EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2016

COM(2016) 765 final

2016/0381(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb

(Besedilo velja za EGP)

{SWD(2016) 408 final}
{SWD(2016) 409 final}
{SWD(2016) 414 final}
{SWD(2016) 415 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•    Razlogi za predlog in njegovi cilji

vključevanjem dolgoročnih strategij prenove stavb (člen 4 direktive o energetski učinkovitosti), podpiranjem pritegnitve financiranja in oblikovanjem jasne vizije za razogljičene stavbe do leta 2050;

spodbujanjem uporabe IKT in pametnih tehnologij, da se zagotovi učinkovito delovanje stavb; in

racionalizacijo določb, kadar niso prinesle pričakovanih rezultatov.

•    Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Na podlagi vrednotenja, ki je bilo izvedeno pred tem pregledom, je bilo ugotovljeno, da je DEUS v skladu z drugimi deli zakonodaje EU. Predlog je prav tako skladen z drugimi elementi svežnja čista energija za vse Evropejce, kot sta nova uredba o upravljanju energetske unije in posodobitev zakonodaje na področju obnovljivih virov energije. DEUS bo neposredno prispevala k predlaganemu cilju direktive o energetski učinkovitosti (v nadaljnjem besedilu: DEU) za izboljšanje energetske učinkovitosti za 30 % do leta 2030. Dopolnjuje ukrepe, ki jih morajo države članice sprejeti na podlagi DEU, kakor tudi zakonodaje EU o energetski učinkovitosti izdelkov. Zakonodaja na področju okoljsko primerne zasnove in energijskega označevanja določa zahteve za energetsko učinkovitost izdelkov, povezanih s stavbo, kot so kotli, medtem ko države članice določijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti naknadno vgrajenih ali zamenjanih elementov stavb na podlagi svojih nacionalnih gradbenih predpisov. Element stavbe je običajno sestavljen iz več izdelkov, npr. ogrevalni sistem je sestavljen iz kotla, cevovodov in upravljalnih naprav. V postopku razvoja posebnih izvedbenih ukrepov glede okoljsko primerne zasnove in/ali energijskega označevanja, ob upoštevanju zahtev DEUS, se skladnost zagotovi za vsak primer posebej. Sklenjeno je bilo na primer, da se ne določijo zahteve za okoljsko primerno zasnovo toplotne izolacije, saj jih že dobro ureja izvajanje DEUS na nacionalni ravni.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•    Pravna podlaga

DEUS temelji na členu 194(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa pravno podlago za politiko Unije glede spodbujanja energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo. Glede na to, da Pogodba vsebuje posebno pravno podlago v zvezi z energijo, se šteje za primerno, da se jo uporabi.

•    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Obstaja več razlogov, zakaj je skupen pristop EU koristen.

Prvič, dodana vrednost obravnavanja energetske učinkovitosti stavb na ravni EU je predvsem v oblikovanju notranjega trga, ki podpira konkurenčnost EU in izkorišča sinergije s podnebno politiko, ter posodobitev nacionalnih predpisov v gradbenem sektorju v EU.

Drugič, finančni sektor potrebuje boljšo primerljivost meritev energetske učinkovitosti na ravni EU. Finančne institucije so jasno navedle, da so potrebna prizadevanja na nacionalni/lokalni ravni in ravni EU za povečanje učinkovitosti javnih in zasebnih naložb ter prispevanje k razvoju privlačnih finančnih proizvodov na trgu.

Tretjič, čeprav imajo države različne zahteve glede gradbenih predpisov, tipologije stavb ter lokalne in podnebne razmere, obstajajo tudi mednarodni uporabniki. Lastniki verig storitev (kot so supermarketi ali hoteli) so zahtevali bolj enotne in primerljive metode za certificiranje energetske učinkovitosti stavb.

Nazadnje, ukrepanje EU vodi v posodobitev nacionalnih predpisov v gradbenem sektorju, odpiranja širših trgov za inovativne izdelke in zmanjševanje stroškov. Regulacijski in gradbeni predpisi številnih držav članic pred sprejetjem DEUS iz leta 2002 niso vsebovali zahtev glede energetske učinkovitosti ali spodbujevalnih instrumentov. Zaradi direktiv iz leta 2002 in 2010 imajo sedaj vse države članice v svojih gradbenih predpisih zahteve glede energetske učinkovitosti za obstoječe in nove stavbe. DEUS iz leta 2010 je z uvedbo koncepta stroškovne optimalnosti, ki mu sledi sprejetje zahtev glede skoraj nične porabe energije, povzročila znatno posodobitev nacionalnih gradbenih predpisov.

Predlagane spremembe upoštevajo načelo subsidiarnosti, države članice pa bodo ohranile prožnost, ki jo imajo danes in ki omogoča prilagajanje nacionalnim okoliščinam in lokalnim pogojem (npr. vrsta stavbe, podnebje, stroški primerljivih tehnologij obnovljivih virov energije in dostopnost, optimalna kombinacija z ukrepi na strani povpraševanja, gostota stavb itd.).

•    Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti predlagane spremembe ne presegajo tistega, kar je potrebno za uresničitev zastavljenih ciljev.

Kot je pojasnjeno zgoraj, so se politike EU o energetski učinkovitosti razširile preudarno in se omejile na področja, na katerih so potrebne za doseganje ciljev energetske učinkovitosti. To je zajeto v oddelku 3 ocene učinka. Obseg sprememb je omejen na vidike, ki zahtevajo ukrepanje EU.

•    Izbira instrumenta

Direktiva je ustrezen instrument za zagotavljanje skladnosti držav članic in jim hkrati pušča zadosten manevrski prostor, da se prilagodijo različnim nacionalnim in regionalnim posebnostim. Uredba ne bi dovolila takšne prožnosti. Številne države članice in zainteresirane strani so med posvetovanjem zelo jasno poudarile, da je tovrstna kombinacija izvrševanja in prilagodljivosti najboljša in da je pravi instrument za politike na tem področju.

Ker ta predlog poleg tega spreminja obstoječo direktivo, je direktiva o spremembi direktive edini primeren instrument.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA

•    Naknadne ocene obstoječe zakonodaje

Ocena kaže, da je direktiva učinkovita in dosega svoje splošne in posebne cilje. Dosedanje izvajanje kaže na splošno dobre rezultate pri ostalih štirih analiziranih merilih: učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti za EU.

