi razsežnosti zadevnih podjetij in delovnih mest ter prispevka k dodani vrednosti EU je trgovina na drobno ključna za spodbujanje dolgoročne gospodarske rasti 1 . 

Sektor se zaradi spreminjajočih se potreb potrošnikov in tehnološkega napredka hitro spreminja ter spodbuja inovacije in produktivnost. 

Gospodinjstva v EU do ene tretjine svojega proračuna porabijo za blago, ki ga distribuirajo trgovci na drobno. S ceno, izbiro in kakovostjo izdelkov v ponudbi maloprodajni sektor vpliva na kakovost življenja prebivalcev EU.

3,6 milijona podjetij, dejavnih v maloprodajnem sektorju (predvsem mala in srednja), sodeluje z drugimi gospodarskimi sektorji, kot so trgovci na debelo in proizvajalci kot tudi prevoz in logistika ter druge poslovne storitve. Uspešnejši maloprodajni sektor bo posledično sprožil pozitivne učinke prelivanja v celotnem gospodarstvu.

Enotni trg trgovcem na drobno omogoča dostop do približno 500 milijonov potencialnih potrošnikov. To pa zahteva ugoden poslovni in regulativni okvir, ki izpolnjuje potrebe spletnih trgovcev na drobno in tudi trgovcev na drobno, ki ne poslujejo na spletu, ter podpira odzivanje na izzive, ki vplivajo na maloprodajni sektor na svetovni ravni 2 .

Hitra rast elektronskega trgovanja spreminja sektor. Elektronsko trgovanje je za večino državljanov EU postalo življenjsko dejstvo. Sektorju prinaša nove priložnosti, pa tudi izzive. Razvoj večkanalne trgovine na drobno in zabrisana razmejitev med trgovanjem zunaj spleta (fizični prostori) in na spletu (elektronsko trgovanje) spodbujata konkurenčnost in pospešujeta inovacije v sektorju. Vendar je za čezmejno elektronsko trgovanje v EU še vedno veliko možnosti za izboljšave. Poleg tega sledenje novemu poslovnemu modelu ni enostavno za vsa podjetja – 80 % trgovcev na drobno še ne prodaja na spletu. Prilagoditev je težka predvsem za številne male trgovce na drobno.

Za uspešno delovanje enotnega trga je treba sprejeti ustrezne ukrepe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Več držav članic je v okviru evropskega semestra že izvedlo reforme z namenom izboljšanja regulativnega okolja za trgovce na drobno 3 . 

Produktivnost maloprodajnega sektorja EU kljub temu zaostaja za drugimi sektorji in je manj dinamična kot v drugih primerljivih gospodarstvih 4 . Maloprodajni sektor je tudi manj donosen od ostalih sektorjev. Kopičenje predpisov negativno vpliva na njegovo delovanje. Trgovci na drobno morajo izpolnjevati širok nabor raznolikih in pogosto zapletenih regulativnih okvirov, določenih na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Taki omejevalni predpisi povzročajo manj dinamične maloprodajne trge z manj vstopi in izstopi maloprodajnih podjetij ter zmanjšujejo možnosti za zaposlitev. 5

Vir:    lastni izračuni na podlagi informacij, ki so jih prispevale države članice, Eurostat in namenske študije 6 .

Sodoben maloprodajni sektor potrebuje več naložb in ugodno poslovno okolje. Naložbeni načrt za Evropo podpira nadaljnje poglabljanje enotnega trga, predvsem z odpravo ovir za naložbe, spodbujanjem večje regulativne predvidljivosti in zmanjšanjem prekomernega urejanja.

Komisija je z izvajanjem strategije za enotni digitalni trg 7 sprejela ukrepe za preoblikovanje enotnega trga tako, da bi bil primeren za digitalno dobo. Eden od glavnih ciljev je bila krepitev čezmejnega elektronskega trgovanja. Predlogi Komisije glede geografskega blokiranja 8 , storitev čezmejne dostave paketov 9 , posodobitve sistema DDV 10 , pravil za pogodbe o digitalnih vsebinah 11 in prihodnja pobuda o spletnih platformah 12 bodo trgovcem na drobno omogočili nemoteno spletno delovanje. Komisija prav tako predlaga ukrepe za pravično in učinkovito obdavčenje digitalnega gospodarstva 13  ter zagotavljanje neodvisnosti shem plačilnih kartic in obdelovalcev. 14

Zagonskim podjetjem, ki so dejavna v sektorju, se ponujajo nove priložnosti. Namen pobude za zagon in razširitev podjetij 15 je predvsem odprava ovir za zagonska in razširitvena podjetja na enotnem trgu z ustvarjanjem boljših komercialnih priložnosti in spodbujanjem dostopa do financiranja.

Novi program znanj in spretnosti za Evropo je predlagal številne ukrepe, ki bodo državljanom EU zagotovili prava znanja in spretnosti za reševanje izzivov hitro spreminjajočega se svetovnega gospodarstva 16 . Trgovina na drobno potrebuje znanja in spretnosti, ki ustrezajo zahtevam digitalizacije. Poleg tega program Erasmus+ ponuja nove priložnosti za dolgoročno vajeništvo v tujini v številnih gospodarskih sektorjih, tudi maloprodajnem.

Enotni trg za blago je posebej pomemben za maloprodajni sektor. Komisija je decembra 2017 predložila dva zakonodajna predloga, da bi podjetjem, zlasti malim in srednjim, olajšala prodajo izdelkov po vsej EU 17 in okrepila nadzor za preprečevanje prodaje nevarnih izdelkov potrošnikom v EU. 18 Poleg tega je predložila predlog za odpravo ključnih ovir, povezanih s pogodbenim pravom, ki ovirajo čezmejno trgovino 19 . Komisija sprejema tudi druge pobude za izboljšanje pravnega okvira za potrošnike in podjetja 20 .

