52015PC0750

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.11.2015

COM(2015) 750 final

2015/0269(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Varnost državljanov in podjetij je za to Komisijo ključnega pomena. Uporaba orožja v težjih oblikah kriminala, organiziranega kriminala in s strani terorističnih organizacij lahko družbi povzroči hudo škodo, kot smo se lahko preteklo leto večkrat prepričali, zlasti v napadih v Parizu in Københavnu. Pred nedavnim je v Parizu 13. novembra 2015 v vrsti usklajenih terorističnih napadov umrlo več kot 120 ljudi.

Ti tragični dogodki so 1 jasen dokaz, da ima grožnja, ki jo pomeni organizirani kriminal, več razsežnosti, in pokazali so, zakaj moramo z usklajenim in doslednim pristopom še okrepiti boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem. Skupna evropska odgovornost za boj proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu je bila poudarjena tudi v političnih smernicah predsednika Junckerja.

Nabavo, posest in uvoz/izvoz strelnega orožja za civilno uporabo ureja obsežen regulativni okvir EU, določen v Direktivi 91/477/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2008/51/ES.

Državljani Evropske unije se zanašajo na nacionalne vlade in institucije EU, da jim bodo zagotovile varnost. Zato je pomembno nemudoma ukrepati s krepitvijo obstoječe ureditve dostopa do strelnega orožja in trgovanja z njim.

•Usklajenost z obstoječimi določbami na področju politike

Cilj direktive o strelnem orožju 91/477/EGS je omogočiti delovanje notranjega trga s strelnim orožjem v EU in pri tem zagotavljati visoko raven varnosti za državljane EU. S temi pravili naj bi se reševali morebitni problemi in šibke točke, do katerih lahko pride v življenjskem ciklu strelnega orožja (od proizvodnje do prodaje, lastništva in posesti, onesposobitve in uničenja). V ta namen direktiva določa najnižje zahteve, ki jih morajo države članice postaviti za nabavo in posest različnih razredov strelnega orožja 2 in ureja pogoje za prenos strelnega orožja med državami članicami, pri čemer so pravila za lov in streljanje v tarčo bolj prilagodljiva 3 .

Sprememba, sprejeta leta 2008, tj. Direktiva 2008/51/ES 4 , je bila namenjena utrditvi varnostnih vidikov in uskladitvi Direktive s Protokolom Združenih narodov proti nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

Obstoječi zakonodajni okvir EU za strelno orožje v veliki meri izvira iz Protokola ZN o strelnem orožju (UNFP), ki ga je Komisija leta 2002 po pogajanjih podpisala v imenu EU.

Protokol je mednarodni instrument, čigar pogodbenica je tako EU kot tudi njene države članice. Komisija je dokončala postopek prenosa vseh določb Protokola v zakonodajo EU, in sicer predvsem z:

Direktivo 2008/51/ES , v kateri so vključene ustrezne določbe v skladu z zahtevami Protokola o strelnem orožju v zvezi s prenosi orožja znotraj Skupnosti.

Uredba št. 258/2012 ( IP/12/225 ) v kateri je obravnavana trgovina z državami zunaj EU in prenos med njimi, s čimer so bile prenesene določbe člena 10 UNFP.

•Usklajenost z drugimi politikami Unije

Ta pobuda je docela usklajena s strateškimi cilji Evropske komisije za obdobje 2014–2019 v zvezi s promocijo „Območja pravosodja in temeljnih pravic na podlagi vzajemnega zaupanja“.

Po terorističnih napadih v Parizu januarja 2015 so ministri za notranje zadeve in/ali pravosodje sprejeli „Pariško deklaracijo“, v kateri so ponovno izrazili zavezanost svojih držav k zmanjšanju nedovoljene dobave strelnega orožja po vsej Evropi in v skladu s tem k okrepitvi sodelovanja v okviru evropske multidisciplinarne platforme proti kriminalnim grožnjam (EMPACT), da bi izboljšali izmenjavo obveščevalnih podatkov in omogočili uporabo virov Europola, Eurojusta in Interpola v polni meri 5 .

Na neformalnem srečanju Evropskega sveta dne 12. februarja 2015 so voditelji držav in vlad zahtevali, da vsi pristojni organi okrepijo sodelovanje v boju proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem, vključno s čimprejšnjim pregledom zadevne zakonodaje, ter obnovitev dialoga o varnostnih vprašanjih s tretjimi državami, zlasti na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in na zahodnem Balkanu 6 .

