This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52017PC0257
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL setting out the conditions and procedure by which the Commission may request undertakings and associations of undertakings to provide information in relation to the internal market and related areas
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij
COM/2017/0257 final - 2017/087 (COD)
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 2.5.2017
COM(2017) 257 final
2017/0087(COD)
Sveženj o skladnosti
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij
{SWD(2017) 215 final}
{SWD(2017) 216 final}
{SWD(2017) 217 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
V Evropi je največji enotni trg na svetu 1 , na katerem državljani in podjetja uživajo pravico do dela, izobraževanja, potovanja, ustanovitve podjetja ter čezmejnega zagotavljanja blaga in storitev. Poleg tega so jim z zakonodajo EU zagotovljena jamstva glede zdravstvenega varstva, varnosti ter varstva okolja in potrošnikov. Da bi lahko državljani in podjetja v celoti uživali te pravice in da bi se ohranilo njihovo zaupanje v enotni trg, je bistveno zagotoviti skladnost s pravili EU. Zato je Komisija v svojem sporočilu z naslovom „Izpopolnitev enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo“ napovedala, da bo določila strategijo pametnega izvrševanja. Ta strategija vključuje prizadevanje za „celostni pristop, ki zajema vse stopnje oblikovanja politike: od načrtovanja do izvajanja in obveščanja v skladu s pristopom boljšega pravnega urejanja. Načrtovanje politike mora bolje zajeti vidika ocenjevanja in izvrševanja, državam članicam je treba zagotoviti več pomoči in jih bolje usmerjati pri izvajanju pravil enotnega trga ter uveljavljati doslednejšo in učinkovito politiko za izboljšanje splošnega izpolnjevanja pravil enotnega trga in zakonodaje EU na splošno“ 2 .
Ena od težav, ki se pojavljajo pri zagotavljanju spoštovanja pravil notranjega trga, je pravočasen dostop do zanesljivih podatkov. Zato je Komisija napovedala, da bo „[p]redlagala [...] regulativno pobudo, ki bo omogočila zbiranje zanesljivih informacij neposredno pri izbranih tržnih akterjih z namenom zaščite in boljšega delovanja enotnega trga“ 3 .
Podobno je v sporočilu „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ poudarila pomen trdnega in učinkovitega sistema izvrševanja ter navedla, da izvrševanje prispeva k doseganju političnih prednostnih nalog in jih dopolnjuje. Pojasnila je, da njena „[t]renutna politika izvrševanja [...] vključuje spremljanje uporabe in izvajanja prava EU, reševanje težav z državami članicami, da bi se odpravile kršitve zakonodaje, in po potrebi uporab[o] postopka za ugotavljanje kršitev“ 4 . Vendar je zagotavljanje, da se pravo EU pravilno in v celoti uporablja, še vedno izziv. Zato je Komisija predlagala sklop ukrepov za okrepitev sistema izvrševanja v korist državljanov in podjetij ter zagotovitev spoštovanja njihovih pravic na enotnem trgu. „Učinkovito izvrševanje pravil EU [...] je za Evropejce pomembno in vpliva na njihovo vsakodnevno življenje.“
V nekaterih posebnih primerih je za izvrševanje pravil notranjega trga potreben dostop do zanesljivih informacij o ravnanju udeležencev na trgu, zlasti tržnih podatkov v zvezi z zasebnimi podjetji. Namen tega predloga ni ustvariti nova izvršilna pooblastila Komisije, kot so pooblastila za vodenje postopkov zaradi kršitev prava Unije na področju notranjega trga zoper posamezne udeležence na trgu. Namen te uredbe je Komisiji omogočiti, da od izbranih udeležencev na trgu pravočasno pridobi celovite in zanesljive kvantitativne in kvalitativne podatke preko zelo ciljno zastavljenih zahtev po podatkih, ter ji s tem olajšati spremljanje in izvrševanje pravil notranjega trga. Predlagana uredba bo Komisiji pomagala zagotoviti spoštovanje pravic državljanov in podjetij na enotnem trgu ter prispevala k okrepitvi sodelovanja z državami članicami. Komisiji bo „omogočila tudi predlagati izboljšave, kjer bo ocena pokazala nezadostno uveljavljanje pravil zaradi pomanjkljive sektorske zakonodaje“ 5 . Predlagana uredba je namenjena posebnim primerom, v katerih koristi hitrega in natančnega izvrševanja jasno odtehtajo breme in stroške, naložene zadevnim podjetjem ali združenjem podjetij.
Ta novi mehanizem se bo uporabljal na področjih, na katerih lahko EU doseže oprijemljive rezultate, ki so za državljane in podjetja najpomembnejši. Učinkovitejša orodja za izvrševanje bodo EU omogočila, da hitreje in učinkoviteje ukrepa in zagotovi popolno skladnost na izbranih prednostnih področjih.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta predlog je v skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU), s katerim je vzpostavitev notranjega trga v sodelovanju z državami članicami določena kot eden od glavnih ciljev EU. Je tudi v skladu s členom 26 PEU, s katerim je EU pooblaščena za sprejemanje ukrepov za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga, in členom 17 PEU, s katerim je Komisiji zaupana naloga zagotavljanja uporabe določb Pogodbe in sekundarne zakonodaje EU ter nadzorovanja uporabe prava EU. Namen tega predloga ni oblikovati nov postopek za izvrševanje prava EU. Namesto tega se lahko predlagani mehanizem za zbiranje informacij uporablja v okviru obstoječih postopkov, kot je postopek za ugotavljanje kršitev iz člena 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Komisija že ima preiskovalna pooblastila za izvrševanje pravil konkurence EU, potrebnih za delovanje notranjega trga. Izkazalo se je, da je uporaba teh pooblastil pri zagotavljanju uporabe navedenih pravil zelo učinkovita: Komisija je lahko na primer v dveh vplivnih primerih na področju državne pomoči neposredno zbrala bistvene informacije na ravni podjetja, s čimer je dosegla izterjavo neplačanih davkov, ki so pomenili nezakonito državno pomoč 6 .
Poleg tega je ta predlog v skladu z drugimi pravnimi instrumenti EU, s katerimi so organi EU ali nacionalni organi pooblaščeni, da zbirajo informacije na ravni podjetij in jih delijo s Komisijo, če se nanašajo na posebna področja v zvezi z notranjim trgom (npr. varstvo potrošnikov, finančne storitve, nadzor trga in mrežne dejavnosti). Komisija bo predlagano uredbo uporabljala le kot zadnjo možnost, če bistvenih informacij ne bo mogla pridobiti kako drugače.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Ta predlog temelji na členu 43(2), členih 91, 100, 114 in 192, členu 194(2) ter členu 337 PDEU.
S členom 337 PDEU je Komisija pooblaščena, da v mejah in pod pogoji, ki jih lahko Svet določi z navadno večino, zbira vse informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki so ji bile zaupane. Sodišče Evropske unije je že presodilo, da se lahko ta člen uporablja kot podlaga za sekundarno zakonodajo v zvezi s splošno dejavnostjo zbiranja informacij, ki jo izvaja Komisija, in ne zahteva, da bi bilo to zbiranje potrebno za dosego ciljev določene politike EU 7 . Vendar je Sodišče navedlo tudi, da pravni akt EU ne more spadati pod člen 337 PDEU le zato, ker je njegov namen vzpostaviti sistem zbiranja informacij 8 . Zato je treba proučiti, ali je ta pobuda glede na njen cilj in vsebino potrebna za dosego ciljev, posebej dodeljenih politiki EU. Namen te pobude je izboljšati dostop Komisije do tržnih podatkov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog na podlagi člena 17 PEU, da bi lahko obravnavala resne težave z uporabo pravil notranjega trga. To lahko zgolj prispeva k izboljšanju dela Komisije za zagotavljanje uporabe prava EU na tem področju. Ta pobuda je torej potrebna za dosego cilja zagotovitve delovanja notranjega trga iz člena 26 PDEU. Zato je treba člen 337 PDEU dopolniti s pravno podlago notranjega trga, kot je člen 114 PDEU, ki določa sprejetje ukrepov, potrebnih za nemoteno delovanje notranjega trga. Izboljšano delo Komisije v zvezi s tem bi prispevalo k preprečevanju nastanka ovir za delovanje notranjega trga 9 , ki je eden od ciljev politike iz člena 114 PDEU 10 . Zato je izbira člena 114 PDEU za dopolnitev člena 337 PDEU upravičena. Poleg člena 114 PDEU je uporaba drugih členov PDEU kot dodatne posebne pravne podlage primerna za pokritje področij notranjega trga, na katerih zakonodajni ukrepi temeljijo na posameznih členih PDEU: tj. členih 43 (kmetijski proizvodi), 91 in 100 (promet) ali 194 (energetika); ali področij, povezanih z notranjim trgom: člen 192 (okolje).