Direktiva o storitvah trgovcem na drobno omogoča lažje ustanavljanje trgovin na drobno v vseh državah članicah. Sodišče Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče EU) je v svoji sodbi v zadevi Visser 21 potrdilo, da je trgovina na drobno storitev in tako spada v področje uporabe direktive o storitvah 22 . Direktiva zagotavlja prepoved nekaterih zelo omejevalnih zahtev za dostop do trga, druge zahteve pa so dovoljene samo, če so nediskriminatorne, utemeljene z legitimnim ciljem javne politike in sorazmerne. Glede tega je namen direktive zagotoviti tudi učinkovite, objektivne in nediskriminatorne postopke za dostop do trga v razumnem roku. Podobne zahteve določa Pogodba o delovanju EU v primerih, ki ne spadajo v področje uporabe direktive o storitvah, kot so omejitve opravljanja dejavnosti.

Evropski svet je poudaril, da je izvajanje sedanje zakonodaje ključno za delovanje enotnega trga 23 . Države članice so pri izvajanju direktive o storitvah izvedle številne prilagoditve regulativnih okvirov za storitve. Popolna usklajenost s pravili EU bi izboljšala regulativno okolje za trgovino na drobno ter podjetjem in s tem tudi potrošnikom omogočila izkoriščanje prednosti enotnega trga.

Strategija za enotni trg je omejitve za ustanavljanje maloprodajnih podjetij in omejitve, ki vplivajo na vsakodnevno opravljanje dejavnosti maloprodaje, izpostavila kot znatne ovire za uspešnejši maloprodajni sektor. Komisija se je zavezala, da „bo opredelila najboljše prakse za lažje ustanavljanje maloprodajnih podjetij in zmanjševanje omejitev glede njihovega delovanja na enotnem trgu [...] [, s katerimi] bodo države članice dobile usmeritve za reforme in določitev prednostnega izvrševanja ukrepov v maloprodajnem sektorju“ 24 .

Cilj sporočila je z opredelitvijo dobrih praks prispevati k sprostitvi potenciala maloprodajnega sektorja za gospodarstvo EU. Dobre prakse bodo podprle konkurenčnost maloprodajnega sektorja, ne da bi spodkopale cilje javne politike, za katere si prizadevajo države članice. EU si mora še naprej prizadevati za enotni trg, ki bo kos izzivom prihodnosti in primeren za digitalno dobo, kot je poudaril Evropski svet 25 . Maloprodajni sektor je vse bolj odvisen od večkanalne distribucije, ta trend pa se bo nadaljeval. Cilj več pobud za enotni digitalni trg je zagotavljanje učinkovite čezmejne prodaje spletnih trgovcev na drobno. To sporočilo obravnava omejitve, ki so pogostejše v trgovini na drobno zunaj spleta.

Ob 25. obletnici enotnega trga 26  bi morali proslavljati njegove dosežke, vendar se tudi ozreti naprej. Maloprodajni sektor si zasluži našo pozornost in analizo. Potrebna so prizadevanja institucij EU in držav članic za podporo konkurenčnosti sektorja v času preoblikovanja zaradi hitre rasti elektronskega trgovanja.

Trgovci na drobno se soočajo s številnimi omejitvami različnih stopenj v smislu ustanavljanja trgovin (npr. glede velikosti in lokacije trgovine ali postopka za pridobitev določenega dovoljenja) in delovanja (npr. odpiralni čas, prodajne akcije in distribucijski kanali, obdavčenje, viri nabave). Mnoge od teh omejitev so lahko utemeljene z legitimnimi cilji javne politike, vendar lahko njihovo kopičenje ustvari nesorazmerne ovire za nove ponudnike in negativno vpliva na produktivnost sektorja. Trgovci na drobno poudarjajo, da bi morali biti regulativni okviri kos izzivom prihodnosti in prožni, da bi podjetjem omogočali hitro prilagajanje spreminjajočim se razmeram 27 .

Zmanjšanje omejitev pozitivno vpliva na delovanje trga 28 . Manj omejevalno regulativno okolje spodbuja večje število podjetij, naj vstopijo na trg, izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja, in uspejo. Trgovci na drobno imajo več prožnosti glede naložb v pravo lokacijo in obliko svojih trgovin ter odzivanja na potrebe lokalnih potrošnikov. Vse to, skupaj z uspešnostjo elektronskega trgovanja, krepi konkurenčnost in vodi v učinkovitejša in inovativnejša podjetja.

Posledično se izboljša produktivnost sektorja, tudi v korist potrošnikov. Potrošniki imajo na izbiro raznolikejše, inovativnejše in kakovostnejše izdelke in storitve. Verjetno je tudi, da plačujejo nižje cene 29 . Poleg tega lahko močnejši maloprodajni sektor zagotovi dodatne zaposlitvene možnosti. Več delovnih mest, ki bi bila boljša, bi bilo ustvarjenih ne samo v maloprodajnem sektorju, ampak tudi v podpornih storitvah, kot so prevoz, skladiščenje in logistika.

Komisija je razvila kazalnik omejitev maloprodaje, ki prikazuje različne omejitve ustanavljanja maloprodajnih podjetij in vsakodnevnega opravljanja dejavnosti trgovin 30 . Njegovi sestavni deli zajemajo kompleksnost in raznolikost veljavnih regulativnih okvirov v državah članicah. Kazalnik je na splošno prikaz stanja na področju omejitev v maloprodajnem sektorju, ki se po EU močno razlikuje. Omejitve ustanavljanja in opravljanja dejavnosti so prisotne v vseh državah članicah. Posebna vrsta omejitev in njihova raven pa se znatno razlikujeta. Ta raven je lahko v nekaterih državah članicah petkrat višja kot v drugih. Medtem ko najmanj restriktivni regulativni okviri vsebujejo le nekaj vrst omejitev, se lahko v najbolj restriktivnih nakopiči do 12 različnih vrst omejitev 31 . To vpliva na okolje, v katerem maloprodajna podjetja opravljajo dejavnosti.