Na sestanku Sveta za pravosodje in notranje zadeve, ki je potekal 12–13. marca 2015, so ministri pozvali Komisijo, naj predlaga načine boja proti nezakoniti trgovini s strelnim orožjem in, skupaj z Europolom, krepitve izmenjave informacij in operativnega sodelovanja 7 .

Komisija se je na to odzvala s sprejemom evropske agende za varnost, da bi na evropski ravni omogočila učinkovit in usklajen odziv na nastajajoče, vse bolj zapletene varnostne grožnje. V Evropski agendi za varnost so poudarjeni izzivi, ki jih postavlja nezakonita trgovina s strelnim orožjem, ter razlike med nacionalnimi zakonodajnimi ureditvami kot ovira za učinkovit nadzor in policijsko sodelovanje v vsej EU 8 , predvsem pa je bil v njej dan poziv za pregled zakonodaje o strelnem orožju s predlogi kot prednostni ukrep v letu 2016. V agendi je bilo pozvano tudi k nujnim ukrepom na področju onesposobitve strelnega orožja, da bi preprečili njegovo ponovno usposobitev in uporabo s strani kriminalcev. Svet za notranje zadeve je v izjavi z dne 29. avgusta 2015 ponovno pozval k reviziji direktive o strelnem orožju in skupnemu pristopu na področju onesposobitve strelnega orožja.

Naposled je Svet 8. oktobra 2015 sprejel sklepe o krepitvi sredstev za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem, kjer je države članice, Evropsko komisijo, Europol in Interpol pozval k ukrepom, ki bi zajemali pregled sedanje zakonodaje, in o spremljanju groženj zaradi strelnega orožja z usklajenimi čezmejnimi preiskavami in operacijami. Tukaj je zajeta tudi nedovoljena trgovina z orožjem na spletu 9 .

Z vprašanjem nedovoljene trgovine s strelnim orožjem se je večkrat ukvarjal tudi Evropski parlament. Dne 11. februarja 2015 je sprejel resolucijo o protiterorističnih ukrepih 10 , v katerih poziva „Komisijo, naj čim prej oceni obstoječa pravila EU o pretoku nezakonitega strelnega orožja in eksplozivnih naprav ter trgovine z orožjem, ki je povezana z organiziranim kriminalom.“

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga za ta predlog v skladu s prvotno pravno podlago direktive o strelnem orožju je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu s členom 5 PEU morajo biti ukrepi, sprejeti na ravni EU, skladni z načelom subsidiarnosti, ki pomeni, da EU sprejme regulativne predpise le, če dodatno prispevajo k ukrepom, ki so jih sprejele posamezne države članice.

Vprašanja, ki jih je treba obravnavati, tj. grožnje težjih oblik kriminala, organiziranega kriminala in terorizma ter potencialno ogromni socialni in gospodarski stroški nasilnih dejanj, so neločljivo povezana z mednarodno naravo teh groženj, saj hkrati prizadenejo več držav članic. V tem smislu jih posamezne države članice ne morejo docela zadovoljivo reševati.

To se je pokazalo pri nedavnih terorističnih napadih avgusta in novembra letos, ki so jih izvedle mednarodne kriminalne združbe, ki delujejo v več državah članicah. Te združbe izkoriščajo razlike v nacionalnih ureditvah posesti strelnega orožja in trgovanja z njim ter izrabljajo pomanjkljivosti v čezmejni izmenjavi informacij.

Sodelovanje med državami članicami, potrebno za nadzor nad civilno uporabo strelnega orožja in sledenje tej uporabi znotraj EU, je mogoče zagotoviti samo s sistemom, ki zajema celotno EU.

Varnostna vprašanja, ki so se reševala z direktivo o strelnem orožju, so čezmejne narave. Šibke točke ene države članice na področju kriminalne dejavnosti vplivajo na Evropsko unijo kot celoto. Razlike v nacionalni zakonodaji, razvrstitvi strelnega orožja in upravnih postopkih onemogočajo enotno izvajanje Direktive. Kot je bilo poudarjeno v nedavni ocenjevalni študiji, je mogoče učinkovite ukrepe za zagotovitev visoke ravni varnosti in ureditev čezmejnega pretoka strelnega orožja sprejeti samo na ravni EU. V direktivi o strelnem orožju je vzpostavljen skupen regulativni okvir. ki ga ne bi bilo mogoče doseči samo z nacionalnimi ali bilateralnimi ukrepi.