Ocena je izpostavila naslednje ključne ugotovitve in izkušnje v zvezi z izvajanjem in možnosti za izboljšanje delovanja nekaterih določb in izkoriščanje tehnološkega napredka za pospeševanje razogljičenja stavb.

Ključne ugotovitve

Obstajajo dokazi o približno 48,9 Mtoe dodatnih prihrankov končne energije v letu 2014 v primerjavi z osnovno DEUS iz leta 2007. Do prihrankov je prišlo predvsem na področju DEUS – ogrevanje in hlajenje prostorov ter priprava sanitarne tople vode – in pomemben del se lahko pripiše dejavnikom, na katere je vplivalo ukrepanje s politiko.

Podatek 48,9 Mtoe v letu 2014 se torej zdi v skladu z oceno učinka iz leta 2008, ki podpira DEUS, v kateri je bilo ocenjeno, da bi DEUS prinesla 60 do 80 Mtoe končnih prihrankov energije do leta 2020.

Vrednotenje kaže, da je splošna struktura te direktive, ki združuje minimalne zahteve in certificiranje, učinkovita zlasti za nove stavbe. Izbira stroškovno optimalne metodologije za usmerjanje obstoječih nacionalnih zahtev glede energetske učinkovitosti v smeri stroškovno optimalnih ravni, se je izkazala kot učinkovit pristop.

Cilji za doseganje skoraj nične porabe energije za vse stavbe do leta 2020 zagotavljajo dolgoročno vizijo za sektor, zainteresirane strani pa so ustrezno pripravljene. Vendar pa manjka enaka raven ambicij za obstoječe stavbe.

Zaradi tega ima gradbeni sektor pomemben stroškovno učinkovit potencial prihranka energije. Največji izziv v prihodnjih desetletjih je povišanje stopnje ter izboljšanje kakovosti in učinkovitosti prenove stavb. Dolgoročne strategije prenove, ki so jih države članice razvile v skladu s členom 4 DEU, bi s spodbujanjem financiranja in naložb v prenovo stavb morale voditi k višjim stopnjam prenove. Te strategije morajo vsebovati jasno v prihodnost usmerjeno vizijo s perspektivami do leta 2030 in leta 2050 ter gospodinjstvom, lastnikom/upraviteljem stavb, podjetjem in vlagateljem pošiljati zadostne tržne signale.

Certificiranje energetske učinkovitosti stavb pošilja tržni signal, ki temelji na povpraševanju po energetsko učinkovitih stavbah in dosega svoj namen spodbujanja potrošnikov k nakupu ali najemu energetsko učinkovitejših stavb. Vendar pa ocena kaže, da so nacionalne sheme certificiranja in neodvisni sistemi nadzora v več državah članicah še vedno v zgodnji fazi in da bi bilo mogoče izboljšati njihovo uporabnost.

Zaradi raznolikosti in razčlenjenosti vrednostne verige gradbenega sektorja, pridobitev zanesljivih podatkov o značilnostih stavb, rabi energije in finančnih posledicah prenove v smislu prihrankov pri stroških ali vrednosti sredstev, še vedno predstavlja izziv. To splošno pomanjkanje podatkov ima negativne posledice na možnosti za stroškovno učinkovito varčevanje z energijo v stavbnem fondu v EU, za izvajanje, spremljanje in ocenjevanje direktive. Obstoječi registri/zbirke podatkov o energetskih izkaznicah so lahko ključni instrument za okrepljeno skladnost, izboljšanje znanja o stavbnem fondu in boljše obveščanje oblikovalcev politike ter podporo odločitev akterjev na trgu.

Možnosti za izboljšave

Ocena kaže relativno omejene regulativne pomanjkljivosti. Obstaja pa možnost za poenostavitev in racionalizacijo zastarelih zahtev ter za povečanje skladnosti s prilagoditvijo obstoječih določb in njihovo boljšo povezanost s finančno podporo. Poleg tega je treba posodobiti direktivo z vidika tehnološkega razvoja in povečati stopnje prenove stavb ob hkratni dolgoročni podpori razogljičenja stavb.

Vrednotenje izpostavlja vidike nacionalnega prenosa in izvajanja, ki bi se lahko z boljšim uveljavljanjem, spremljanjem skladnosti in vrednotenjem nadalje razvijali. Ugotovljene so bile tudi možnosti za poenostavitev in posodobitev zastarelih določb ter poenostavitev obstoječih določb zaradi tehnološkega napredka, zlasti:

–zahteva po oceni tehnične, okoljske in ekonomske izvedljivosti visoko učinkovitih alternativnih sistemov na podlagi člena 6(1) DEUS je dejansko odveč, saj obveznost za vse nove stavbe, da so skoraj nič-energijske stavbe implicitno zahteva oceno visoko učinkovitih alternativnih sistemov. Navedena zahteva iz člena 6(1) postane nepotrebno breme in se zato črta.

–redni pregledi ogrevalnih in klimatskih sistemov na podlagi členov 14 in 15 DEUS zagotavljajo, da stavbe delujejo energetsko učinkovito v daljšem časovnem obdobju. Možnost alternativnih ukrepov se črta, saj se niso izkazali za učinkovite, in se nadomesti z možnostjo elektronskih sistemov za nadzor in spremljanje, za katere se je izkazalo, da so stroškovno učinkovita alternativa pregledom.

Tehnološki napredek v smeri „pametnejših“ stavbnih sistemov ponuja priložnosti za podporo učinkovitejšega izvajanja DEUS in tako ustvarja razmere, ki omogočajo: obveščanje potrošnikov in vlagateljev glede operativne porabe energije; prilagoditev potrebam uporabnika; učinkovito in udobno delovanje stavb; možnost priključitve na polnjenje električnih vozil; shranjevanje energije in podporo odzivanju na povpraševanje na moderniziranem trgu z električno energijo.

•    Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi

Vrednotenje se je začelo junija 2015. Obravnavana je bila pretekla in trenutna učinkovitost, ocenjevanje pa je temeljilo na oceni dosežkov, rezultatov in vplivov DEUS glede na učinkovitost, uspešnost, ustreznost, skladnost in dodano vrednost ukrepov na ravni EU. Pregled literature, informacije o izvajanju sedanjih politik, analize predhodnih dejavnosti spremljanja in vrednotenja, prispevki zainteresiranih strani in posebne študije ter projekti so bili glavni vir informacij.