Naloga ureditve maloprodajnega sektorja je predvsem odgovornost držav članic. Toda ko države članice določijo pravila, morajo biti ta v skladu s pravom EU in ne smejo neupravičeno omejevati svobode ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev. Zato so nekatere omejitve prepovedane, medtem ko se lahko v drugih primerih ohranijo ali uvedejo, če so nediskriminatorne, utemeljene na podlagi legitimnih ciljev javne politike in sorazmerne. Manj omejevalno regulativno okolje bi podpiralo konkurenčnost sektorja. Glede tega bi bilo treba upoštevati dejstvo, da predpisi o ustanavljanju in opravljanju dejavnosti zaradi svoje narave vplivajo predvsem na trgovce na drobno zunaj spleta. Poleg tega se omejitve seštevajo, zato bi države članice morale upoštevati njihove skupne učinke.

Odprtje novih trgovin je način, na katerega trgovci na drobno vstopijo na trg. Med razvojem večkanalne trgovine na drobno je pomembno, da si lahko trgovci na drobno prizadevajo za skladno strategijo dostopa do trga, ki združuje spletno prisotnost in prisotnost zunaj spleta. Poleg tega bi moral biti tak dostop do trga mogoč v razumnem roku in brez nepotrebnih ali nesorazmernih bremen. Pravočasen in hiter dostop do trga je najpomembnejše vprašanje za trgovce na drobno. Zaskrbljeni so zaradi omejitev glede lokacij za nove trgovine, pogojev v zvezi z izdelki ali splošnega pomanjkanja pravne varnosti. Trgovci na drobno navajajo, da so postopki ustanavljanja predolgi, prezapleteni in preveč negotovi 32 .

Omejitve ustanavljanja povzročajo resne ovire za vstop na trg in so bile zato večkrat obravnavane v okviru evropskega semestra 33 .

Pogoji ustanovitve

Vse države članice urejajo ustanavljanje trgovin na drobno. Ustanavljanje maloprodajnih podjetij je pogosto urejeno na regionalni in/ali lokalni ravni, kar še poveča raznolikost pravil, ki jih morajo izpolnjevati trgovci na drobno.

Direktiva o storitvah s kodificiranjem sodne prakse Sodišča EU v zvezi s svobodo ustanavljanja prepoveduje določene zahteve, kot je preverjanje gospodarskih potreb 34 . V to kategorijo spadajo zahtevki za pridobitev informacij za ocenjevanje ponudbe (npr. število, vrste in oblike obstoječih trgovin) ali merjenje povpraševanja na trgu (npr. kupna moč ali poraba v gospodinjstvih v zadevnih območjih ustanovitve). Zakonodajalec EU je take zahteve prepovedal, ker so namenjene izključno gospodarskim interesom ali pa se lahko nadomestijo z manj omejevalnimi sredstvi. Številne države članice so med izvajanjem direktive o storitvah pregledale svoje pogoje za ustanavljanje in odpravile zahteve za gospodarsko oceno 35 . Vendar se gospodarske informacije v nekaterih državah članicah v pravu ali v praksi še vedno zahtevajo ali uporabljajo.

Pravila o ustanavljanju trgovin na drobno vodijo vidiki prostorskega načrtovanja, pogosto s ciljem ohranjanja vitalnosti mestnih središč ali varstva okolja. Ta pravila lahko na primer omejijo ustanavljanje na obrobju mest. Za te cilje kot takšne si prizadeva tudi Komisija, ki v okviru agende EU za mesta 36 sodeluje z državami članicami, mesti in drugimi deležniki pri spodbujanju mestom prijaznejših, učinkovitih in uspešnih politik ter prispevanju k teritorialni koheziji 37 . Obenem morajo biti prizadevanja držav članic za dosego teh ciljev sorazmerna.

Sodišče EU je potrdilo 38 , da se direktiva o storitvah uporablja za ustanavljanje maloprodajnih podjetij ne glede na način, na katerega države članice urejajo ustanavljanje maloprodajnih podjetij, bodisi s sistemom dovoljenj bodisi s prostorskim načrtovanjem. Sodišče EU je potrdilo, da direktiva o storitvah omogoča upoštevanje ciljev javne politike in da imajo države članice pravico proste presoje tega, kako izpolniti legitimne cilje javne politike. Države članice pa morajo zaradi skladnosti z direktivo o storitvah zagotoviti, da regulativne zahteve glede ustanavljanja maloprodajnih podjetij niso samo utemeljene s prevladujočim razlogom, ki se nanaša na javni interes, ampak so tudi sorazmerne.

Sorazmernost je pomembna značilnost svoboščin enotnega trga. Sorazmernost je bistvena za trgovino na drobno. Direktiva o storitvah zahteva, da se za trgovce na drobno ne uporabljajo omejitve, ki bi bile nesorazmerne. Na to se nanašajo nekatere zahteve, ki so izrecno navedene v direktivi o storitvah in vključujejo ozemeljske omejitve 39 . Primer zanje so zelo natančni prostorski načrti, ki določajo vrsto blaga za prodajo 40 . Sodišče EU je v sodbi v zadevi Visser poudarilo obveznost držav članic v skladu z direktivo o storitvah 41 , da preverijo svoje predpise in prakse glede sorazmernosti ozemeljskih omejitev, ki se uporabljajo za ustanavljanje maloprodajnih podjetij 42 . 

Komisija je za širši storitveni sektor predložila predlog direktive o preskusu sorazmernosti na področju reguliranih poklicev. 43 Podobno se v predlogu Komisije o postopku uradnega obveščanja za nekatere omejitve v skladu z direktivo o storitvah 44 zahteva strukturiran in enoten pristop k sorazmernosti.

Države članice z določitvijo pragov velikosti pogosto uporabljajo različna pravila za projekte ustanavljanja maloprodajnih podjetij glede na velikost načrtovane trgovine na drobno 45 . Posledica tega je lahko umetno oblikovanje okolja maloprodajnih trgovin z vplivanjem na oblike in velikost odprtih trgovin 46 , kar vpliva tudi na produktivnost.