•Sorazmernost

Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

sorazmernost se zagotavlja z omejevanjem vsebine predlaganih sprememb na tiste, ki najpomembneje vplivajo na varnost, v skladu z glavnimi zaključki študij, izvedenih v pripravljalni fazi. S tem predlogom v celoti niso prekoračene meje tistega, kar je potrebno za dosego cilja zagotovitve varnosti državljanov EU brez nepotrebnega omejevanja notranjega trga.

Cilj predloga je, poleg standardnih določb trgovske politike, v katerih so upoštevani pomisleki in pripombe zasebnih deležnikov, izboljšati varnostne standarde in zmanjšati neskladja s Protokolom ZN o strelnem orožju, zlasti glede opredelitev pojmov.

•Izbira instrumenta

Komisija predlaga novo direktivo o spremembi obstoječe direktive o strelnem orožju. Druga sredstva ne bi zadostovala za spremembo obstoječe direktive.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene in preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Kot je Komisija napovedala v sporočilu leta 2013 11 , je, preden je preučila ustreznost pregleda sedanjega pravnega okvira, začela izvajati niz raziskovalnih študij, ki so zajemale:

(ne)ustreznost zakonodajnega predloga EU za približevanje kazenskih sankcij za nedovoljeno trgovino s strelnim orožjem 12 ;

(ne)ustreznost zakonodajnega predloga EU za izboljšanje pravil o postopkih onesposobitve, uničenja in označevanja strelnega orožja v EU ter o plašilnem orožju in replikah 13 ;

izvajanje direktive o strelnem orožju v vseh državah članicah.

V prvi študiji je bilo ugotovljeno, da bi minimalna pravila o nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem za vso EU zmanjšala pravno negotovost, olajšala pregone in kriminalcem onemogočila izkoriščanje pravnih vrzeli. Dokazi pa so pokazali tudi, da praktična vprašanja, kot so pomanjkanje sredstev, nasprotujoče si prednostne naloge policije in neizvrševanje obstoječih zakonov, za čezmejna prizadevanja v boju proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem predstavljajo enako pomembno oviro kot razlike med nacionalno zakonodajo na tem področju. Ugotovitve študije so se nagibale v prid kombinacije politik (nezakonodajni in zakonodajni ukrepi), ne da bi dajale prednost minimalnemu ali maksimalnemu zakonodajnemu posegu.

V drugi študiji je bil predlagan pregled direktive o strelnem orožju z naslednjimi cilji:

harmonizacija pravil za označevanje strelnega orožja in uvedba vzajemnega priznavanja oznak med državami članicami;

izvrševanje skupnih standardov in postopkov ter uvedba zahtev za registracijo onesposobljenega strelnega orožja;

vzpostavitev skupnih tehničnih smernic glede možnosti za predelavo plašilnega orožja oziroma signalnega orožja in replik, v katerih bi bila podrobno določena merila za uvrstitev plašilnega orožja in replik med orožje, ki ga je mogoče predelati, s čimer bi zanje veljala direktiva o strelnem orožju.

Spodbujanje izmenjave znanja med državami članicami (s posebnim poudarkom na grožnjah in priložnostih, ki izhajajo iz tehnološkega napredka) ter izboljšano zbiranje podatkov v zvezi s proizvodnjo in lastništvom strelnega orožja, onesposobljenega orožja, plašilnega orožja in replik kot tudi kriminalnih dejavnosti, povezanih z njim.

V študiji o oceni izvajanja direktive o strelnem orožju je bilo med drugim priporočeno naslednje:

opredelitev skupnih meril za možnost predelave plašilnega orožja;

harmonizacija pravil za označevanje in standardov za onesposobitev;

utrditev sistema za zbiranje podatkov in preveritev interoperabilnosti med informacijskimi sistemi, vzpostavljenimi na nacionalni ravni; ter

opredelitev soglasnega pristopa k razvrščanju lovskega in športnega strelnega orožja.

Komisija bo skupaj s tem predlogom objavila poročilo o izvajanju direktive o strelnem orožju v skladu s členom 17 Direktive.