Posvetovanja z zainteresiranimi stranmi so se opravila v okviru:

–odprtega spletnega javnega posvetovanja, ki je potekalo od 30. junija 2015 do 31. oktobra 2015;

–bolj specifičnega posvetovanja z državami članicami, v skladu s pogoji iz člena 19 direktive, ki je bilo organizirano predvsem preko usklajenega ukrepanja na podlagi DEUS na srečanju dne 26. in 27. novembra 2015 ter srečanja odbora za energetsko učinkovitost stavb dne 1. februarja 2016;

–tematskih tehničnih delavnic o specifičnih temah, ki so potekale od junija 2015 do januarja 2016;

–dogodek zainteresiranih strani z dne 14. marca 2016.

Spletno posvetovanje se je zaključilo 31. oktobra 2015, povzetek rezultatov 308 odzivov je na voljo na spletu 3 . Več kot polovica (58 %) vprašanih je bilo organizacij, ki večinoma predstavljajo industrijo v gradbenem sektorju, sledijo podjetja (20 %), ki delujejo v državah članicah. Posamezniki, državni organi in drugi predstavljajo 7–8 % vseh vprašanih.

Na splošno večina vprašanih meni, da je DEUS vzpostavila dober okvir za izboljšanje energetske učinkovitosti v stavbah ter da je povečala ozaveščenost o porabi energije v stavbah, zaradi česar ima večjo vlogo v energetski politiki. Priznan je bil njen prispevek k energetskim in podnebnim ciljem za leti 2030 in 2050. Večina vprašanih meni, da je bila DEUS uspešna, medtem ko tretjina meni, da ni bila uspešna. Več vprašanih je dejalo, da je še prezgodaj za opredelitev, kako uspešna je DEUS, saj je težko zamejiti njen učinek. Drugi menijo, da DEUS ni tako učinkovita, kot bi lahko bila, glede na velike možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gradbenem sektorju.

Negativni odzivi kot razlog za omejeno učinkovitost navajajo zamudo in nedoslednost pri izvajanju v državah članicah, slabo kakovost energetskih izkaznic, počasno sprejemanje ukrepov in nizko stopnjo prenove, poleg tega tudi ni opredelitve skoraj nič-energijskih stavb ter potrebe po izboljšanju uporabe finančnih instrumentov. Več vprašanih je poudarilo tudi slabo skladnost in izvajanje ukrepov, drugi pa priznavajo, da je gospodarska kriza v gradbenem sektorju upočasnila izboljšave. Več vprašanih meni, da čeprav je bila DEUS uspešna pri izboljševanju energetske učinkovitosti novih stavb, ni v zadostni meri spodbujala prenov za energetsko učinkovitost.

•    Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Informacije o izvajanju DEUS so na voljo tudi v delu usklajenega ukrepanja na podlagi DEUS 4 , rednem dialogu z državami članicami in delu odbora za energetsko učinkovitost stavb.

Rezultati projektov, financiranih v okviru „energetske učinkovitosti“ v poglavju „Zanesljiva, čista in učinkovita energija“ v okviru H2020 in predhodnega programa Inteligentna energija za Evropo, so bili analizirani 5 in navedeni, kadar je to ustrezno.

Poleg dejavnosti posvetovanja, ki jih izvaja Evropska komisija, se je pri ocenjevanju uporabilo druge vire informacij, npr. raziskave, opredeljene v pregledu literature.

•    Ocena učinka

Ocena učinka je bila odboru Komisije za regulativni nadzor predložena dvakrat. Osnutek z dne 1. julija 2016 je 26. julija prejel pozitivno mnenje. Povzetek ocene učinka in dve mnenji odbora sta na voljo na spletni strani Komisije 6 .

V oceni učinka so bile obravnavane naslednje možnosti:

Možnost brez sprememb

Možnost brez sprememb DEUS pomeni nobenih dodatnih ukrepov poleg obstoječih. To pomeni, da se bodo sedanja DEUS in povezani regulativni in neregulativni instrumenti še naprej izvajali kot se sedaj. Ta pristop bi se lahko dopolnil z ukrepi, da se čim bolj poveča učinek DEUS. Izmenjava dobrih praks, ki jih spodbujajo platforme za izmenjavo (npr. usklajeno ukrepanje), bi lahko pripomogla k izboljšanju skladnosti. Predpostavlja se, da se bo to delo nadaljevalo v okviru možnosti brez sprememb.

Možnosti politike

Večina predlaganih ukrepov se lahko izvaja preko mehkega prava (možnost I) in/ali ciljno usmerjenih sprememb (možnost II). Nekateri ukrepi presegajo sedanji pravni okvir in bi zahtevali temeljit pregled sedanje direktive (možnost III).

Možnost I: Okrepljeno izvajanje in nadaljnje smernice

V navedeni možnosti se upošteva sklop predlogov, ki pospešujejo izvajanje obstoječega regulativnega okvira brez spreminjanja direktive. Temelji na delu na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni za aktivno izvajanje direktive. Gre še korak naprej od možnosti brez sprememb, saj predlaga mehko pravo in smernice, ki bi lahko izboljšale izvajanje in izvrševanje zakonodaje, ter bi lahko spodbudile uporabo prostovoljnih ukrepov, ki jih države članice še niso proučile.

Možnost II: Okrepljeno izvajanje, vključno s ciljno usmerjenimi spremembami za okrepitev sedanjih določb

Navedena možnost vključuje predloge možnosti I, vendar jih presega in zahteva ciljno usmerjene spremembe sedanje DEUS za obširnejšo obravnavo vzrokov težav. Vendar pa ta možnost, v nasprotju z možnostjo III, ostaja v skladu z okvirom sedanje DEUS, z boljšim informiranjem končnih uporabnikov in ustreznimi minimalnimi zahtevami glede učinkovitosti, ki preprečujejo neoptimalne posege na stavbah.

Možnost III: Okrepljeno izvajanje z nadaljnjim usklajevanjem in večjo ambicijo

Ta možnost politike je najbolj ambiciozna in presega trenutni pristop DEUS, saj zahteva, da lastniki prenovijo svoje stavbe.

Primerjava treh možnosti je pripeljala do naslednjih zaključkov:

–Možnost I se osredotoča na nenehno izvrševanje sedanje DEUS ob hkratni podpori držav članic z zagotavljanjem smernic in podpore. Zmožnost obravnave možnosti za izboljšave, ki so navedene v poročilu o oceni in javno posvetovanje za nadaljnjo krepitev odstranjevanja ovir za energetsko učinkovitost v stavbah ne bo izpolnjena.