Člena 114 in 337 PDEU sta bila skupaj uporabljena kot pravna podlaga za prejšnji zakonodajni akt EU, s katerim so bila Komisiji dodeljena pooblastila za zbiranje informacij na področju notranjega trga, tj. za Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe 11 .
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Za okrepitev dostopa Komisije do tržnih podatkov, ki jih pri opravljanju svojih nalog iz člena 17 PEU potrebuje za obravnavo resnih težav z uporabo prava EU na področju notranjega trga, je potrebno ukrepanje na ravni EU. Mehanizem za zbiranje informacij, vzpostavljen s to pobudo, se uporabi kot zadnja možnost, če informacij ni mogoče pridobiti kako drugače. Zato se bo uporabljal samo v primerih, kadar nacionalno posredovanje zaradi obsega ali učinkov teh primerov ne bi bilo uspešno in bi bila EU primernejša za ukrepanje. Mehanizem za zbiranje informacij se bo uporabljal zlasti, kadar imajo navedene težave učinke v več državah članicah in če je treba za njihovo obravnavo enotno in dosledno pridobiti informacije od izbranih udeležencev na trgu v več kot eni državi članici. Tako ukrepanje EU bi izpolnilo zahtevo po potrebnosti in bi zgolj okrepilo zmožnost Komisije, da zagotovi spoštovanje prava EU na področju notranjega trga.
Kar zadeva dodano vrednost, bo ta mehanizem v primerih z močno čezmejno razsežnostjo poenostavil usklajevanje med Komisijo in državami članicami, kadar bo treba informacije pridobiti od udeležencev na trgu, ki poslujejo v več kot eni državi članici. Tako ukrepanje EU bi tudi omogočilo pravočasen dostop do informacij, zagotovilo, da so zbrani čezmejni podatki primerljivi, in povzročilo učinkovitejše izvrševanje, s čimer bi zmanjšalo skupno upravno breme zadevnih podjetij in javnih organov.
Ta pobuda, ki spoštuje obveznost Komisije kot „varuha Pogodb“, da nadzoruje uporabo prava EU, državam članicam ne odvzema njihove pomembne vloge pri uporabi pravil na področju notranjega trga ali drugih povezanih področjih, ki si jo delijo s Komisijo. Še naprej bodo imele lastna preiskovalna pooblastila in možnost, da jih razširijo. Poleg tega bodo države članice v skladu z načelom iskrenega sodelovanja med Komisijo in državami članicami v različnih primerih vključene v izvajanje te uredbe.
Zadevna država članica ali države članice bodo zlasti obveščene o vseh sklepih Komisije, v katerih bo ta navedla, da namerava uporabiti pooblastila, s katerimi lahko zahteva podatke od podjetij ali združenj podjetij na podlagi te pobude. Ta pobuda vzpostavlja tudi mehanizme za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami v zvezi z zahtevami po podatkih in odgovori na take zahteve, ne da bi to vplivalo na obveznosti varovanja poklicnih skrivnosti.
Poleg tega je skladna s PDEU, kolikor se v skladu z njo pričakuje, da bo lahko Komisija zbrala informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki so ji zaupane, pod ustreznimi pogoji, ki jih določi zakonodajna oblast.
•Sorazmernost
Ta predlog je sorazmeren s cilji, ki jih želi doseči, in ne presega okvirov, ki so potrebni za njihovo doseganje. Prvič, obstajati bi morala resna težava z uporabo prava EU na področjih, zajetih v področju uporabe Uredbe. Drugič, to preiskovalno orodje bi se moralo uporabljati samo kot zadnja možnost, kadar podatkov, pomembnih za obravnavo take težave, ni mogoče pridobiti kako drugače. Tretjič, Komisija bo morala v uradnem sklepu dokazati, da so taki podatki potrebni za obravnavo težave, da so podatki naslovnikom zahtev verjetno takoj dostopni in da so bili drugi načini pridobitve podatkov neuspešni. Četrtič, zahteve po podatkih bi bile zelo ciljno zastavljene, tako v zvezi z dolžino zahtev po podatkih kot s številom respondentov. Izpolnjevanje teh pogojev s strani Komisije bi bilo predmet sodne presoje Sodišča. Poleg tega bi se splošno upravno breme zmanjšalo tako za podjetja (z izključitvijo mikropodjetij in zmanjšanjem vpliva na mala in srednja podjetja (MSP) – glej spodaj) kot tudi za javne organe (z izogibanjem neučinkovitim mehanizmom usklajevanja med Komisijo in državami članicami ter hkratnim zagotavljanjem popolne preglednosti zanje).
Predlog Komisiji omogoča, da podjetjem ali združenjem podjetij, ki namerno ali iz hude malomarnosti ne upoštevajo zahtev po podatkih ali sklepov, izdanih na podlagi predlagane uredbe, naloži kazni. Namen kazni ni popraviti osnovno ravnanje podjetij na trgu. Grožnja kazni je spodbuda za zagotovitev, da naslovniki zahtev po podatkih pravočasno odgovorijo ter da so njihovi odgovori popolni, točni in nezavajajoči. S predlogom je določena najvišja raven kazni, ki so oblikovane na podlagi pravil na področju državne pomoči, na katerem se uporabljajo za odvračanje. Vendar predlog od Komisije ne zahteva, da podjetjem, ki ne odgovorijo na zahtevo, samodejno naloži kazni, in ne določa najnižje kazni, saj mora Komisija ob upoštevanju sorazmernosti oceniti vsak primer posebej, zlasti v primeru MSP. Vsi sklepi, s katerimi Komisija naloži kazni, bi bili predmet sodne presoje.
•Izbira instrumenta
Uredba je ustrezen pravni instrument za določitev predpisov, namenjenih okrepitvi neposrednega dostopa Komisije do ustreznih podatkov 12 . Dejansko bi bilo treba tako postopek, po katerem Komisija sprejme zahtevo po podatkih, kot tudi možnost, da se podjetjem naložijo obveznosti in v nekaterih primerih tudi kazni, določiti z uredbo. V primerjavi z morebitnim usklajevanjem nacionalnih pravil z direktivo za uresničitev navedenega cilja bi se z uredbo zagotovili večja pravna varnost in verjetno tudi enotna razlaga. S samostojnim instrumentom bi se preprečilo tudi poseganje v obstoječe pravne instrumente, s katerimi so Komisiji dodeljena preiskovalna pooblastila na drugih področjih politike 13 .
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN 14 , POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi 15
Komisija je med 2. avgustom in 7. novembrom 2016 opravila javno posvetovanje o tej pobudi. Prejela je 71 odgovorov: 44 od poslovnega sektorja 16 , 16 od potrošnikov, nevladnih organizacij ali civilnih družb in 11 od javnih organov. Sodelovali so udeleženci iz 18 držav članic EU (68), države EGP (1) in države zunaj Evrope (2). Odgovori so pokazali, da podjetja poslovno občutljive informacije pogosto nerada delijo z javnimi organi, ne samo pri odgovarjanju na javna posvetovanja, ampak tudi kadar so te informacije potrebne za podporo trditvam o kršitvah njihovih pravic. Respondenti so navedli, da bi bili Komisiji pripravljeni zagotoviti občutljive informacije, če bi bila zagotovljena zaupnost in bi bilo upravno breme omejeno. Vendar je več podjetij podprlo samo prostovoljno sodelovanje pri izpolnjevanju zahtev po podatkih.