•Posvetovanje z deležniki

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Posvetovanje z deležniki je potekalo s pomočjo vprašalnikov in vabil na sestanke, namenjene državam članicam in zainteresiranim iz zasebnega sektorja (predstavnikom evropskih združenj proizvajalcev strelnega orožja in streliva za civilno uporabo, tistim, ki so vključeni v civilno trgovino z orožjem, lovcem, zbiralcem, nevladnim organizacijam, raziskovalnim ustanovam itd.), odprt je bil poseben elektronski naslov (JLS-FIREARMS@ec.europa.eu) za stalno posvetovanje, z zunanjo študijo pa je bila podprta priprava ocene učinka. Poleg tega je bila v okviru Komisije ustanovljena tudi medresorska skupina.

Povzetek in upoštevanje odgovorov

Države članice in nevladne organizacije so se strinjale, da bi bilo izvajanje Direktive št. 477/91 koristno za preprečevanje preusmerjanja strelnega orožja z zakonitega na nezakonit trg. Zasebni subjekti so trdili, da države članice že imajo stroge predpise, ki zajemajo ta vidik, in so bili zaskrbljeni zaradi morebitnih negativnih posledic za mala in srednje velika podjetja. Veliko zasebnih deležnikov je bilo še posebej zaskrbljenih zaradi sprememb razredov, ki bi lahko ogrozile dejavnosti lova in športnega strelstva.

Deležniki so menili, da je ponovna usposobitev onesposobljenega strelnega orožja pomemben vir orožja za kriminalno uporabo in da kriminalci lahko izrabijo pravne vrzeli, ki nastajajo zaradi razlik v nacionalnih standardih za onesposobitev 14 . Nekateri menijo, da je direktiva o strelnem orožju glede onesposobitve že zdaj stroga in so prepričani, da je potreben samo nadzor izvajanja s strani držav članic in zahtevane tehnične smernice 15 . Vendar na splošno velja, da je prednostna naloga tesnejša harmonizacija.

Vsi deležniki (od organov držav članic do strokovnjakov in predstavnikov proizvajalcev) menijo, da obstaja dejanska potreba po izmenjavi informacij o strelnem orožju v državah članicah in da je to vprašanje pomembno. Poleg tega sodelovanje ne bi smelo biti omejeno na izmenjavo med državami članicami, saj bi bilo treba povezati javne in zasebne deležnike 16 . Za obveščevalno dejavnost, skupne operacije in upravljanje je bistvenega pomena okrepljena komunikacija. Vendar bi bila dobra praksa, če bi dali izmenjavi informacij po elektronskih kanalih prednost pred organizacijo sestankov. Poleg tega bi bilo treba upoštevati, da že obstajajo platforme, na katerih bi lahko potekale take razprave tako na operativni kot regulativni ravni.

Skupna priporočila ali pravila veljajo za pomembna, saj nekatera vprašanja v nekaterih državah razumejo različno (npr. opredelitev replik). Da kriminalci ne bi mogli izkoriščati različnih pravil v državah članicah v svoj prid, je potreben harmoniziran pristop za vso Evropo.

Za večjo učinkovitost bi moralo biti v opredelitvah posebej navedeno plašilno orožje in druge vrste orožja. ki v regulativnem okviru EU še niso dobro opredeljene.

Splošno soglasje je bilo, da bi skupni minimalni standardi za smernice za onesposobitev pripomogli k temu, da bi vse države članice dosegle isto raven po vsej EU, saj bi se z njimi harmonizirali različni postopki, s tem pa bi se izboljšala komunikacija in olajšal kazenski pregon. Kriminal bi upadel, saj bi uporaba skupnih minimalnih standardov pripomogla k boju proti nezakoniti trgovini z rezervnimi deli in preprečila uporabo nezakonito ponovno sestavljenega in predelanega strelnega orožja.

Komisija je proučila mnenja, ki so jih izrazili javni in zasebni deležniki. Ta predlog je oblikovan, da bi omogočil višjo stopnjo varnosti/uspešnosti in učinkovitosti.

•Ocena učinka

Predlog je zaradi nujnosti spričo nedavnih dogodkov predložen brez ocene učinka. Toda lahko se opre na vrednotenje direktive o strelnem orožju na podlagi programa ustreznosti in uspešnosti predpisov. Pri tem vrednotenju se je pokazalo, da še vedno obstajajo pomanjkljivosti na področjih, kot so možnost predelave orožja za streljanje s slepimi naboji, zahteve za označevanje, onesposobitev, opredelitve pojmov, ureditve za prodajo preko interneta ter sistemi za zbiranje in izmenjavo podatkov. Glede na izkušnje z nedavnimi dogodki so bile ugotovljene dodatne zahteve.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

5.DRUGI ELEMENTI

•Izvedbeni načrti ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

V dveh letih od začetka veljavnosti te direktive Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o položaju, ki je nastal ob uporabi te direktive, skupaj s predlogi, če je primerno. Naslednja poročila bodo Evropskemu parlamentu in Svetu predložena vsakih pet let.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Države članice Komisiji sporočijo besedilo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev s to direktivo.