–Možnost III vključuje ambiciozne ukrepe za povečanje stopnje prenove in zato je posledični učinek zelo visok. Uvaja pomembne spremembe na področju gradbeništva, predvsem z določanjem obvezne prenove na tisoče stavb. Vendar pa se s tem ukrepom pojavljajo nekatera vprašanja, kot so obvezne naložbe, ki se v finančni perspektivi morda ne štejejo kot stroškovno učinkovite. Prav tako vzbuja praktične pomisleke (npr. nadaljnje usklajevanje glede metodologij za izračunavanje energetske učinkovitosti ali energetskih izkaznic) in se mogoče zdi, da načela subsidiarnosti ne spoštuje v celoti (npr. obveznost prenove stavb v primeru spremembe lastništva ali najema, javna finančna podpora za obvezno toplotno prenovo stavb in obvezno usposabljanje za gradbenike in monterje).

–Možnost II je prednostna, saj je najbolj usklajena z rezultati in ugotovitvami ocene DEUS ter obstoječega okvira: Ta možnost uvaja pomembne izboljšave in poenostavitve DEUS in skupnega regulativnega okvira ter bo izboljšala energetsko učinkovitost stavb s ciljno usmerjenimi spremembami, hkrati pa omogoča visoko stopnjo prožnosti za izvajanje na nacionalni ravni:

–omogoča ohranjanje obstoječega preudarnega obsega, ki je temelj za ukrepanje EU glede energetske učinkovitosti, ter hkrati zagotavlja subsidiarnost, sorazmernost in stroškovno učinkovitosti ter državam članicam omogoča dovolj prožnosti.

–Ohranja glavne cilje, načela in splošno strukturo direktive, ki dobro deluje in ki ima podporo zainteresiranih strani, vključno z državami članicami.

–Vključuje le ciljno usmerjene spremembe, ki omogočajo nadaljnje izvajanje ključnih določb v sedanji direktivi, ki že prinašajo rezultate in so stroškovno učinkovite.

–To vzpostavlja ravnovesje med smernicami in omejenimi pravnimi spremembami za uvedbo novih osredotočenih določb, ki obravnavajo zlasti obstoječe stavbe in povezavo do financiranja.

Na podlagi evropske strategije za mobilnost z nizkimi emisijami in po vodilnem zgledu nekaterih držav članic, najprimernejša možnost predlaga tudi ukrep za podporo razvoju elektromobilnosti in še dodatno prispeva k razogljičenju gospodarstva.

–Gospodarski učinek: rahlo pozitiven vpliv na rast zaradi naložbe v dodatno energetsko učinkovitost in zmanjšanja uvoza energije, okrepitev gradbeništva in inženiringa, ki sta zelo povezana z dodatno naložbo, pozitivni učinki na izolacijo in sektor za proizvodnjo ravnega stekla ter naložbe v prenovo stavb, od česar imajo korist zlasti mala in srednja podjetja.

–Družbeni učinki: vpliv na zaposlovanje bo sledil podobnemu vzorcu BDP, čeprav v manjšem obsegu. Izboljšave notranjih klimatskih pogojev bodo znatno znižale umrljivost, obolevnost in stroške zdravstvenega varstva. Na področju energijske revščine se pričakuje zmerno pozitiven vpliv.

–Okoljski vpliv: rahlo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v vseh državah članicah.

•    Ustreznost in poenostavitev ureditve

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•    Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

–opredelitev tehničnih stavbnih sistemov v skladu s členom 2(3) se razširi na proizvodnjo električne energije na kraju samem in infrastrukturo za elektromobilnost na kraju samem;

–člen 4 sedanje DEU na področju prenove stavb je prestavljen v to direktivo zaradi večje doslednosti in bo dodatno vključeval vprašanja v zvezi z energijsko revščino, podporo za pametno financiranje prenov stavb in vizijo za razogljičenje stavb do leta 2050, s posebnimi mejniki v letu 2030. Dolgoročne strategije prenove stavb bodo postale del (in priloga) integriranih nacionalnih načrtov na področju energije in podnebnih sprememb in jo bodo države članice sporočile Komisiji do 1. januarja 2019 za obdobje po letu 2020 po postopku iz uredbe o upravljanju energetske unije. Strategija bo zajemala prenovo nacionalnega fonda stanovanjskih in nestanovanjskih stavb;

–za nove stavbe je člen 6 poenostavljen z omejitvijo na določbo, ki je v oceni učinka opredeljena kot najbolj uporabna, tj. splošna obveznost, da nove stavbe izpolnjujejo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti. Druge, bolj zapletene določbe se črtajo;

–člen 8 se posodobi, da upošteva spremenjeno opredelitev tehničnih stavbnih sistemov. Nov odstavek uvaja zahteve v zvezi z:

(a)infrastrukturo za elektromobilnost; nove nestanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti in nestanovanjske stavbe v postopku večje prenove z več kot desetimi parkirnimi mesti bodo morale za vsakih deset parkirnih mest eno opremiti za elektromobilnost. To bo za vse nestanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti veljalo od 2025, vključno s stavbami, pri katerih se namestitev polnilnih mest zahteva na podlagi javnega naročanja. Nove stanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti in tiste, ki so v postopku večje prenove, bodo morale imeti napeljane kabelske vode za električno polnjenje. Države članice se bodo lahko odločile, da izvzamejo stavbe v lasti in uporabi MSP ter javne stavbe, ki jih zajema direktiva o infrastrukturi za alternativna goriva 7 ;

(b)povečanjem uporabe elektronskega spremljanja, avtomatizacije in nadzora stavb z namenom racionalizacije pregledov in

(c)uvedbo „pametnega indikatorja“, ki ocenjuje pripravljenost stavbe, da prilagodi svoje delovanje potrebam stanovalcev in omrežja, ter izboljša njeno delovanje.