Nacionalni, regionalni ali lokalni organi so upravičeno zaskrbljeni zaradi ohranjanja živahnih mestnih središč, število praznih trgovin pa narašča. Za reševanje tega problema nekateri od teh organov uporabljajo omejitve za ustanavljanje maloprodajnih podjetij zunaj mestnih središč. Če se te omejitve uporabljajo, morajo biti utemeljene in sorazmerne. Glede tega bi morali nacionalni organi razmisliti o celovitejši politiki, ki presega pravila v zvezi s trgovino na drobno. Upoštevati bi morali tudi razsežnost elektronskega trgovanja in spreminjanje nakupovalnih navad potrošnikov, saj oboje vpliva na prisotnost trgovcev na drobno v mestnih središčih.

Postopki ustanavljanja

Enostavni, pregledni in učinkoviti postopki ustanavljanja (zmanjšanje birokracije) zagotavljajo priložnosti maloprodajnemu sektorju za izboljšanje produktivnosti. Udeleženci odprtega javnega posvetovanja so poudarili nujnost racionalizacije postopka ustanavljanja, preglednejših postopkov ter boljše in bolj sistematične uporabe spletnih postopkov. Za olajšanje tega dostopa bi bilo treba uporabiti digitalne tehnologije 47 . Namen evropskega akcijskega načrta za e-upravo 48 je pospešiti digitalno preobrazbo uprave za učinkovitejši, preglednejši, hitrejši in cenejši stik podjetij z javnimi upravami.

Ustrezne in točne informacije o pravnih zahtevah in postopkih v obliki, ki je enostavno razumljiva, kot tudi možnost dostopa do spletnih upravnih postopkov in njihove izvedbe so ključni za vse, ki so pripravljeni izkoristiti prednosti enotnega trga, zlasti za mala in srednja podjetja. Komisija je za boljše obravnavanje teh potreb predložila zakonodajni predlog za vzpostavitev enotnega digitalnega portala 49 . 

V praksi se fizični trgovci na drobno še vedno srečujejo z znatnimi zamudami zaradi številnih postopkovnih ovir 50 . Take zamude negativno vplivajo na začetek in izvedljivost projekta, ki je lahko zasnovan za posebno tržno okolje, in povzročijo precejšnje stroške.

Že samo celovito izvajanje direktive o storitvah bi omogočilo ambiciozen program upravne poenostavitve in sodelovanja 51 . Države članice bi morale glede na sodbo v zadevi Visser oceniti, ali je bila upravna poenostavitev v maloprodajnem sektorju dovolj ambiciozna ali pa je potrebno obsežnejše delo. Direktiva od držav članic zahteva, da vzpostavijo enotne kontaktne točke in zagotovijo možnost dokončanja postopkov na daljavo in po elektronski poti ter enostaven dostop do informacij o nacionalnih zahtevah in postopkih. Prošnje je treba obravnavati čim hitreje. Sektor in javni organi bi imeli koristi od učinkovitejših, preglednejših in krajših postopkov ustanavljanja.

Poleg predpisov, ki zadevajo ustanovitev trgovin na drobno, se trgovci na drobno srečujejo s številnimi predpisi v zvezi z vsakodnevnim opravljanjem dejavnosti (npr. o odpiralnem času, prodajnih akcijah, distribucijskih kanalih in virih nabave).

Omejitve opravljanja dejavnosti so bile pogosto uvedene zaradi izpolnjevanja ciljev javne politike, kot so varstvo zaposlenih, potrošnikov, okolja in javnega zdravja. Elektronsko trgovanje spreminja nakupovalne navade potrošnikov (potrošniki so vajeni nakupovati kadar koli, kjer koli, tudi čezmejno) 53 . Zaradi tega morajo države članice ustrezno oceniti in posodobiti svoje regulativne okvire ter po potrebi navdih črpati iz dobro delujočih in manj razdiralnih rešitev, razvitih v drugih državah članicah.

Omejitve opravljanja dejavnosti običajno vplivajo predvsem na fizične trgovce na drobno 54 . Omejitve odpiralnega časa trgovin ali davki v zvezi s prodajo na drobno na podlagi velikosti prodajnega prostora se na primer zaradi svoje narave ne uporabljajo za spletne trgovce na drobno. Javni organi bi morali oceniti sorazmernost in učinkovitost omejitev opravljanja dejavnosti, ki veljajo za fizično maloprodajo, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje kot za elektronsko trgovanje.

Omejitve opravljanja dejavnosti lahko postanejo precejšnje breme za podjetja, vplivajo na njihovo produktivnost in so bili kot taki večkrat izpostavljeni v okviru evropskega semestra 55 .

Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev v trgovini na drobno

Fizični trgovci na drobno morajo upoštevati nove vzorce potrošnje in ustrezno prilagoditi svojo poslovno strategijo 56 . Mali trgovci na drobno se lahko pri prilagajanju digitalnemu razvoju trga spopadajo s težavami. Ni jim vedno enostavno iti v korak s tehnologijo ter na splošno imajo manj sredstev, znanja in zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje strukturnih sprememb.

V državah članicah, ki imajo pravila o promociji in popustih, lahko potrošniki običajno izkoristijo promocije in popuste, ki jih nudijo spletne trgovine s sedežem v državah članicah s prožnejšimi pravili (na primer tistih, ki ne določajo strogih obdobij prodaje ob koncu prodajne sezone ali dovoljujejo prodajo pod proizvodno ceno) 57 .

Elektronsko trgovanje potrošnikom omogoča spletni nakup izdelkov, za katere nekatere države članice pri prodaji zunaj spleta določajo posebne distribucijske kanale 58 . To lahko ustvari različne pogoje za trgovino na drobno zunaj spleta in na spletu.

Predpisi, oblikovani predvsem za trgovino na drobno zunaj spleta, omejujejo zmožnost trgovcev na drobno za prilagoditev in odzivanje na spremembe, ki jih prinaša elektronsko trgovanje. Tako je na primer pri omejitvah odpiralnih časov trgovin. Te omejitve so bile pogosto uvedene zaradi varstva zaposlenih ter tudi malih in srednjih podjetij, ki si ne morejo vedno privoščiti zadostnega števila zaposlenih za kritje dolgih odpiralnih časov. Te pomisleke je treba obravnavati in obenem podpreti trgovce na drobno zunaj spleta pri prilagajanju novim navadam potrošnikov.