•Podrobna obrazložitev specifičnih določb predloga

V členu 1 predloga je pojasnjena opredelitev pojmov „posrednik“ in „trgovec“, z njim je zagotovljena skladnost z opredelitvijo pojmov „pomembni sestavni deli“ in „deli strelnega orožja“ iz Protokola ZN o strelnem orožju. Študije komisije kažejo na nejasnost v opredelitvi pojma „posrednik“ in poudarjajo dejstvo, da bi morala Direktiva zajemati tudi njih. Področje veljavnosti Direktive zajema tudi dušilnike poka.

V členu 2 po novem področje uporabe Direktive zajema tudi zbiralce. Za zbiralce je bilo v opravljenem vrednotenju ugotovljeno, da so lahko morebiten vir nedovoljene trgovine z orožjem. Zato bodo imeli zbiralci sicer možnost nabave strelnega orožja, vendar bo zanj potrebno dovoljenje/prijava.

Direktiva bi morala zajemati onesposobljeno strelno orožje, kar zadeva identifikacijo lastnika in registre. Dokazno gradivo, zbrano v študijah Komisije, je pokazalo, da je to v varnostnem smislu resna šibka točka v zakonodaji EU. Nedavni napadi so bili izvedeni s slabo onesposobljenim strelnim orožjem (ali strelnim orožjem, sestavljenim iz slabo onesposobljenih sestavnih delov).

Predlog, s katerim bodo v kratkem z izvedbeno uredbo sprejete obvezne minimalne skupne smernice glede onesposobitve strelnega orožja, bo močno otežil ponovno usposobitev. Kljub strogim pravilom ni mogoče izključiti možnosti, da se bo onesposobljeno strelno orožje ponovno usposobilo. Zato so bila za najnevarnejše strelno orožje (razred A) uvedena strožja pravila, tudi če je onesposobljeno. To pomeni, da onesposobljenega strelnega orožja razreda A ne bo dovoljeno imeti v lasti ali trgovati z njim (razen za muzeje).

Z novo določbo se uvaja zahteva za vodenje evidenc onesposobljenega orožja v nacionalnih registrih. Vsak prenos (tj. spremembo lastnika) onesposobljenega strelnega orožja bi bilo treba registrirati.

Velik del današnjega orožja za lov in športno streljanje je polavtomatsko orožje. Vendar je bilo v evalvacijski študiji ugotovljeno, da je mogoče nekatera polavtomatska orožja brez težav predelati v avtomatsko orožje, v obstoječi direktivi pa niso določena tehnična merila za preprečitev take predelave. A nekatera polavtomatska orožja so lahko zelo nevarna tudi brez predelave v razred A, če sprejmejo veliko število nabojev. V predlogu je prepovedano polavtomatsko orožje, ki spada v sedanji razred B7.

V predlogu se uvajajo skupna pravila EU za označevanje, s katerimi bi se izognili možnosti, da se oznake brez težav izbrišejo. Posebej je določeno, na katerih sestavnih delih bi morale biti oznake (zagotavlja se skladnost z zahtevami za označevanje iz UNFP). Predlog bi se moral uporabljati tudi za uvoženo strelno orožje. Računalniško podprta zbirka podatkov se razširi na več kot 20 let. Podatke bi bilo treba hraniti, dokler ni orožje uničeno, vendar ni predvidena retroaktivna uporaba.

Vrednotenje direktive o strelnem orožju in druga pripravljalna študija sta pokazali, da se internet vse bolj uporablja kot kanal za prodajo strelnega orožja in da ga bo v prihodnje težko nadzorovati. Pomislekov glede resnega tveganja goljufije v primeru nabave prek sredstev za komuniciranje na daljavo bo v prihodnje, ko se bo ta prodajna metoda razširila, morda še več. Glede na nedavne teroristične napade, pri katerih je bilo strelno orožje v nekaterih primerih nezakonito sestavljeno iz sestavnih delov, ki so bili zakonito kupljeni preko interneta, bi pomenilo pomembno tveganje, če tega prodajnega kanala ne bi regulirali. Poleg tega bo na spletu težje preverjati zakonitost dovoljenj za posest orožja. V primeru nabave iz tretjih držav je tveganje še večje.