Poleg tega je Komisija opravila usmerjena posvetovanja z več velikimi poslovnimi združenji, ki so izrazila zadržke glede pooblastitve Komisije, da od podjetij zahteva podatke zunaj področja konkurenčnega prava. Izrazila so pomisleke o varstvu poslovno občutljivih podatkov, upravnem bremenu in morebitnih globah, če podjetje ne odgovori na zahtevo. Podjetja so izrazila nezadovoljstvo s počasnim odzivom Komisije na primere, ki vključujejo kršitve pravil EU s strani držav članic.
Države članice so na sestankih delovne skupine Sveta in skupine na visoki ravni zastavile vprašanja o pogojih, ki jih mora Komisija izpolniti, da lahko zahteva podatke, njihovi vlogi v tem postopku, posledičnem upravnem bremenu in sorazmernosti morebitnih sankcij.
Predlogi zainteresiranih strani so se večinoma upoštevali, zlasti v zvezi s pozivi za omejeno uporabo orodja (ti so bili pretvorjeni v (pred)pogoje za uporabo preiskovalnega orodja – vključno z vlogo držav članic) in upravnim bremenom (npr. možnostjo, da se zahtevajo samo podatki, ki so podjetjem, na katera so zahteve naslovljene, takoj dostopni). Vprašanja o zaščitnih ukrepih za varstvo zaupnih podatkov in kaznih v primeru neodgovora so se obravnavala na podlagi uveljavljenih praks na področju konkurenčnega prava.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija se pri tej pobudi ni zanašala na posebna zunanja strokovna mnenja.
•Ocena učinka
V poročilu o oceni učinka je bilo pojasnjeno, da dejstvo, da je Komisiji in državam članicam na voljo premalo zanesljivih in točnih podatkov na ravni podjetij, povzroča težave v primerih, kadar je za pravočasno izvrševanje pravil notranjega trga potreben dostop do takih podatkov. V poročilu so bile poleg obstoječega osnovnega scenarija nadalje proučene različne možnosti politik za obravnavo navedene težave, in sicer: (1) prostovoljna izmenjava dobrih praks med državami članicami in s Komisijo ter priprava smernic o zbiranju podatkov na ravni podjetij; (2) odprava nacionalnih pravil, ki organom držav članic preprečujejo, da bi s Komisijo in drugimi državami članicami delile podatke na ravni podjetij, ki jih že imajo ali do katerih bi lahko dobile dostop; (3) uvedba dodatnih preiskovalnih pooblastil na nacionalni ravni 17 , da se državam članicam v vseh primerih omogoči zbiranje podatkov na ravni podjetij in njihovo posredovanje Komisiji; (4) uvedba preiskovalnega orodja, ki bi ga Komisija uporabila kot zadnjo možnost, kadar morda obstajajo domnevne ovire za delovanje notranjega trga in je treba za pravočasno in učinkovito odločanje pridobiti zahtevane podatke na ravni podjetij, ki jih ni mogoče takoj pridobiti kako drugače, ter (5) kombinacija možnosti 2 in 4. Možnosti 2, 3 in 4 so zakonodajne. Opuščeni možnosti vključujeta razširitev pokritosti statistik EU in uvedbo obveznosti rednega poročanja za podjetja.
Uvedba preiskovalnega orodja, ki bi ga Komisija uporabljala kot zadnjo možnost (možnost 4), se je štela za najboljšo možnost politike z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti, hkrati pa je tudi najučinkovitejša in najbolj stroškovno učinkovita možnost. Možnost 4 bi rešila težave z usklajevanjem in sodno pristojnostjo, če države članice pri obravnavi primerov s čezmejno razsežnostjo ukrepajo same. Ta možnost bi morala zagotoviti dostop do zanesljivejših informacij o nepravilnostih na notranjem trgu. To pa bi moralo Komisiji in državam članicam omogočiti, da zagotovijo višjo stopnjo skladnosti s pravili notranjega trga. To bi okrepilo zaupanje potrošnikov v notranji trg in prispevalo k uresničitvi njegovega potenciala. Boljši dostop do informacij bi moral omogočiti bolj ozaveščeno izvrševanje pravil notranjega trga na ravni držav članic, s čimer bi se omejili postopki za ugotavljanje kršitev zoper države članice. Boljše delovanje notranjega trga bi koristilo podjetjem in potrošnikom, saj bi pomenilo na primer manjše ovire pri vstopu na trg, večjo konkurenco, več konkurenčnosti in lažjo/cenejšo čezmejno (in morda mednarodno) širitev.
Skupni letni upravni stroški za podjetja ali združenja podjetij (tj. stroški zbiranja podatkov za pripravo odgovorov in stroški pravnega svetovanja) so ocenjeni na 370 000–610 000 EUR 18 . Predložitev nezaupnih odgovorov (tj. za varstvo poslovnih skrivnosti respondentov) bi lahko pomenila nekaj dodatnih stroškov. Stroški za države članice, ki izhajajo iz prednostne možnosti, so zanemarljivi (glej oddelek 4 za Komisijo). Če bi se uporabila prednostna možnost, ne bi bilo neposrednih socialnih ali okoljskih stroškov.
Odboru za regulativni nadzor sta bila predložena poročilo o oceni učinka in povzetek 19 . Odbor je 20. januarja 2017 najprej izdal negativno mnenje, 23. marca 2017 pa pozitivno mnenje s pridržki 20 . Zahteval je, da se poročilo prilagodi v skladu z njegovimi priporočili 21 . Poročilo je zdaj jasno osredotočeno na cilj obravnave pomanjkanja ustreznih informacij, potrebnih za zagotovitev uporabe pravil notranjega trga v posebnih primerih, kadar so informacije potrebne in sicer niso na voljo. Poleg tega so v njem bolje pojasnjeni pogoji, ki jih mora Komisija izpolniti, preden lahko uporabi preiskovalno orodje (glej zgornji podnaslov o sorazmernosti), vključno s tem, da mora dokazati, da zahtevanih podatkov ni mogoče pridobiti iz drugih virov (vidik zadnje možnosti). V poročilu so prav tako bolje predstavljena stališča zainteresiranih strani 22 .
•Ustreznost in poenostavitev ureditve
Komisija mora pri izdaji zahtev po podatkih podjetjem in združenjem podjetij previdno izbrati naslovnike zahtev, tako da se zahteve naslovijo samo na podjetja in združenja podjetij, ki lahko zagotovijo ustrezne podatke (člen 5(3)). Običajno bodo lahko ustrezne podatke Komisiji zagotovila samo velika podjetja z močnim tržnim položajem ali velikim obsegom trgovanja. Za razliko od MSP večja podjetja običajno poslujejo v večjem obsegu in imajo bolj razvite poslovne postopke, kar omogoča razmeroma enostavno pridobivanje zahtevanih podatkov. Zato se zdi, da posledično upravno breme in vpliv na ta podjetja ne bi bila nesorazmerna.
Teoretično bi se lahko od MSP zahtevalo, naj odgovorijo na zahteve po podatkih, izdane v skladu s tem predlogom (npr. v določenih sektorjih ali na trgu, kjer imajo morda močan tržni položaj). Vendar se glede na obseg njihove gospodarske dejavnosti pričakuje, da se to verjetno ne bi zgodilo. Če pa bi bilo treba MSP kljub temu poslati zahtevo, bi se s predlogom znižali njegovi stroški usklajevanja, saj se od Komisije izrecno zahteva, naj pri odločanju o obsegu zahteve po podatkih, ki bo poslana MSP, ustrezno upošteva načelo sorazmernosti (člen 5(3)). Ocenjeni stroški odgovora za posamezno MSP znašajo od 300 do 1 000 EUR na zahtevo, morebitni dodatni stroški pravnega svetovanja pa 1 000 EUR, kar pomeni približno 25 % ocenjenih stroškov v zvezi z odgovorom za veliko podjetje.