–Člen 10 se posodobi, da se vključita dve novi določbi o uporabi elektronskih izkaznic za oceno prihrankov iz prenove, ki se financira z javno finančno podporo. Te je treba oceniti na podlagi primerjave energetskih izkaznic pred in po prenovi; javne stavbe s površino nad določeno mejno vrednostjo morajo razkriti svojo energetsko učinkovitost;

–člena 14 in 15 o pregledih se poenostavita, medtem ko se učinkovitejši pristopi k pregledom izvajajo skladno s posodobljenima členoma 14 in 15 ter bi se lahko uporabili namesto njih, da se ohranja in/ali vzdržuje učinkovitost stavbe in

–Priloga I je posodobljena zaradi boljše preglednosti in doslednosti načina, na podlagi katerega se določa energetska učinkovitost na nacionalni ali regionalni ravni, ter zaradi upoštevanja pomembnosti notranjega okolja.

2016/0381 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 194(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 8 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 9 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Unija je zavezana trajnostnemu, konkurenčnemu, varnemu in brezogljičnemu energetskemu sistemu. Energetska unija in okvir energetske in podnebne politike do leta 2030 opredeljujeta ambiciozne zaveze Unije za nadaljnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (za vsaj 40 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990), za povečanje deleža energije iz obnovljivih virov (za najmanj 27 %) in vsaj 27-odstotnim prihrankom energije, to raven se pregleduje ob upoštevanju 30 % 10 ravni Unije, ter za izboljšanje evropske energetske varnosti, konkurenčnosti in trajnosti.

(2)Da bi dosegli te cilje, pregled zakonodaje o energetski učinkovitosti za leto 2016 združuje: (i) ponovno oceno cilja EU na področju energetske učinkovitosti za leto 2030, kot ga je zahteval Evropski svet v letu 2014; (ii) pregled ključnih členov direktive o energetski učinkovitosti in direktive o energetski učinkovitosti stavb; (iii) okrepitev spodbudnega finančnega okolja, vključno z Evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi (ESI) in Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ki bo naposled izboljšala finančne pogoje za naložbe v energetsko učinkovitost na trgu.

(3)Člen 19 Direktive 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta 11 zahteva, da Komisija pregled izvede najpozneje do 1. januarja 2017 glede na pridobljene izkušnje in napredek, dosežen med njeno uporabo, in po potrebi pripravi predloge.

(4)Komisija je za pripravo tega pregleda sprejela vrsto ukrepov za zbiranje dokazov o tem, kako se Direktiva 2010/31/EU izvaja v državah članicah, s poudarkom na tem kaj deluje in kaj bi lahko izboljšali.

(5)Rezultat vrednotenja in ocena učinka sta pokazala, da so za okrepitev sedanjih določb Direktive 2010/31/EU potrebne spremembe in poenostavitev nekaterih vidikov.

(6)Unija se zavzema za razvoj varnega, konkurenčnega in brezogljičnega energetskega sistema do leta 2050 12 . Države članice in vlagatelji za dosego tega cilja potrebujejo mejnike, da zagotovijo razogljičenje stavb do leta 2050. Za zagotovitev razogljičenja vsega stavbnega fonda do leta 2050 bi morale države članice opredeliti vmesne stopnje za doseganje srednjeročnih (2030) in dolgoročnih (2050) ciljev.

(7)Določbe o dolgoročnih strategijah prenove iz Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta 13 bi bilo treba prestaviti v Direktivo 2010/31/EU, kamor bolj ustrezajo.

(8)Načrte enotnega digitalnega trga in energetske unije bi bilo treba uskladiti in bi morali služiti skupnim ciljem. Digitalizacija energetskega sistema hitro spreminja področje energetike, od vključevanja obnovljivih virov energije do pametnih omrežij in pametnih stavb. Za digitalizacijo gradbenega sektorja je treba predvideti ciljno usmerjene spodbude za pametne sisteme in digitalne rešitve v grajenem okolju.

(9)Za prilagoditev te uredbe tehničnemu napredku je na Komisijo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da ga dopolni z opredelitvijo pametnega indikatorja in omogoči njegovo izvajanje. Pametni indikator se uporablja za merjenje zmogljivosti stavb glede uporabe IKT in elektronskih sistemov za optimizirano delovanje in interakcijo z omrežjem. S pametnim indikatorjem se bo povečala ozaveščenost lastnikov stavb in stanovalcev v njih ter glede vrednosti avtomatizacije stavbe in elektronskega spremljanja tehničnih stavbnih sistemov in stanovalcem dalo zaupanje glede dejanskih prihrankov, ki se dosežejo z novimi izboljšanimi funkcijami.

(10)Inovacije in nova tehnologija lahko tudi omogočajo podporo s strani stavb za splošno razogljičenje gospodarstva. Stavbe lahko na primer povečajo razvoj infrastrukture, ki je potrebna za pametno polnjenje električnih vozil in tudi zagotavljajo osnovo, na podlagi katere se države članice odločijo, če bodo avtomobilske baterije uporabljale kot vir energije. Da bi se ta cilj odrazil, bi bilo treba razširiti opredelitev tehničnih stavbnih sistemov.

(11)V oceni učinka sta opredeljena dva obstoječa sklopa določb, katerih cilj bi bilo mogoče, v primerjavi s sedanjim stanjem, doseči na bolj učinkovit način. Prvič, obveznost, da izvedba študije izvedljivosti o visoko učinkovitih alternativnih sistemih pred začetkom gradnje postane nepotrebno breme. Drugič, za določbe v zvezi s pregledi ogrevalnih in klimatskih sistemov je bilo ugotovljeno, da začetne in trajne učinkovitosti teh tehničnih sistemov ne zagotavljajo dovolj učinkovito. Premalo pozornosti se danes posveča tudi poceni tehničnim rešitvam z zelo kratkimi amortizacijskimi obdobji, kot npr. hidravlično ravnotežje sistemov za ogrevanje in vgradnja/zamenjava termostatskih kontrolnih ventilov. Določbe v zvezi s pregledi se spremenijo zaradi zagotavljanja boljših rezultatov pregledov.

(12)Avtomatizacija stavb in elektronsko spremljanje tehničnih stavbnih sistemov sta se, zlasti v primeru velikih objektov, izkazala za učinkovito nadomestilo za preglede. Namestitev take opreme bi bilo treba šteti kot najbolj stroškovno učinkovito alternativo pregledom v velikih nestanovanjskih in večstanovanjskih stavbah, ki so dovolj velike, da omogočajo povrnitev stroškov takšne opreme v manj kot treh letih. Trenutna možnost izbire alternativnih ukrepov se zato črta. V primeru manjših stavb bosta dokumentacija o učinkovitosti sistema, ki jo bodo pripravili inštalaterji, in vpis tovrstnih podatkov v zbirke energetskih izkaznic podpirala preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami za vse tehnične stavbne sisteme in okrepila vlogo energetskih izkaznic. Poleg tega bodo obstoječi redni pregledi varnosti in načrtovana vzdrževalna dela še vedno omogočali priložnost za zagotovitev neposrednega svetovanja o izboljšanju energetske učinkovitosti.