Obstoječi davki v zvezi s trgovino na drobno in pristojbine na podlagi velikosti prodajnega prostora se lahko uporabljajo samo za fizične trgovine, zaradi česar so te lahko prikrajšane v primerjavi s spletnimi trgovinami in drugimi podjetji.

Zagotavljanje pravičnih in učinkovitih dobavnih verig

Trgovina na drobno enotni trg približuje potrošnikom. Enotni trg EU trgovcem na drobno omogoča, da kupujejo izdelke kjer koli v EU. To krepi učinkovitost, je lahko produktivnejše in zmanjšuje stroške, od česar imajo končno korist potrošniki. Enotni trg je vplival na povečanje izbire razpoložljivih izdelkov. Z regulativnimi ovirami, ki omejujejo možnost čezmejne nabave izdelkov, se tvega razdrobljenost enotnega trga in so v nasprotju z načelom prostega pretoka blaga iz Pogodbe.

Prizadevanja za spodbujanje uravnoteženih dobavnih verig za zmanjšanje vpliva na okolje in spodbujanje trajnostne potrošnje se izvajajo tudi na ravni EU in nacionalni ravni. EU je že sprejela ukrepe za obravnavanje vprašanja plastičnih odpadkov 59 . Komisija v svoji strategiji za plastiko v krožnem gospodarstvu iz januarja 2018 načrtuje nadaljnje delo v zvezi s tem vprašanjem 60 . Prav tako predlaga ukrepe za spodbujanje preprečevanja živilskih odpadkov 61 . Številne države članice so poleg tega sprejele predpise z namenom spodbujanja poštenih trgovinskih praks, predvsem v verigi preskrbe s hrano. Komisija podpira ta prizadevanja tudi s predlogom direktive v zvezi z nepoštenimi trgovinskimi praksami v odnosih med podjetji v verigi preskrbe s hrano 62 . Pomembno pa je, da se dobaviteljem in trgovcem na drobno ne prepreči vzajemno koristno sodelovanje.

Komisija je seznanjena tudi z ozemeljskimi omejitvami dobave, ki so jih določili zasebni gospodarski subjekti in lahko omejujejo možnosti trgovcev na drobno, da nabavijo izdelke od kogar koli in od koder koli hočejo, ter imajo škodljiv učinek na enotni trg 63 . Zdi se, da v nekaterih primerih trgovci na drobno s sedežem v državi članici, ki poslujejo z multinacionalnim dobaviteljem, nimajo na voljo možnosti odločitve, od katerega nacionalnega subjekta dobavitelja bi radi nabavljali blago, ampak se jih namesto tega napoti na določeno nacionalno hčerinsko podjetje. Trgovci na drobno se srečujejo z enako oviro, če dobavitelj svoji mreži neodvisnih trgovcev na debelo prepreči čezmejno dobavo izdelkov, kar povzroči zaprtje trga ali delitev trga po nacionalnih mejah. Če je dobavitelj, ki uveljavlja ozemeljske omejitve dobave, v prevladujočem položaju ali če omejitve uporablja kot del pogodbe med dobaviteljem in neodvisnim trgovcem na debelo, se lahko v določenih okoliščinah za sankcioniranje teh omejitev kot protikonkurenčnega vedenja uporabi konkurenčno pravo. Vendar pa ne zajema razmer, v katerih vertikalno integrirani dobavitelji takšna navodila dajo svojim nacionalnim hčerinskim podjetjem. Nekateri dobavitelji trenutno izkoriščajo dejstvo, da se konkurenčna pravila ne uporabljajo za takšne razmere 64 .

Ozemeljske omejitve dobave povzročajo segmentacijo trga, omejujejo konkurenco in povzročajo verjetno znatne razlike med cenami na debelo in potrošniškimi cenami ali izbiro izdelkov, ki se potrošnikom ponujajo po EU 65 . 

Tako vedenje bi bilo treba preprečiti, da bi vzporedni uvozi trgovcev na drobno postali mogoči za vse izdelke, kar bi omogočilo, da se enotni trg še bolj približa evropskim potrošnikom. Komisija bo nadaljevala s proučevanjem dejstev o učinkih takih praks na enotni trg. Lahko so potrebni nadaljnji ukrepi, če se razmere ne razrešijo s prostovoljno spremembo pristopa dobaviteljev.

Skladnost s predpisi je povezana s stroški (stroški skladnosti), ki lahko znašajo 0,4 % do 6 % letnega prometa trgovcev na drobno 66 . To je težko breme zlasti za mikropodjetja 67 .

Udeleženci odprtega javnega posvetovanja so opredelili področja, na katerih so mogoče izboljšave: poročanje o poslovnih informacijah, sporočanje sprememb, inšpekcijski pregledi 68 , bolj sorazmerne denarne kazni in sankcije.

Komisija se je v zadnjih letih odločno zavezala spodbujanju načel boljše pravne ureditve na ravni EU in tudi na ravni držav članic 69 . Nujno je, da tudi države članice preverijo, ali so nacionalni predpisi ciljno usmerjeni, podprti z dokazi in jasno oblikovani. Manj zapleteni predpisi, boljša ozaveščenost o posebnostih sektorja in podpora politike bi pripomogli k prožnosti in inovativnosti maloprodajnega sektorja 70 . 

Za spodbujanje razvoja maloprodajnega sektorja v končno korist potrošnikom je potreben širok pristop: poenostavitev regulativnih okvirov in zagotavljanje, da so primerni za večkanalno okolje, ter zmanjšanje preveč obremenjujočih in dragih ukrepov ter postopkov, ki veljajo za trgovce na drobno, da se zagotovi skladnost s temi pravili.

Dobro delujoč enotni trg in posodobljeno regulativno okolje sta nujna za maloprodajni sektor EU, primeren za 21. stoletje. Pravne smernice in dobre prakse iz tega sporočila bi morale državam članicam pomagati pri njihovih reformah v smeri bolj odprtega, celovitejšega in konkurenčnejšega maloprodajnega trga brez ogrožanja izpolnjevanja legitimnih ciljev javne politike.