Mikropodjetja so izvzeta iz tega predloga, da jim ne bi bilo naloženo nesorazmerno upravno breme, zlasti glede na to, da je malo verjetno, da bi lahko zagotovila dovolj pomembne podatke.
Podjetja vseh velikosti bodo imela koristi od bolje delujočega notranjega trga, katerega delovanje bo boljše zaradi bolj usmerjenih izvršilnih ukrepov Komisije in držav članic za zagotovitev uporabe prava EU, med drugim na področju notranjega trga.
Predlog ne predpisuje nobene posebne oblike ali komunikacijskega kanala za obdelavo zahtev po podatkih, saj je nevtralen z vidika razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT).
•Temeljne pravice
Ta predlog spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Vključuje zaščitne ukrepe in zagotovila, pri katerih se ustrezno upošteva pravni interes podjetij za varstvo njihovih poslovnih skrivnosti, in sicer v členu 7 (varstvo zaupnih podatkov) in členu 16 (poklicna skrivnost) predloga (glej člen 7 Listine). Predlog je tudi v skladu s pravico do varstva osebnih podatkov (glej člen 8 Listine) in pravili o dostopu do dokumentov, ki jih hrani Komisija (glej člen 41 Listine). Če lahko naslovniki zahtev po podatkih te zahteve izpodbijajo pred Sodiščem, predlog spoštuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča (glej člen 47 Listine). Pravila o morebitni naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni spoštujejo pravico do domneve nedolžnosti in sorazmernost kazni (glej člena 48 in 49 Listine).
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta pobuda ne vzpostavlja dodatnega sistema izvrševanja, ki bi ga morala uporabljati Komisija. Namesto tega Komisiji zagotavlja posebno preiskovalno orodje, ki ga bo uporabljala kot zadnjo možnost v okviru obstoječih izvršilnih postopkov in ukrepov. Ob predpostavki, da bi bilo vsako leto izdanih pet zahtev po podatkih 23 , se ocenjuje, da bi lahko letni stroški Komisije za zbiranje in analizo podatkov znašali med 120 000 in 430 000 EUR. Zgoraj navedeni stroški Komisije ne bi pomenili nobenih novih proračunskih potreb, ampak samo prerazporeditev obstoječega osebja in infrastrukture.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Komisija bo spremljala uporabo Uredbe, da bi ocenila njeno učinkovitost in sorazmernost. To spremljanje bo temeljilo na naslednjih merilih: izjemnost uporabe Uredbe, sodelovanje naslovnikov zahteve po podatkih pri zagotavljanju takih podatkov in kakovost zbranih podatkov. Komisija bo beležila potrebne podatke v zvezi s tem (npr. o letni uporabi orodja, zadevnem področju notranjega trga, zajetih podjetjih ali združenjih podjetij, pravočasnosti, celovitosti, točnosti in kakovosti odgovorov, stopnji odziva ter o tem, ali je uporaba orodja omogočila boljše izvrševanje s strani Komisije). Izvedla bo naknadne prostovoljne ankete za pridobitev povratnih informacij, pri čemer bo vprašalnike naslovila na podjetja, zajeta v zahtevah, da bi ocenila njihovo mnenje o postopku. Poleg tega bo Komisija spremljala tudi koristnost tega orodja (npr. stopnjo uspešnosti postopkov za ugotavljanje kršitev in povratne informacije zainteresiranih strani o zadevi). Rezultati teh dejavnosti spremljanja bi se ocenili po petih letih uporabe Uredbe. Komisija mora vsaki dve leti pripraviti poročilo o uporabi Uredbe.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
V poglavju I (Splošne določbe) so navedeni predmet urejanja, področje uporabe in opredelitve pojmov (členi od 1 do 4). Z njim je Komisiji (člen 4) dodeljeno pooblastilo, da od podjetij in združenj podjetij neposredno zahteva podatke, da bi obravnavala resno težavo z uporabo prava Unije, ki bi lahko ogrozila doseganje pomembnega cilja politike Unije.
V poglavju II so določeni pogoji in postopek za zahtevanje podatkov. Člen 5 omejuje pooblastilo Komisije za ukrepanje, ki ga lahko uporabi le kot zadnjo možnost: kadar iz drugih virov ne more pridobiti podatkov na ustrezen, zadosten ali pravočasen način. Komisija mora sprejeti predhodni sklep, v katerem navede, da namerava uporabiti zadevno pooblastilo, pojasni domnevno resno težavo, navede zahtevane podatke, pojasnilo, zakaj potrebuje te podatke in zakaj so bili drugi načini za pridobitev podatkov neuspešni, ter merila za izbiro naslovnikov zahtev (ki ne smejo biti mikropodjetja). Komisija lahko zahteva samo podatke, ki jih je naslovnik zahteve sposoben zagotoviti. Predhodni sklep bo naslovljen na zadevno državo članico ali države članice, Komisija pa mora o njem nemudoma uradno obvestiti zadevno državo članico ali države članice. Člen 6 določa postopek, ki ga mora Komisija upoštevati pri izdaji zahtev po podatkih: predložitev podatkov lahko od podjetij ali združenj podjetij zahteva s preprostim zahtevkom ali sklepom, o tem pa mora obvestiti državo članico prejemnika zahteve. Če je Komisija v skladu s členom 258 PDEU začela formalni postopek za ugotavljanje kršitev, mora državi članici, ki jo postopek zadeva, zagotoviti izvode vseh zahtev po podatkih, izdanih v okviru tega postopka, ne glede na to, kje ima podjetje ali združenje podjetij sedež. Člen 7 obravnava odgovore na zahteve in varstvo zaupnih podatkov. Te določbe določajo zlasti, da mora Komisija prejete odgovore posredovati državi članici, ki jo zahteva zadeva, če so pomembni za formalni postopek za ugotavljanje kršitev, ki je bil v skladu s členom 258 PDEU sprožen zoper zadevno državo članico. Če odgovor vključuje podatke, ki so zaupni v odnosu do navedene države članice, Komisija posreduje samo nezaupno različico odgovora. S členom 8 je uporaba zbranih podatkov omejena na namen iz člena 4.
V poglavju III (členi od 9 do 13) so določena pravila o globah in periodičnih denarnih kaznih, ki se naložijo respondentu, če predloži netočne ali zavajajoče podatke ali če v odgovoru na zahtevo, izdano z uradnim sklepom Komisije, predloži nepopolne podatke ali jih sploh ne predloži. Ta pravila so oblikovana po vzoru Uredbe (EU) 2015/1589, ki se uporablja na področju državne pomoči.
V poglavju IV (Končne določbe – členi od 14 do 19) so določena pravila o podaljšanju rokov; objavi sklepov Komisije; obveznostih varovanja poklicne skrivnosti za države članice; varstvu podatkov (uradnike EU že zavezujejo podobne obveznosti iz člena 339 PDEU) ter obveznostih Komisije glede poročanja in začetku veljavnosti Uredbe.
2017/0087 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o določitvi pogojev in postopka za zahteve po podatkih na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike, ki jih Komisija pošlje podjetjem in združenjem podjetij
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2), členov 91, 100, 114 in 192, člena 194(2) ter člena 337 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 24 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 25 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu s členom 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) je vzpostavitev notranjega trga eden od glavnih ciljev, ki jih mora Unija doseči v sodelovanju z državami članicami. Unija v skladu s členom 26(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga. V skladu s členom 26(2) PDEU notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Notranji trg je ustvaril nove možnosti in ekonomije obsega za evropska podjetja ter nova delovna mesta, potrošnikom zagotovil večjo izbiro po nižjih cenah, evropskim državljanom pa omogočil, da živijo, se izobražujejo in delajo v Uniji. Kljub doseženemu napredku ostajajo velike težave pri vzpostavljanju in delovanju notranjega trga, evropski državljani in podjetja pa ne morejo v celoti izkoristiti prednosti notranjega trga. V nekaterih primerih neoptimalne informacije, ki vplivajo na ukrepanje Komisije v zvezi z uporabo prava Unije na področju notranjega trga, povečujejo tveganje za nastanek težav v trgovini na notranjem trgu zaradi neusklajenih nacionalnih dejavnosti izvrševanja ali raznovrstnega razvoja nacionalnih regulativnih rešitev za te težave.