(13)Za zagotovitev njihove najboljše uporabe pri prenovi stavb morajo biti finančne spodbude povezane z obsegom prenove, ki ga je treba oceniti s primerjavo energetskih izkaznic, izdanih pred prenovo in po njej.

(14)Dostop do financiranja je lažji, ko so na voljo kakovostne informacije. Zato bi bilo treba zahtevati, da se za javne stavbe s skupno uporabno tlorisno površino nad 250 m² razkrije njihova dejanska poraba energije.

(15)Sedanje neodvisne sisteme nadzora energetskih izkaznic je treba okrepiti, da se zagotovi dobra kakovost certifikatov, da se jih lahko uporablja za preverjanje skladnosti in pripravo statistike za regionalni/nacionalni stavbni fond. Registri energetskih izkaznic in zbirke podatkov, ki jih skoraj vse države članice trenutno razvijajo in upravljajo za energetske izkaznice, bi lahko delno zagotovili potrebne visokokakovostne podatke o stavbnem fondu.

(16)Za izpolnitev ciljev politike energetske učinkovitosti stavb je treba izboljšati preglednost energetskih izkaznic z zagotavljanjem, da so vsi potrebni parametri za izračune, tako za potrebe certificiranja kot tudi za minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti, določeni in se dosledno uporabljajo. Države članice morajo uvesti ustrezne ukrepe za zagotovitev, na primer da je uspešnost nameščenih, zamenjanih ali posodobljenih tehničnih stavbnih sistemov v zvezi s certificiranjem in preverjanjem skladnosti dokumentirana.

(17)V priporočilu Komisije (EU) 2016/1318 z dne 29. julija 2016 o skoraj nič-energijskih stavbah je predstavljeno, kako bi izvajanje direktive hkrati zagotovilo preoblikovanje stavbnega fonda in prehod na bolj trajnostno oskrbo z energijo, ki podpira tudi strategijo za ogrevanje in hlajenje 14 . Za zagotovitev ustreznega izvajanja je treba posodobiti splošni okvir za izračun energetske učinkovitosti stavb s pomočjo dela, ki ga je izdelal Evropski odbor za standardizacijo (CEN) na podlagi mandata M/480, ki ga je podala Evropska komisija.

(18)Določbe te direktive državam članicam ne bi smele preprečevati, da določijo ambicioznejše zahteve glede energetske učinkovitosti na ravni stavb in elementov stavb, pod pogojem, da so taki ukrepi skladni s pravom Unije. S cilji te direktive in Direktive 2012/27/ES je skladno, da te zahteve v določenih okoliščinah lahko omejujejo namestitev ali uporabo izdelkov, za katere velja druga zakonodaja Unije o harmonizaciji, ki se uporablja, če takšne zahteve ne povzročijo neupravičenih tržnih ovir.

(19)Ciljev te direktive, in sicer zmanjšanje energije, potrebne za zadovoljevanje potreb po energiji, povezanih z običajno uporabo stavbe, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same. Cilje direktive se lahko bolj učinkovito zagotovi z delovanjem na ravni Unije, saj to zagotavlja usklajenost skupnih ciljev, razumevanje in skupno politično ukrepanje. Zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je tudi navedeno v členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(20)V skladu s skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 15 so se države članice zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile en ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je predložitev takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičena.

(21)Direktivo 2010/31/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

STA SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 2010/31/EU se spremeni:

(1)v členu 2 se točka 3 nadomesti z naslednjim besedilom:

„3.    „tehnični stavbni sistem“ pomeni tehnično opremo za ogrevanje in hlajenje prostorov, prezračevanje, sanitarno toplo vodo, vgrajeno razsvetljavo, avtomatizacijo in nadzor stavbe, proizvodnjo električne energije na kraju samem, infrastrukturo za elektromobilnost na kraju samem ali kombinacijo takih sistemov, vključno s tistimi, ki uporabljajo energijo iz obnovljivih virov, iz stavbe ali stavbne enote;“;

(2)za členom 2 se vstavi člen 2a „dolgoročna strategija prenove“ v skladu s celovitimi nacionalnimi energijskimi in klimatskimi načrti iz Uredbe (EU) XX/20XX [upravljanje energetske unije]:

(a)prvi odstavek vključuje člen 4 Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti 16 , razen njegovega zadnjega pododstavka;

(b)vstavita se naslednja odstavka 2 in 3:

„2.    Države članice v svoji dolgoročni strategiji prenove iz odstavka 1 določijo načrt z jasnimi mejniki in ukrepi za zagotavljanje dolgoročnega cilja do leta 2050 glede razogljičenja svojega nacionalnega stavbnega fonda, s posebnimi mejniki za leto 2030.

Poleg tega mora dolgoročna strategija prenove prispevati k zmanjšanju energijske revščine.

3.    Za pomoč pri odločanju glede naložb iz točke (d) odstavka 1, države članice uvedejo mehanizme za:

(a)združevanje projektov, ki bi vlagateljem olajšalo financiranje prenove iz točk (b) in (c) v odstavku 1;

(b)zmanjševanje tveganja operacij za energetsko učinkovitost za vlagatelje in zasebni sektor; in

(c)uporabo javnega financiranja za pridobivanje dodatnih zasebnih naložb ali obravnavo specifičnega nedelovanja trga.“;

(3)člen 6 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se drugi pododstavek črta;

(b)odstavka 2 in 3 se črtata;

(4)v členu 7 se črta peti pododstavek;

(5)člen 8 se spremeni, kakor sledi:

(a)v odstavku 1 se tretji pododstavek črta;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Države članice zagotovijo, da je v vseh novih nestanovanjskih stavbah in vseh obstoječih nestanovanjskih stavbah, ki so v postopku večje prenove, z več kot desetimi parkirnimi mesti vsaj eno od desetih opremljeno s polnilnim mestom v smislu Direktive 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva 17 , ki omogoča vklop in izklop polnjenja kot odziv na cenovne signale. Ta zahteva se uporablja za vse nestanovanjske stavbe z več kot desetimi parkirnimi mesti od 1. januarja 2025.