Zmanjšanje omejitev za trgovino na drobno bi imelo tudi pozitivne učinke prelivanja v drugih gospodarskih sektorjih, zlasti višje v proizvodnji. Učinkovitejši maloprodajni sektor in nižje potrošniške cene ustvarjajo večje povpraševanje in usmerjajo proizvajalce višje v verigi k bolj inovativnim izdelkom.

Porast elektronskega trgovanja maloprodajnemu sektorju in tudi potrošnikom zagotavlja povsem nove priložnosti, vendar omejitve, ki zadevajo fizične trgovce na drobno, ne omogočajo, da bi se prilagodili spreminjajočim se navadam potrošnikov. Spletni potrošniki so vajeni kupovati kadar koli in kjer koli. Zato je ključno, da nacionalni, regionalni in lokalni organi pri oblikovanju in izvajanju ustreznih predpisov upoštevajo, da bo večkanalna trgovina na drobno ostala trend trgovine na drobno v prihodnjih letih.

Pravne smernice in dobre prakse iz tega sporočila bi morale javnim organom pomagati oceniti njihove regulativne okvire in opredeliti manj omejevalne ukrepe. Države članice morajo nadaljevati z ocenjevanjem veljavnih in predlaganih ukrepov za maloprodajni sektor, da zagotovijo njihovo nediskriminatornost, utemeljenost in sorazmernost. Prav tako se spodbujajo k zagotavljanju, da so ti ukrepi učinkoviti za cilje javne politike, sorazmerno obravnavajo pomisleke glede razvoja mest in so primerni za hitro spreminjajoče se okolje trgovine na drobno. Pri tej oceni bi morali sodelovati nacionalni organi za varstvo konkurence.

Kazalnik omejitev maloprodaje se bo uporabljal kot dinamično orodje za spremljanje in merjenje prizadevanj držav članic za zmanjšanje omejitev za trgovino na drobno ob hkratnem upoštevanju utemeljenih ciljev javne politike, npr. javnega zdravja, in vpliva takih reform na delovanje trga, vključno s produktivnostjo, cenami, inovacijami ter učinki prelivanja na druge sektorje.

Komisija bo še naprej spremljala razvoj ustreznih regulativnih okvirov in trende v maloprodajnem sektorju. To spremljanje bo podlaga za gospodarsko analizo Komisije v okviru evropskega semestra. Zagotovilo bo tudi temelj za določanje prednostnih nalog v okviru politike izvrševanja Komisije v maloprodajnem sektorju.

Za izboljšanje splošnega okvira politike za maloprodajni sektor je potrebno učinkovito partnerstvo med ustreznimi akterji EU in držav članic na vseh ravneh. Komisija bo nadaljevala dialog o prihodnosti tega sektorja med institucijami EU ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi kot tudi predstavniki maloprodajnega sektorja.

(1)

 Maloprodajni sektor je največji sektor med nefinančnimi sektorji gospodarstva v smislu števila podjetij in zaposlenih ter ustvari 4,5 % dodane vrednosti evropskega gospodarstva in zagotavlja 8,6 % vseh delovnih mest v EU, (Eurostat, 2014).

(2)

Leta 2017 je v EU 68 % uporabnikov interneta (ki predstavljajo 81 % prebivalstva) kupovalo na spletu. Od teh spletnih kupcev jih je 33 % kupovalo od prodajalcev iz drugih držav članic, 23 % pa od prodajalcev iz držav zunaj EU. Vir: Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 2018.

(3)

Take reforme so bile izvedene npr. v Belgiji, na Danskem, Finskem, v Franciji, Italiji, Luksemburgu in Španiji.

(4)

Na primer v Kanadi, na Japonskem, v Avstraliji in Združenih državah Amerike.

(5)

Glej analizo v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu sporočilu, SWD(2018) 236.

(6)

Podatki za kazalnik omejitev maloprodaje kažejo stanje za leto 2017. V nekaterih primerih, ko je prišlo do pomembnih sprememb po decembru 2017, so bile informacije posodobljene in upoštevane v rezultatih. Najnovejši razpoložljivi podatki Eurostata v času analize so iz leta 2015.

(7)

 Strategija za enotni digitalni trg za Evropo, COM(2015) 192 final.

(8)

Uredba (EU) 2018/302 z dne 28. februarja 2018 o geografskem blokiranju.

(9)

Uredba o storitvah čezmejne dostave paketov [začetek veljavnosti maja 2018].

(10)

Direktiva 2017/2455 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive 2006/112/ES in Direktive 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo.

(11)

Predlog direktive o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin, COM(2015) 634 final; spremenjeni predlog direktive o nekaterih vidikih pogodb za spletno in drugo prodajo blaga na daljavo, COM(2017) 637 final.

(12)

 Vmesni pregled izvajanja strategije za enotni digitalni trg, COM(2017) 228 final.

(13)

 Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg, COM(2017) 547.

(14)

Uredba (EU) 2018/72 z dne 4. oktobra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2015/751 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije.

(15)

 Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij, COM(2016) 733 final.

(16)

 Novi program znanj in spretnosti za Evropo, COM(2016) 381 final.

(17)

Predlog uredbe o vzajemnem priznavanju blaga, COM(2017) 796.

(18)

  Predlog uredbe o skladnosti in izvrševanju, COM(2017) 795.

(19)

Spremenjeni predlog direktive o nekaterih vidikih pogodb za spletno in drugo prodajo blaga na daljavo, COM(2017) 637 final.

(20)

 A new deal for consumers (Nov dogovor za potrošnike), COM(2018) 183.

(21)

Nedavna sodba z dne 30. januarja 2018, zadeva Visser, C-31/16, točka 97.

(22)

Direktiva 2006/123 z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (direktiva o storitvah).

(23)

Sklepi Evropskega sveta o delovnih mestih, rasti in konkurenčnosti, 22. marec 2018.