(2)Člen 337 PDEU Komisijo pooblašča, da v mejah in pod pogoji, ki jih lahko Svet določi z navadno večino, zbira vse informacije, potrebne za opravljanje svojih nalog. Vendar je Sodišče v zadevi C-490/10, Evropski parlament proti Svetu, pojasnilo, da če zbiranje informacij neposredno prispeva k doseganju ciljev določene politike Evropske unije, mora akt, ki določa pogoje za tako zbiranje, temeljiti na pravni podlagi, povezani s to politiko. Ta uredba ne določa le okvira, v katerem lahko Komisija zbira informacije od podjetij in združenj podjetij, ampak tudi ukrepe za izvrševanje zahtev po podatkih. Zato bi morala ta uredba ob popolnem upoštevanju dejstva, da pooblastilo Komisije za zbiranje informacij izhaja neposredno iz Pogodbe, poleg člena 337 PDEU temeljiti na določbah člena 43(2), členov 91, 100 in 192 ter člena 194(2) PDEU, pa tudi člena 114 PDEU, ki določa sprejetje ukrepov, potrebnih za vzpostavitev in delovanje notranjega trga, tudi če so razlike med nacionalnimi pravili take, da ovirajo temeljne svoboščine, ali če je treba preprečiti nastanek težav pri vzpostavljanju ali delovanju notranjega trga.
(3)Učinkovito in uspešno odkrivanje in po potrebi obravnava takih težav zahtevata pravočasen dostop do celovitih, točnih in zanesljivih kvantitativnih in kvalitativnih tržnih podatkov. To velja zlasti, kadar Komisija deluje kot varuh Pogodb v skladu s členom 17(1) PEU, s katerim so ji zaupane naloge zagotavljanja uporabe Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo v skladu s Pogodbama, ter nadzorovanja uporabe prava Unije. Kot je Sodišče že večkrat določilo v okviru postopkov za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU, je Komisija odgovorna, da Sodišču predloži vse ustrezne informacije o dejstvih, da bi dokazala obstoj kršitve. Ti podatki lahko v nekaterih primerih vključujejo tržne podatke, ki jih Sodišče potrebuje za ugotovitev kršitve prava Unije.
(4)Komisija nima lastnih splošnih preiskovalnih pooblastil, ki bi ji pomagala pri izvrševanju prava Unije na področju notranjega trga. Obstoječa preiskovalna pooblastila v zvezi s pravili konkurence iz Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 26 , Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 27 in Uredbe Sveta (EU) 2015/1589 28 so s svojo pravno podlago omejena na določena področja ter ne omogočajo zbiranja in uporabe zbranih informacij za druge namene politike, povezane z notranjim trgom.
(5)Kot priznava Sodišče, je Komisija pri izvrševanju prava Unije zelo odvisna od informacij, ki jih zagotovijo pritožniki, javni in zasebni organi ter zadevne države članice, čeprav se lahko opira na indice. Kot je Sodišče večkrat poudarilo, morajo države članice v skladu s členom 4(3) PEU olajšati naloge Komisije, predvsem njeno vlogo varuha Pogodb. Vendar države članice morda nimajo vedno dostopa do ustreznih tržnih podatkov, ki bi jih Komisija potrebovala za opravljanje svojih nalog, ali pa jim lahko nacionalna pravila o zbiranju podatkov preprečujejo, da bi razkrile zbrane podatke.
(6)Komisija se za dopolnitev podatkov, ki jih dobi od držav članic, zanaša na prostovoljno sodelovanje zainteresiranih strani, zlasti pritožnikov. Vendar bi morala Komisija v nekaterih zapletenih primerih s čezmejno razsežnostjo za zanesljivo analizo dopolniti podatke, ki jih prejme po teh poteh, da bi na primer zagotovila, da so v celoti točni ali da so podatki iz različnih držav članic v primerljivi obliki. Poleg tega se Komisija pri izvrševanju morda ne more vedno zanašati na uradne statistike, saj se pripravljajo s časovnim zamikom in morda niso vedno dovolj podrobne ali razčlenjene za obravnavo posameznih primerov.
(7)Čeprav sedanji regulativni okvir v zvezi s sredstvi, ki jih ima Komisija na voljo za pridobivanje podatkov za obravnavo težav pri uveljavljanju in delovanju pravil notranjega trga, v veliki večini primerov učinkovito deluje, se v posebnih primerih, ko je treba v omejenem času pridobiti podrobne, primerljive, posodobljene in pogosto zaupne posebne tržne podatke, pojavljajo izzivi. Dejansko je zanesljiva ekonomska analiza v zapletenih primerih s čezmejno razsežnostjo zlasti primerna za presojo obstoja težav pri vzpostavljanju in delovanju notranjega trga, zlasti če se ti primeri nanašajo na hitro rastoče trge, nove gospodarske dejavnosti ali nove poslovne modele, ki izpodbijajo obstoječe gospodarske predpostavke. Vendar je lahko ugotavljanje takih težav oteženo, če ni zadostnih in primerljivih podatkov. To v navedenih posebnih primerih otežuje nalogo Komisije, da zagotovi uporabo prava Unije.
(8)Kadar je mogoče podrobne, primerljive, posodobljene in pogosto zaupne tržne podatke pravočasno pridobiti samo od udeležencev na trgu, se zato zdi primerno, da se Komisiji kot zadnja možnost dodelijo pooblastila, da v mejah in pod pogoji iz te uredbe od podjetij in združenj podjetij zahteva, da ji pravočasno neposredno predložijo celovite, točne in zanesljive kvantitativne in kvalitativne tržne podatke, če so se drugi viri podatkov izkazali za nerazpoložljive, nezadostne ali neustrezne. V ta namen bi morala Komisija najprej sprejeti sklep, v katerem bi navedla, zakaj so se drugi načini za pridobitev potrebnih podatkov izkazali za neučinkovite. Razume se, da ima pojem podjetje enak pomen kot na drugih področjih prava EU, zlasti konkurenčnega prava.
(9)Za zagotovitev, da bodo države članice v skladu z načelom iskrenega sodelovanja med Komisijo in državami članicami iz člena 4(3) PEU vključene v izvajanje te uredbe, je ustrezno določiti, da se zadevna država članica ali države članice nemudoma obvestijo o vsakem sklepu Komisije, v katerem je navedeno, da namerava Komisija uporabiti pooblastilo, da v skladu s to uredbo zahteva podatke od podjetij ali združenj podjetij.
(10)Namen te pooblastitve ni ustvariti nova izvršilna pooblastila za Komisijo, kot so zlasti pooblastila za vodenje postopkov zaradi kršitev prava Unije na področju notranjega trga zoper posamezne udeležence na trgu. Njen namen je namreč okrepiti zmožnost Komisije za ugotavljanje dejstev, kadar je to nujno potrebno za opravljanje naloge zagotavljanja uporabe prava Unije, ki je s PDEU zaupana Komisiji, v zvezi s ciljem vzpostavitve in zagotavljanja delovanja notranjega trga. Primerno je pojasniti, da ta pooblastitev zaradi vzpostavitve popolnoma delujočega notranjega trga zajema tudi tiste gospodarske sektorje na notranjem trgu, za katere so v PDEU predvidene skupne politike, tj. kmetijstvo in ribištvo (razen ohranjanja morskih bioloških virov), promet, okolje in energetiko.
(11)Da bi bilo to preiskovalno orodje učinkovito, bi se morali zahtevani podatki nanašati na uporabo ustreznega prava Unije. Ti podatki lahko vključujejo na primer dejanske tržne podatke, vključno s strukturo stroškov, cenovno politiko, značilnostmi izdelkov ali storitev ali geografsko porazdelitvijo strank in dobaviteljev. Vključujejo lahko tudi analizo delovanja notranjega trga, ki jo podjetja ali združenja podjetij izvedejo na podlagi dejstev, na primer v zvezi z zaznanimi regulativnimi ovirami in ovirami pri vstopu na trg ali stroški čezmejnih dejavnosti. Da bi se znižali stroški odgovorov na zahteve po podatkih, bi morale te zahteve zajemati samo podatke, ki so zadevnemu podjetju ali združenju podjetij verjetno na voljo.