Države članice se lahko odločijo, da ne določijo ali uporabljajo zahtev iz prejšnjega pododstavka za stavbe v lasti in uporabi malih in srednjih podjetij, kakor so opredeljene v naslovu I Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003.

3. Države članice zagotovijo, da novozgrajene stanovanjske stavbe in tiste v postopku večje prenove, z več kot desetimi parkirnimi mesti, vključujejo napeljavo kabelskih vodov, s čimer se omogoči za vsako parkirno mesto namestitev polnilnih mest za električna vozila.

4. Države članice se lahko odločijo, da ne določijo ali uporabijo zahtev iz odstavkov 2 in 3 za javne stavbe, ki so že zajete v Direktivi 2014/94/EU.“;

(c)dodata se naslednja odstavka 5 in 6:

„5.    Države članice zagotovijo, da se po namestitvi, zamenjavi ali nadgradnji tehničnega stavbnega sistema opravi ocena celotne energetske učinkovitosti celotnega spremenjenega sistema in se dokumentira ter posreduje lastniku stavbe, tako da bo še vedno na voljo za preverjanje skladnosti z minimalnimi zahtevami v skladu z odstavkom 1 in izdajo energetskih izkaznic. Države članice zagotovijo, da se te podatke vključi v nacionalno zbirko podatkov o energetskih izkaznicah iz člena 18(3).

6.    Komisija je pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 23, ki dopolnjuje to direktivo z opredelitvijo „pametnega indikatorja“ in z zahtevo, da mora biti pametni indikator zagotovljen kot dodatna informacija na energetski izkaznici za možne nove najemnike ali kupce.

Pametni indikator zajema funkcije prilagodljivosti, izboljšane funkcionalnosti in zmogljivosti, ki izhajajo iz več med seboj povezanih in vgrajenih pametnih naprav, ki se vključijo v običajne tehnične stavbne sisteme. Funkcije povečujejo sposobnost stanovalcev in same stavbe, da se odzovejo na zahteve glede udobja ali operativne zahteve, sodelujejo pri odzivu na povpraševanje in prispevajo k optimalnemu, nemotenemu in varnemu delovanju različnih energetskih sistemov in daljinske infrastrukture, na katero je stavba povezana.“;

(6)člen 10 se spremeni, kakor sledi:

(a)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6.    Države članice povežejo svoje finančne spodbude za izboljšave energetske učinkovitosti pri prenovi stavb s prihranki energetske učinkovitosti, ki se dosežejo zaradi te prenove. Ti prihranki se določijo s primerjavo energetskih izkaznic, izdanih pred in po prenovi.“;

(b)vstavita se naslednja odstavka 6a in 6b:

„6a. Kadar države članice vzpostavijo podatkovno zbirko za registracijo energetskih izkaznic, mora biti v njej omogočeno beleženje dejanske porabe zajetih stavb ne glede na njihovo velikost in kategorijo. Podatkovna zbirka vsebuje dejanske podatke o porabi energije stavb, ki jih pogosto obiskuje javnost, z uporabno tlorisno površino nad 250 m² in ki se redno posodabljajo.

6b. Zbirni anonimizirani podatki v skladu z zahtevami EU o varstvu podatkov se na zahtevo dajo na voljo najmanj javnim organom za statistične in raziskovalne namene.“;

(7)člen 14 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov dostopnih delov sistemov, ki se uporabljajo za ogrevanje stavb, kot so kurilne naprave, nadzorni sistem in obtočne črpalke za nestanovanjske stavbe s celotno porabo primarne energije večjo kot 250 MWh in za stanovanjske stavbe s centraliziranim tehničnim stavbnim sistemom s kumulirano nazivno toplotno močjo nad 100 kW. Navedeni pregled vključuje oceno učinkovitosti kotla in njegove velikosti v primerjavi z ogrevalnimi zahtevami stavbe. Velikosti kotla ni treba ponovno oceniti, če se ogrevalni sistem ali zahteve glede ogrevanja stavbe v tem času niso spremenile.“;

(b) odstavki 2, 3, 4 in 5 se črtajo in nadomestijo z naslednjim:

„2. Namesto odstavka 1 lahko države članice določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da se nestanovanjske stavbe s celotno porabo primarne energije nad 250 MWh letno opremijo s sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb. Ti sistemi morajo biti sposobni:

(a)nenehno spremljati, analizirati in prilagajati porabo energije;

(b)primerjati energetsko učinkovitost stavbe glede na referenčne vrednosti, odkrivati izgube učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov in obveščati osebe, ki so odgovorne za stavbo ali tehnično upravljanje stavbe, o možnostih za izboljšanje energetske učinkovitosti;

(c)omogočati komunikacijo s povezanimi tehničnimi stavbnimi sistemi in drugimi napravami v stavbi, in so interoperabilni s tehničnimi stavbnimi sistemi med različnimi vrstami lastniških tehnologij, naprav in proizvajalcev.

3. Namesto odstavka 1 lahko države članice določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da se stanovanjske stavbe z centraliziranimi tehničnimi stavbnimi sistemi s kumulirano nazivno toplotno močjo nad 100 kW opremi najmanj:

(a)s stalnim elektronskim spremljanjem, ki meri učinkovitost sistemov in lastnika ali upravljavca stavbe obvesti, ko se je občutno zmanjšala ter ko je sistem treba servisirati, in

(b)z učinkovitimi nadzornimi funkcijami, ki zagotavljajo optimalno proizvodnjo, distribucijo in rabo energije.“;

(8)člen 15 se spremeni:

(a)    odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice določijo potrebne ukrepe za uvedbo rednih pregledov dostopnih delov klimatskih sistemov za nestanovanjske stavbe s celotno porabo primarne energije večjo kot 250 MWh in za stanovanjske stavbe s centraliziranim tehničnim stavbnim sistemom s kumulirano nazivno toplotno močjo nad 100 kW. Pregled vključuje oceno učinkovitosti klimatskih naprav in njihove velikosti v primerjavi s hladilnimi zahtevami stavbe. Ocene velikosti ni treba ponovno izvesti, če se klimatski sistem ali hladilne zahteve stavbe v tem času niso spremenile.“;

(b) odstavki 2, 3, 4 in 5 se črtajo in nadomestijo z naslednjim:

„2. Namesto odstavka 1 lahko države članice določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da se nestanovanjske stavbe s celotno porabo primarne energije nad 250 MWh letno opremijo s sistemi za avtomatizacijo in nadzor stavb. Ti sistemi morajo biti sposobni:

(a)nenehno spremljati, analizirati in prilagajati porabo energije;

(b)primerjati n energetsko učinkovitost stavbe glede na referenčne vrednosti, odkrivati izgube učinkovitosti tehničnih stavbnih sistemov in obveščati osebe, ki so odgovorne za stavbo ali tehnično upravljanje stavbe o možnostih za izboljšanje energetske učinkovitosti;

(c)omogočati komunikacijo s povezanimi tehničnimi stavbnimi sistemi in drugimi napravami v stavbi, in so interoperabilni s tehničnimi stavbnimi sistemi med različnimi vrstami zaščitenih tehnologij, naprav in proizvajalcev.