(24)

 Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo, COM(2015) 550 final.

(25)

Sklepi Evropskega sveta o delovnih mestih, rasti in konkurenčnosti, 22. marec 2018.

(26)

Skupna izjava predsednika Evropskega parlamenta, predsednika Evropske komisije in predsedstva Sveta ob 25. obletnici enotnega trga, 20. marec 2018.

(27)

Glejte delovni dokument služb Komisije Javno posvetovanje o ureditvah prodaje na drobno v večkanalnem okolju – poročilo o pregledu, SWD(2018) 237.

(28)

Glej analizo v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu sporočilu, SWD(2018) 236.

(29)

Raziskava Komisije na podlagi kazalnika omejitev trga izdelkov OECD kaže, da bi zmanjšanje indeksa OECD za eno točko povzročilo sedemodstotno znižanje ravni cen (Evropska komisija, Referenčni dokumenti za evropski semester (2018), Maloprodajni sektor EU).

(30)

Komisija je na podlagi metodologije OECD za indeks omejitev trga izdelkov v kazalniku omejitev maloprodaje regulativnim razmeram v državah članicah pripisala številčne vrednosti v okviru ustreznih vidikov. Razpon vrednosti, določenih za posamezen vidik, je od 0 do 6 točk, pri čemer se 0 uporablja za najmanj restriktivne predpise in 6 za najbolj restriktivne predpise. Informacije, ki podpirajo rezultate, so bile zbrane in preverjene na podlagi posvetovanj z državami članicami. V okviru strokovne skupine za direktivo o storitvah so prav tako potekala posvetovanja z državami članicami o metodologiji kazalnika omejitev maloprodaje. Za več informacij glej prilogo in delovni dokument služb Komisije, priložen temu sporočilu, SWD(2018) 236.

(31)

Prvi steber kazalnika omejitev maloprodaje zajema vprašanja v zvezi z ustanavljanjem maloprodajnih podjetij: posebni pogoji (kot so prag velikosti, pravila v zvezi z lokacijo, raven podrobnosti v lokalnih zahtevah za načrtovanje in potreba po gospodarskih podatkih) in postopki (potrebno število dovoljenj in ocen učinka, število udeleženih subjektov, trajanje postopka in objava sklepov o ustanovitvi). Drugi steber odraža omejitve delovanja, kot so odpiralni čas, distribucijski kanali za določene izdelke, prodajne akcije, davki in pristojbine v zvezi s trgovino na drobno in viri nabave. Kazalnik je dejanski pregled omejitev v državah članicah. Pravila o distribucijskih kanalih za določene izdelke, kot so alkohol, tobak in zdravila, ki se izdajajo brez recepta, so vključena zaradi celovitosti prikaza omejitev. To ne posega v cilje zdravstvene in družbene politike, za katere si prizadevajo države članice. Komisija ima enake cilje in je oblikovala namenske politike in zakonodajo, zlasti o omejitvah prodaje in oglaševanja tobaka ter zagotavljanju visokih standardov kakovosti in varnosti zdravil. Podpira tudi politike držav članic za zmanjšanje škodljivih posledic uživanja alkohola.

(32)

Glej delovni dokument služb Komisije Javno posvetovanje o ureditvah prodaje na drobno v večkanalnem okolju – poročilo o pregledu, SWD(2018) 237.

(33)

Omejevalna pravila o ustanavljanju maloprodajnih podjetij so bila obravnavana v priporočilih za posamezno državo, namenjenih Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Nemčiji, Madžarski, Italiji, Luksemburgu in Španiji.

(34)

Člen 14(5) direktive o storitvah prepoveduje uporabe ekonomskega preizkusa, pri čemer se odobritev pogojuje z dokazom obstoja ekonomske potrebe ali povpraševanja na trgu, s presojo morebitnih ali trenutnih ekonomskih učinkov dejavnosti ali njene ustreznosti glede na cilje gospodarskega načrtovanja, ki so jih določili pristojni organi.

(35)

Preverjanje gospodarskih potreb je bilo odpravljeno v Belgiji, Franciji, Luksemburgu, Italiji, na Nizozemskem, v Romuniji in v zadevnih regijah v Španiji. Glej SWD(2012) 148 final, priložen sporočilu o izvajanju direktive o storitvah. 

(36)

Uvedena maja 2016 z amsterdamskim paktom .

(37)

  https://ec.europa.eu/futurium/en/urban-agenda-eu/what-urban-agenda-eu .

(38)

Sodba z dne 30. januarja 2018, zadeva Visser, C-31/16, točka 124.

(39)

Člen 15 direktive o storitvah.

(40)

Take zahteve zmanjšujejo zmožnost odzivanja na spreminjajoče se zahteve potrošnikov in lahko omejijo možnost ustanavljanja novih maloprodajnih trgovin na praznih komercialnih lokacijah, kar je v nasprotju z argumentom, ki je pogosto utemeljitev za urejanje lokacij trgovin.

(41)

Člen 15(3) direktive o storitvah.

(42)

Sodba z dne 30. januarja 2018, zadeva Visser, C-31/16, točka 130.

(43)

Predlog direktive o preskusu sorazmernosti pred sprejetjem nove regulacije poklicev, COM(2016) 822 final.

(44)

Predlog direktive o določitvi postopka uradnega obveščanja o sistemih dovoljenj in zahtevah, povezanih s storitvami, COM(2016) 821 final.

(45)

V Franciji na primer trgovine, večje od 1 000 m², potrebujejo posebno dovoljenje. V Nemčiji je ta prag 800 m², na Madžarskem pa 400 m².

(46)

Glej delovni dokument služb Komisije, priložen temu sporočilu, SWD(2018) 236.

(47)

Člen 8 direktive o storitvah države članice zavezuje, da zagotovijo, da so vsi postopki in formalnosti v zvezi z začetkom opravljanja in opravljanjem storitvene dejavnosti lahko brez težav zaključeni, in sicer na daljavo in po elektronski poti, s pomočjo ustrezne enotne kontaktne točke in pri ustreznih pristojnih organih.