(12)Komisija mora pri izdaji zahtev po podatkih podjetjem in združenjem podjetij previdno izbrati naslovnike zahtev, tako da se zahteve naslovijo samo na podjetja in združenja podjetij, ki so sposobna zagotoviti dovolj pomembne podatke, zlasti na večja podjetja v zadevnih državah članicah. Namen teh zahtev po podatkih je rešiti domnevno, tj. temelječo na razpoložljivih informacijah, resno težavo z uporabo prava Unije na področju notranjega trga, kmetijstva in ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike. Njihov namen ni pregon podjetij zaradi morebitnega podpornega ravnanja. V skladu s tem so sankcije iz instrumenta namenjene obravnavi izključno dveh primerov. Zajemajo samo primer, kadar naslovnik namerno ali iz hude malomarnosti ne odgovori na zahtevo po podatkih, in primer, kadar naslovnik namerno ali iz hude malomarnosti predloži netočen, nepopoln ali zavajajoč odgovor. Če so zbrani podatki ustrezni, se lahko uporabljajo tudi za vpogled v okoliščine, v katerih podjetja težko zagotovijo skladnost z zakonodajo, da bi se izboljšala pravilna uporaba pravil notranjega trga. Da bi se preprečila nesorazmerna upravna obremenitev mikropodjetij, ki verjetno nikakor ne morejo zagotoviti dovolj ustreznih podatkov, Komisija ne bi smela imeti možnosti, da podatke zahteva od te kategorije podjetij. Komisija bi morala pri izdaji zahtev po podatkih malim in srednjim podjetjem ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti. Čeprav MSP verjetno ne poslujejo v večjem obsegu in zato ne morejo pomembno vplivati na tržne rezultate, bi se lahko podatki, pridobljeni od njih, izkazali za dragocene za seznanjanje Komisije s težavami pri vzpostavljanju in delovanju notranjega trga. Podatki, ki so MSP takoj na voljo, so morda nezanesljivi, vendar bi lahko Komisijo kljub temu opozorili na težave, s katerimi se MSP morda srečujejo na enotnem trgu. Zbiranje podatkov za odgovor na to sredstvo običajno ne bi povzročilo in ne bi smelo povzročiti znatnih dodatnih stroškov za MSP. MSP so glede na svoj razmeroma šibkejši pogajalski položaj v vrednostnih verigah morda bolj pripravljena zagotoviti podatke, če se jim odobri postopek, v katerem se ustrezno spoštujeta zaupnost in anonimnost. Rešitev težave pri vzpostavljanju in delovanju enotnega trga bi lahko zlasti koristila MSP, saj so mala inovativna podjetja pogosto tista, ki se pri prizadevanjih za zagon in širitev po enotnem trgu srečujejo z največjimi ovirami. Zaradi doslednosti in pravne varnosti bi bilo treba uporabljati opredelitve pojmov „mikropodjetje“, „malo podjetje“ in „srednje podjetje“ iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 29 .
(13)Za doslednost pri uporabi prava Unije na področju notranjega trga, kmetijstva, ribištva (razen ohranjanja morskih bioloških virov), prometa, okolja in energetike je treba vzpostaviti mehanizme za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami v zvezi z zahtevami po podatkih in odgovori na take zahteve, če je to primerno, brez poseganja v obveznosti varovanja poklicnih skrivnosti.
(14)Preiskovalno orodje iz te uredbe je koristno zlasti za zagotavljanje uporabe prava Unije na področju notranjega trga s strani Komisije. Koristno je tudi za morebitne naknadne izvršilne ukrepe zadevnih držav članic, pri katerih bi bilo treba uporabiti ustrezne podatke, ki bi jih Komisija zbrala na podlagi tega pooblastila in razkrila zadevnim državam članicam. V primerih težav z uporabo obstoječih pravil, med drugim tudi v primerih, kadar podjetja zaradi pomanjkanja pravne jasnosti ne morejo zagotoviti skladnosti z zakonodajo, bi bilo to preiskovalno orodje koristno uporabiti pri zasnovi ali oblikovanju regulativnih rešitev, potem ko se uporaba drugih sredstev in virov ustreznih podatkov izkaže za neustrezno. Ustrezno je tudi prepovedati uporabo takih podatkov za druge namene, zlasti za uporabo pravil o konkurenci iz PDEU, ne da bi to vplivalo na ponovno uporabo podatkov, ki se objavijo.
(15)Komisija bi morala imeti možnost, da z uporabo sorazmernih glob in periodičnih denarnih kazni, ki jih naloži s sklepom, zagotovi izpolnitev zahtev po podatkih, naslovljenih na katero koli podjetje ali združenje podjetij. Komisija bi morala pri določanju zneskov glob in periodičnih denarnih kazni ustrezno upoštevati načelo sorazmernosti (vključno z vidiki ustreznosti), zlasti pri malih in srednjih podjetjih. Pravice strank, od katerih se zahtevajo podatki, bi bilo treba zaščititi, zato bi morale imeti možnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o naložitvi glob ali periodičnih denarnih kazni izrazijo svoja stališča.
(16)Komisija bi morala imeti možnost, da ob ustreznem upoštevanju načela sorazmernosti (vključno z vidiki ustreznosti) zniža periodične denarne kazni ali jih v celoti opusti, ko naslovniki zahtev zagotovijo zahtevane podatke, tudi če se je rok že iztekel. Zaradi pravne varnosti je ustrezno tudi določiti zastaralne roke za naložitev in izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni.
(17)Sodišče bi moralo imeti v skladu s členom 261 PDEU neomejeno pristojnost v zvezi s sklepi, s katerimi Komisija na podlagi te uredbe naloži globe ali periodične denarne kazni, kar pomeni, da lahko Sodišče prekliče, zniža ali zviša globo ali periodično denarno kazen, ki jo naloži Komisija.
(18)Zaradi preglednosti in pravne varnosti je primerno, da se javnosti omogoči dostop do informacij o sklepih Komisije. Komisija bi morala pri objavi in obdelavi takih informacij upoštevati pravila o varovanju poklicne skrivnosti, vključno z varstvom vseh zaupnih informacij v skladu s členom 339 PDEU.
(19)Razkritje podatkov o poslovnih dejavnostih podjetja bi lahko temu podjetju povzročilo resno škodo. Zato bi morala Komisija ustrezno upoštevati pravni interes podjetij, zlasti za varstvo njihovih poslovnih skrivnosti. Za zagotovitev, da se poslovne skrivnosti in drugi zaupni podatki, predloženi Komisiji, obravnavajo v skladu s členom 339 PDEU, bi moralo vsako podjetje ali združenje podjetij, ki predloži podatke, jasno označiti podatke, za katere meni, da so zaupni, in navesti razloge za to. Komisija ne bi smela imeti možnosti, da zaupne podatke, ki jih predložijo ti respondenti, razkrije državi članici, ki jo zahteva zadeva, razen če je v ta namen predhodno pridobila njihovo soglasje za razkritje navedenih podatkov. Od zadevnih respondentov bi bilo treba zahtevati, da Komisiji predložijo ločeno nezaupno različico podatkov, ki se lahko razkrije zadevni državi članici. Kadar se zdi, da za podatke, ki so označeni kot zaupni, ne veljajo obveznosti varovanja poklicne skrivnosti, je ustrezno vzpostaviti mehanizem, s katerim lahko Komisija določi obseg, v katerem je mogoče razkriti take podatke. V vsakem sklepu o tem, da se navedba o zaupnosti podatkov zavrne, bi moralo biti navedeno obdobje, po koncu katerega se lahko ti podatki razkrijejo, tako da lahko respondent uporabi sodno varstvo, ki mu je na voljo, vključno z morebitnim začasnim ukrepom. Pravice respondentov bi bilo treba zaščititi tako, da bi se jim zagotovila možnost, da pred sprejetjem kakršnega koli sklepa o zavrnitvi zahteve za zaupnost izrazijo svoja stališča.