3. Namesto odstavka 1 lahko države članice določijo zahteve, s katerimi zagotovijo, da se stanovanjske stavbe s centraliziranimi tehničnimi stavbnimi sistemi s kumulirano nazivno toplotno močjo nad 100 kW:

(a)s stalnim elektronskim spremljanjem, ki meri učinkovitost sistemov in lastnika ali upravljavca stavbe obvesti, ko se je občutno zmanjšala ter ko je sistem treba servisirati, in

(b)z učinkovitimi nadzornimi funkcijami, ki zagotavljajo optimalno proizvodnjo, distribucijo in rabo energije.“;

(9)v členu 19 se „2017“ nadomesti z „2028“.

(10)v členu 20(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice zlasti zagotovijo lastnikom ali najemnikom stavb informacije o energetskih izkaznicah, njihovem namenu in ciljih, stroškovno učinkovitih načinih za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb ter, kadar je ustrezno, o finančnih instrumentih, ki so na voljo za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe.“;

(11)člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5, 8 in 22 je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5, 8 in 22 se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti …].

3. Prenos pooblastila iz členov 5, 8 in 22 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Pred sprejetjem delegiranega akta se Komisija posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje vsaka država članica v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 18 .

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5, 8 in 22, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. To obdobje se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(12)člena 24 in 25 se črtata;

(13)Priloge se spremenijo v skladu s prilogo k tej direktivi.

Člen 2

Z izjemo zadnjega pododstavka se črtajo določbe člena 4 Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti 19 .

Člen 3

1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do XXXX [Prosim vstavi datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti]. Besedila navedenih predpisov takoj sporočijo Komisiji.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

(1) Energetska prenova: The Trump Card for the New Start for Europe, 2015, JRC.

(2) UL L 153, 18.6.2010, str. 13.

(3) Javno posvetovanje o oceni DEUS – Končno poročilo s povzetkom, 2015, Evropska komisija (napisal Ecofys) https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/MJ-02-15-954-EN-N.pdf  

(4) Izvajanje direktive o energetski učinkovitosti stavb, 2016, usklajeno ukrepanje na podlagi DEUS.

(5) Dobra praksa na področju energetske učinkovitosti, SWD(2016) 404

(6) http://ec.europa.eu/smart-regulation/impact/ia_carried_out/cia_2016_en.htm#ener

(7) UL L 307, 28.10.2014, str. 1.

(8) UL C , , str. .

(9) UL C , , str. .

(10) EUCO 169/14, CO EUR 13 CONCL 5, Bruselj 24. oktober 2014.

(11) Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).

(12) Sporočilo o časovnem načrtu za energijo do leta 2050, (COM(2011)885).

(13) Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).

(14) COM(2016) 51 final.

(15) UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(16) UL L 315, 14.11.2012, str. 13.

(17) UL L 307, 28.10.2014, str. 1.

(18) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(19) UL L 315, 14.11.2012, str. 13.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 30.11.2016

COM(2016) 765 final

PRILOGA

k

predlogu

DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb

{SWD(2016) 408 final}
{SWD(2016) 409 final}
{SWD(2016) 414 final}
{SWD(2016) 415 final}

PRILOGA

Priloge k direktivi se spremenijo:

1.Priloga I se spremeni:

(a)točka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.    Energetska učinkovitost stavbe odraža njeno običajno porabo energije za ogrevanje, hlajenje, sanitarno toplo vodo, prezračevanje in razsvetljavo.

Energetska učinkovitost stavbe se izrazi z numeričnim indikatorjem porabe primarne energije v kWh/m2 na leto, ki je usklajena za namene energetskih izkaznic in minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti. Energetska učinkovitost in metodologija za njeno določitev morata biti pregledni in odprti za inovacije.

Države članice opišejo svojo nacionalno metodologijo izračunavanja v skladu z nacionalno prilogo okvira povezanih evropskih standardov, ki so bili razviti na podlagi mandata M/480, ki ga je Evropska komisija dala Evropskemu odboru za standardizacijo (CEN).“;

(b)točka 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.    Za zagotavljanje minimalnih ravni za zdravje in udobje, ki jih opredelijo države članice, je treba izračunati energetske potrebe za ogrevanje in hlajenje prostorov, sanitarno toplo vodo in ustrezno prezračevanje.

Izračun primarne energije temelji na količnikih primarne energije na nosilec energije, ki lahko temelji na ponderiranem nacionalnem ali regionalnem letnem povprečju ali podrobnejših informacijah, ki so na voljo za posamezen daljinski sistem.

S količniki primarne energije se zmanjša delež obnovljivih virov energije v energetskih nosilcih, tako da izračuni obravnavajo enako: (a) energijo iz obnovljivih virov, ki se proizvede na kraju samem (za posamezen števec, tj. ob dobavi se ne obračuna), in (b) energijo iz obnovljivih virov, dobavljeno preko nosilca energije.“;

(c)V točki 4 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

„4.    Upošteva se pozitivni vpliv naslednjih vidikov:“;

2.Priloga II se spremeni:

(d)prvi odstavek točke 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi ali telesa, na katera so pristojni organi prenesli pristojnost za izvajanje neodvisnih nadzornih sistemov, opravijo naključni izbor med vsemi letno izdanimi energetskimi izkaznicami in jih preverijo. Vzorec mora biti dovolj velik, da se zagotovi statistično pomembne rezultate glede skladnosti.“;

(e)doda se točka 3:

„3. Po vnosu podatkov v zbirko podatkov mora biti nacionalnim organom omogočeno, da za namene spremljanja in preverjanja identificirajo avtorja vnosa.“.