(48)

Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020, COM(2016) 179.

(49)

Predlog uredbe o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje informacij in postopkov ter služb za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012, COM(2017) 256 final. 

(50)

Glej delovni dokument služb Komisije Javno posvetovanje o ureditvah prodaje na drobno v večkanalnem okolju – poročilo o pregledu, SWD(2018) 237.

(51)

 Členi 5 do 8 direktive o storitvah, ki zadevajo poenostavitev postopkov, vzpostavitev enotnih kontaktnih točk, pravico do informacij in postopke po elektronski poti.

(52)

Člen 13(3) direktive o storitvah.

(53)

Glej delovni dokument služb Komisije Javno posvetovanje o ureditvah prodaje na drobno v večkanalnem okolju – poročilo o pregledu, SWD(2018) 237.

(54)

Glej delovni dokument služb Komisije Javno posvetovanje o ureditvah prodaje na drobno v večkanalnem okolju – poročilo o pregledu, SWD(2018) 237.

(55)

Omejevalna pravila o opravljanju dejavnosti maloprodaje so bila omenjena v poročilih po državah za Avstrijo, Belgijo, Finsko, Francijo, Nemčijo, Madžarsko, Italijo, Luksemburg, Portugalsko in Španijo.

(56)

Glej delovni dokument služb Komisije Javno posvetovanje o ureditvah prodaje na drobno v večkanalnem okolju – poročilo o pregledu, SWD(2018) 237.

(57)

Člen 20 direktive o storitvah prepoveduje diskriminacijo prejemnikov storitev na podlagi državljanstva ali prebivališča. Uredba (EU) 2018/302 z dne 28. februarja 2018 o geografskem blokiranju preprečuje diskriminacijo dostopa do cen, prodaje ali plačilnih pogojev pri nakupu izdelkov in storitev na spletišču s sedežem v drugi državi članici.

(58)

V nekaterih državah članicah je na primer prodaja zdravil, ki se izdajajo brez recepta, omejena na lekarne. Države članice in Evropska unija so uvedle pravne določbe za trgovino na drobno z zdravili, ki se izdajajo brez recepta, za prodajo na spletu in zunaj njega glede na njeno posebno naravo (npr. vlogo farmacevta pri svetovanju pacientom, nadzor porabe, ponarejena zdravila).

(59)

Direktiva (EU) 2015/720 z dne 29. aprila 2015 o spremembi Direktive 94/62/ES glede zmanjšanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk.

(60)

Sporočilo Komisije – Evropska strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu – COM(2018) 28 final.

(61)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih, COM(2015) 595 final.

(62)

COM(2018) 173.

(63)

Delovni dokument služb Komisije Javno posvetovanje o ureditvah prodaje na drobno v večkanalnem okolju – poročilo o pregledu, SWD(2018) 237. Take omejitve bi se lahko opisale tudi kot v nasprotju z načelom nediskriminacije iz člena 20 direktive o storitvah in kot omejitve, ki delijo trg glede na državljanstvo ali prebivališče.

(64)

Obdobje veljavnosti Uredbe Komisije o izvzetju nekaterih kategorij vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj bo poteklo 31. maja 2022 (Uredba št. 330/2010 z dne 20. aprila 2010 o uporabi člena 101(3) PDEU). Pred podaljšanjem jo bo treba pregledati. Hkrati bo treba pregledati tudi priložene Smernice Komisije o vertikalnih omejitvah. Uredba o geografskem blokiranju strankam omogoča, da izkoristijo iste pogoje kot stranke, ki se nahajajo na kraju dobave, če so na primer same uredile prevzem blaga. Iz svojega področja uporabe pa izključuje nabavo za nadaljnjo prodajo in se ne bi uporabljala v primeru individualnega dogovora o pogodbi o dobavi.

(65)

Osnutek dokumenta „Priprava kodeksa dobre prakse foruma na visoki ravni pri obravnavanju neenake kakovosti živil“ predstavlja sklepe srečanj za zbiranje zamisli podskupine za notranji trg foruma na visoki ravni za bolje delujočo verigo preskrbe s hrano iz decembra 2017 in vključuje poziv Evropski komisiji, naj oceni učinek tako imenovanih ozemeljskih omejitev dobave na izbiro potrošnikov v posameznih državah članicah. Končna različica bi morala biti potrjena decembra 2018.

(66)

 Cross-country differences (Razlike med državami), LE Europe, Spark Legal Network and Consultancy, VVA Consulting (2018), Operational restrictions in the retail sector (Omejitve opravljanja dejavnosti v maloprodajnem sektorju), študija, opravljena za Evropsko komisijo.

(67)

Mikro trgovci na drobno v EU v povprečju porabijo 3,3 % svojega prometa za upravne naloge in opremo v zvezi s predpisi, mala, srednja in velika podjetja pa do 0,4 %.

(68)

Dobre prakse inšpekcijskih pregledov lahko pomagajo zagotoviti uspešno in rastoče gospodarstvo, slabo zasnovani inšpekcijski pregledi pa so znatno breme za podjetje in omejujejo gospodarsko rast, J. Monk, Reform of regulatory enforcement and inspections in OECD countries (Reforma regulativnega izvrševanja in inšpekcijskih pregledov v državah OECD).

(69)

Sporočilo Komisije z naslovom Boljše pravno urejanje za boljše rezultate – agenda EU, COM(2015) 215 final. V primeru trgovine na drobno je uporaba preskusa malih in srednjih podjetij med oceno učinka posebej pomembna.

(70)

Evropska komisija, Skupina na visoki ravni za konkurenčnost trgovine na drobno (2015), Report of the preparatory working group on innovation (Poročilo pripravljalne delovne skupine o inovacijah), https://ec.europa.eu/growth/single-market/services/retail_sl.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.4.2018

COM(2018) 219 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Evropski maloprodajni sektor, primeren za 21. stoletje

{SWD(2018) 236 final}
{SWD(2018) 237 final}

PRILOGA

Vir:    lastni izračuni na podlagi informacij, ki so jih prispevale države članice in namenske študije.