(20)Zaradi izjemnosti preiskovalnega orodja iz te uredbe in za spremljanje sorazmernosti njegove uporabe Komisija vsaki dve leti pripravi poročilo o uporabi te uredbe, ki ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
(21)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Namen te uredbe je zlasti zagotoviti popolno upoštevanje pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravice do varstva osebnih podatkov, pravice do dobrega upravljanja, zlasti v zvezi z dostopom do spisov ob spoštovanju poslovne zaupnosti, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in poštenega sojenja, pravice do obrambe ter načel zakonitosti in sorazmernosti kazni.
(22)Kadar ukrepi iz te uredbe vključujejo obdelavo osebnih podatkov, bi jih bilo treba izvesti v skladu s pravom Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti Direktivo 95/46/ES 30 . Komisija pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe zagotovi skladnost z določbami Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 31 .
(23)Ker države članice ciljev te uredbe, tj. olajšati dostop Komisije do tržnih podatkov, potrebnih za opravljanje njenih nalog za zagotovitev nemotenega delovanja notranjega trga, ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(24)Ta uredba ne bi smela posegati v preiskovalna pooblastila držav članic. Namen te uredbe ni spremeniti, omejiti ali razveljaviti preiskovalna pooblastila, ki so bila Komisiji, organom, uradom ali agencijam Unije že dodeljena z drugimi pravnimi akti Unije. Zlasti ta uredba ne bi smela posegati v preiskovalna pooblastila Komisije v zvezi z uporabo pravil konkurence, potrebnih za delovanje notranjega trga.
(25)V skladu s členom 28(2) Uredbe (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje […] –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Poglavje I
Splošne določbe
Člen 1
Predmet urejanja
1.Ta uredba določa pravila o:
(a)pogojih, pod katerimi lahko Komisija od podjetij in združenj podjetij zahteva, da predložijo podatke, potrebne za opravljanje nalog, ki so ji bile zaupane v zvezi s področji iz člena 2;
(b)postopku, ki ga je treba upoštevati pri zahtevanju takih podatkov.
2.Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge določbe, ki Komisiji, organom, uradom ali agencijam Unije omogočajo, da zbirajo ali zahtevajo informacije.
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja na naslednjih področjih:
(1)notranji trg iz člena 26(2) Pogodbe;
(2)kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov;
(3)promet;
(4)okolje;
(5)energetika.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„mikropodjetje“ pomeni podjetje, kot je opredeljeno v členu 3(1) Direktive 2013/34/EU;
(2)„malo podjetje“ pomeni podjetje, kot je opredeljeno v prvem pododstavku člena 3(2) Direktive 2013/34/EU;
(3)„srednje podjetje“ pomeni podjetje, kot je opredeljeno v členu 3(3) Direktive 2013/34/EU.
Člen 4
Pooblastilo za zahtevanje podatkov od podjetij in združenj podjetij
Kadar resna težava z uporabo prava Unije ogroža doseganje pomembnega cilja politike Unije, lahko Komisija za obravnavo navedene težave od podjetij ali združenj podjetij zahteva podatke, kot je določeno v poglavju II.
Poglavje II
Pogoji in postopek za zahteve po podatkih
Člen 5
Pogoji
1.Komisija pooblastilo za zahtevanje podatkov od podjetij in združenj podjetij iz člena 4 uporablja samo, kadar podatki, ki so ji na voljo in so potrebni za namen iz člena 4, ne zadostujejo ali niso ustrezni in jih ni mogoče pravočasno pridobiti iz naslednjih razlogov:
(a)podatkov ni v nobenem javno dostopnem viru in
(b)država članica ni predložila podatkov, ki jih je zahtevala Komisija, ali
(c)pravna ali fizična oseba ni predložila podatkov.
2.Preden Komisija zahteva podatke v skladu s členom 6, sprejme sklep, v katerem navede, da namerava z uporabo pooblastila iz te uredbe zahtevati podatke od podjetij ali združenj podjetij.
Ta sklep vključuje:
(a)kratek opis domnevne resne težave z uporabo prava Unije s čezmejno razsežnostjo in pojasnilo, zakaj ta težava ogroža doseganje pomembnega cilja politike Unije;
(b)povzetek zahtevanih podatkov;
(c)utemeljeno obrazložitev, zakaj so ti podatki potrebni za namene iz člena 4;
(d)utemeljeno obrazložitev, zakaj so se drugi načini za pridobitev teh podatkov izkazali za nezadostne ali neustrezne ali zakaj teh podatkov doslej ni bilo mogoče pravočasno pridobiti;
(e)merila za izbiro naslovnikov zahtev po podatkih.
Komisija sklep naslovi na zadevno državo članico ali države članice. Zadevno državo članico ali države članice nemudoma obvesti o sklepu.
3.Podjetja ali združenja podjetij, ki jih zadeva zahteva iz člena 4, morajo predložiti le podatke, ki so jim na voljo.
Komisija ustrezno upošteva načelo sorazmernosti, zlasti v zvezi z malimi in srednjimi podjetji.
Člen 6
Zahteva po podatkih, izdana podjetjem in združenjem podjetij
1.Komisija lahko v primerih iz člena 4 in pod pogoji iz člena 5 od podjetij ali združenj podjetij z enostavnim zahtevkom ali sklepom zahteva, da ji predložijo podatke.
Komisija si pri izbiri prejemnikov zahtev po podatkih prizadeva zagotoviti, da te zahteve naslovi samo na podjetja in združenja podjetij, ki so sposobna zagotoviti ustrezne podatke.
Komisija zahtev po podatkih v skladu s to uredbo ne izda mikropodjetjem, razen če so del skupine podjetij, ki se šteje vsaj za malo skupino, kot je opredeljena v členu 6(5) Direktive 2013/34/EU.
2.Komisija v preprostem zahtevku iz odstavka 1 navede pravno podlago in namen zahtevka, podrobno navede, katere podatke zahteva, in določi sorazmeren rok, v katerem je treba predložiti podatke. Navede tudi globe, ki so v členu 9(1) določene za predložitev netočnih ali zavajajočih podatkov.
3.Komisija v sklepu iz odstavka 1 navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere podatke zahteva, in določi sorazmeren rok, v katerem je treba predložiti podatke. Navede tudi globe, določene v členu 9(1), in periodične denarne kazni, določene v členu 9(2), kakor je primerno.
Poleg tega navede pravico podjetja ali združenja podjetij, da lahko sklep predložijo v pregled Sodišču Evropske unije.
Zadevno podjetje ali združenje podjetij lahko v skladu s členom 14 zaprosi za podaljšanje roka.
4.Komisija državi članici, na katere ozemlju je sedež podjetja ali združenja podjetij, hkrati predloži izvod preprostega zahtevka ali sklepa iz tega člena.
Če je Komisija v skladu s členom 258 PDEU začela formalni postopek za ugotavljanje kršitev, državi članici, na katero se nanaša postopek, zagotovi izvode vseh preprostih zahtevkov ali sklepov iz tega člena, izdanih v okviru tega postopka, ne glede na to, kje ima podjetje ali združenje podjetij sedež.
5.Sklepi iz odstavka 1 se naslovijo na zadevno podjetje ali združenje podjetij. Komisija naslovnika nemudoma obvesti o sklepu.
Člen 7
Odgovori na zahteve po podatkih in varstvo zaupnih podatkov
1.Podjetja ali združenja podjetij, ki predložijo podatke na zahtevo Komisije po podatkih na podlagi člena 5, Komisiji predložijo jasne, popolne in točne odgovore.
2.Komisija naslovniku omogoči, da navede, za katere podatke po njegovem mnenju velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti.
Podjetje ali združenje podjetij, ki v skladu s členom 5 predloži podatke, jasno označi, kateri podatki so po njegovem mnenju zaupni, pri čemer navede razloge za to, in Komisiji predloži ločeno nezaupno različico dokumenta. Kadar je treba podatke predložiti v določenem roku, ta rok velja tudi za predložitev nezaupne različice.
3.Komisija prejete odgovore posreduje državi članici, ki jo zahteva zadeva, če so odgovori pomembni za formalni postopek za ugotavljanje kršitev, ki je bil v skladu s členom 258 PDEU sprožen zoper zadevno državo članico. Če odgovor iz tega člena vključuje podatke, ki so zaupni v odnosu do navedene države članice, Komisija posreduje samo nezaupno različico odgovora.
4.Komisija preveri, ali je navedba podjetij ali združenj podjetij, ki odgovarjajo na zahtevo, o zaupnosti posredovanih podatkov v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2 dobro utemeljena in sorazmerna.
Po tem, ko se podjetju ali združenju podjetij omogoči, da izrazi svoja stališča, lahko Komisija sprejme sklep, v katerem navede, da podatki, ki so po navedbah tega podjetja ali združenja podjetij zaupni, niso zaščiteni, in določi datum, po katerem se bodo podatki razkrili. To obdobje ni krajše od enega meseca.
Zadevno podjetje ali združenje podjetij se nemudoma obvesti o navedenem sklepu.
Člen 8
Uporaba podatkov, ki jih zbere Komisija
Komisija podatke, ki jih zbere v skladu s členom 5, uporablja samo za namen iz člena 4.
Komisija lahko zaupne podatke, ki jih predložijo podjetja ali združenja podjetij, vključi v dokumente, ki se bodo posredovali drugim strankam ali pa se bodo javno objavili, samo v naslednjih primerih:
(a)če so ti podatki v obliki povzetka ali v zbirni obliki, vsekakor pa v taki obliki, da ni mogoče prepoznati posameznih podjetij ali združenj podjetij;
(b)če je Komisija predhodno pridobila soglasje respondenta za razkritje teh podatkov;
(c)če je treba te podatke razkriti državi članici, da se potrdi kršitev prava Unije na področju uporabe te uredbe, če je imel respondent pred sprejetjem sklepa možnost izraziti svoja stališča, pred razkritjem pa je imel možnost uporabiti razpoložljiva pravna sredstva.
Komisija lahko podatke, ki so že objavljeni, uporablja za namen, ki ni določen v tej uredbi.
Poglavje III
Globe in periodične denarne kazni
Člen 9
Globe in periodične denarne kazni
1.Kadar se Komisiji zdi potrebno in sorazmerno, lahko podjetjem ali združenju podjetij s sklepom naloži globe, ki ne presegajo 1 % njihovega celotnega prometa v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz hude malomarnosti:
(a)predložijo napačne ali zavajajoče podatke v odgovor na zahtevek v skladu s členom 6(2);
(b)predložijo napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke v odgovor na sklep, sprejet v skladu s členom 6(3), ali podatkov ne predložijo v določenem roku.
2.Komisija lahko podjetjem ali združenjem podjetij s sklepom naloži periodične denarne kazni, kadar podjetje v predpisanem roku ne zagotovi popolnih, točnih in nezavajajočih podatkov, ki jih je Komisija zahtevala s sklepom, sprejetim v skladu s členom 6(3).
Periodične denarne kazni ne presegajo 5 % povprečnega dnevnega prometa zadevnega podjetja ali združenja podjetij v predhodnem poslovnem letu za vsak delovni dan zamude, izračunan od dneva, določenega v sklepu, do dneva, ko podjetje ali združenje podjetij predloži podatke, ki jih je zahtevala Komisija.
3.Če podjetje ali združenje podjetij predloži nepopolne podatke ali jih sploh ne predloži, Komisija pred naložitvijo globe ali kazni določi končni dvotedenski rok, v katerem ji mora to podjetje ali združenje podjetij predložiti manjkajoče podatke.
4.Komisija pri določanju višine globe ali periodične denarne kazni upošteva naravo, resnost in trajanje kršitve člena 6(1) ter načelo sorazmernosti, zlasti v zvezi z malimi in srednjimi podjetji.
5.Kadar podjetja ali združenja podjetij izpolnijo obveznost, katere spoštovanje naj bi se doseglo s periodično denarno kaznijo, lahko Komisija zniža ali opusti znesek periodične denarne kazni.
6.Komisija pred sprejetjem kakršnega koli sklepa v skladu z odstavkom 1 ali 2 zadevnim podjetjem ali združenjem podjetij omogoči, da izrazijo svoja stališča.
Člen 10
Zastaralni rok za naložitev glob in periodičnih denarnih kazni
1.Pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členom 9, zastarajo v treh letih.
2.Rok iz odstavka 1 začne teči z dnem, ko je storjena kršitev iz člena 9. Vendar začne rok v primeru nenehnih ali ponavljajočih se kršitev člena 6(1) teči na dan, ko kršitev preneha.
3.Vsak ukrep, ki ga Komisija sprejme zaradi preiskave ali pregona morebitne kršitve člena 6(1), prekine zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni, veljati pa začne z dnem, ko zadevno podjetje ali združenje podjetij prejme obvestilo o ukrepu.
4.Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova. Vendar zastaralni rok poteče najpozneje na dan, ko se konča šestletno obdobje, ne da bi Komisija v tem času naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok začasno odložen v skladu z odstavkom 5.
5.Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se začasno odloži, dokler o sklepu Komisije teče postopek pred Sodiščem Evropske unije.
Člen 11
Zastaralni rok za izvrševanje glob in periodičnih denarnih kazni
1.Pooblastila Komisije za izvrševanje sklepov, sprejetih v skladu s členom 9, zastarajo v petih letih.
2.Rok iz odstavka 1 začne teči na dan, ko postane sklep, sprejet v skladu s členom 9, pravnomočen.
3.Zastaralni rok iz odstavka 1 se prekine:
(a)z uradnim obvestilom o sklepu o spremembi prvotnega zneska globe ali periodične denarne kazni ali zavrnitvi vloge za spremembo;
(b)z vsakim ukrepom države članice, ki ukrepa na zahtevo Komisije, ali Komisije, katerega namen je izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni.
4.Po vsaki prekinitvi začne zastaralni rok teči znova.
5.Zastaralni rok iz odstavka 1 se začasno odloži za toliko časa:
(a)kolikor časa se respondentu dovoli za plačilo;
(b)kolikor je začasno odložena izvršitev plačila v skladu z odločbo Sodišča Evropske unije.
Člen 12
Naslovniki sklepov
Sklepi, sprejeti v skladu s členom 9(1) in (2), se naslovijo na zadevno podjetje ali združenje podjetij. Komisija naslovnika nemudoma obvesti o sklepu.
Člen 13
Pregled s strani Sodišča
Sodišče Evropske unije ima neomejeno pristojnost v smislu člena 261 PDEU za pregled glob ali periodičnih denarnih kazni, ki jih je naložila Komisija. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko prekliče, zniža ali zviša.
Poglavje IV
Končne določbe
Člen 14
Podaljšanje rokov
Roki se določijo v mesecih ali delovnih dneh.
Vsak zahtevek za podaljšanje roka se ustrezno pisno utemelji in pošlje službi na naslov, ki ga določi Komisija, vsaj pet delovnih dni pred iztekom. Komisija se lahko odloči podaljšati rok, kolikor je to upravičeno in sorazmerno.
Člen 15
Objava sklepov
1.Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi povzetek sklepov, sprejetih v skladu s členom 5(2). V povzetku je navedeno, da je mogoče izvod sklepa dobiti v izvirnem jeziku ali jezikih.
2.Komisija sklepe, sprejete v skladu s členom 9(1) in (2), objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 16
Poklicna skrivnost
Brez poseganja v člena 7 in 8 države članice, njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkriti podatkov, ki so jih pridobili z uporabo te uredbe in za katere velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti.
Člen 17
Varstvo osebnih podatkov
Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe države članice opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES. Komisija pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe zagotovi skladnost z določbami Uredbe (ES) št. 45/2001.
Člen 18
Poročila
Komisija vsaki dve leti pripravi poročilo o uporabi te uredbe ter ga predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.
Člen 19
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
Predsednik Predsednik