Obstoječa direktiva določa, da „države članice, razen kar zadeva trgovce, zagotovijo strog nadzor nad nabavo, kjer je ta dovoljena, strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva prek sredstev za komuniciranje na daljavo“.

V tem predlogu je obravnavan strožji pristop: prodaja orožja in sestavnih delov prek sredstev za komuniciranje na daljavo (predvsem interneta) ni dovoljena, razen za trgovce in posrednike.

V obstoječi direktivi ni zajeto plašilno orožje, signalno orožje, orožje za reševanje ljudi itd. Predlagana je opredelitev skupnih meril za „plašilno orožje“, da bi preprečili možnost njegove predelave v pravo strelno orožje. To bi seveda moralo zajemati tako plašilno orožje, proizvedeno v EU, kot tudi uvoženo orožje.

Tveganje možnosti za predelavo plašilnega orožja in drugih vrst orožja za streljanje s slepimi naboji v pravo strelno orožje je visoko in pomeni ključno priporočilo, ki izhaja iz vrednotenja direktive in druge študije. Po informacijah deležnikov lahko plašilno orožje, ki ga je mogoče predelati, uvoženo iz tretjih držav, neovirano vstopi na ozemlje EU, ker ni usklajenih/skupnih pravil. Tehnične specifikacije bodo sprejete z izvedbenim aktom.

Ne obstaja sistem za obveščanje drugih držav članic v primeru zavrnitve dovoljenja (zlasti za strelno orožje razreda B). S predlogom se uvaja sistem izmenjave informacij med državami članicami, od trgovcev in posrednikov pa se zahteva, da so povezani s centralnimi registri strelnega orožja. Komisija bo v tem okviru preučila uporabo obstoječih instrumentov za izmenjavo informacij.

S predlogom se uvaja tudi petletni rok veljavnosti dovoljenja.

2015/0269 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Z Direktivo Sveta št. 91/477/EGS 17 se je določil spremljevalni ukrep za notranji trg. Ustvarjeno je bilo ravnovesje med obveznostjo zagotavljanja določenega prostega pretoka nekaterih vrst strelnega orožja na območju Unije na eni strani in potrebo po nadzoru tega prostega pretoka z določenimi varnostnimi zagotovili, prilagojenimi navedeni vrsti proizvodov na drugi strani.

(2)V odgovor na nedavna teroristična dejanja, ki so razkrila vrzeli v izvajanju Direktive št. 91/477/EGS, predvsem glede onesposobitve orožja, možnosti za predelavo in pravil za označevanje, je bilo v Evropski agendi za varnost, sprejeti aprila 2015, in v izjavi Sveta za notranje zadeve z dne 29. avgusta 2015 pozvano k pregledu navedene Direktive in skupnemu pristopu na področju onesposobitve strelnega orožja, da bi preprečili ponovno usposobitev in uporabo s strani kriminalcev.

(3)Glede nekaterih vprašanj v Direktivi št. 91/477/EGS je potrebno nadaljnje izboljšanje.

(4)Organom, ki se ukvarjajo s kulturnimi in zgodovinskimi vidiki orožja in jih je kot take priznala država članica, na ozemlju katere imajo sedež, ki imajo v posesti strelno orožje razreda A, ki je bilo nabavljeno pred začetkom veljavnosti te direktive, bi moralo biti omogočeno, da navedeno strelno orožje obdržijo v posesti, če imajo za to dovoljenje zadevne države članice in če je bilo navedeno orožje onesposobljeno.

(5)Ker je bilo v opravljeni oceni ugotovljeno, da so zbiralci lahko morebiten vir nedovoljene trgovine z orožjem, bi morali biti zajeti v tej direktivi.

(6)V tej direktivi bi morali biti zajeti tudi posredniki, saj opravljajo storitve, ki so podobne storitvam trgovcev.

(7)Glede na visoko tveganje ponovne usposobitve slabo onesposobljenega orožja in, da bi povečali varnost po vsej EU, bi moralo biti v tej direktivi zajeto onesposobljeno orožje. Poleg tega bi bilo treba za najnevarnejše strelno orožje uvesti strožja pravila, s katerimi bi bilo zagotovljeno, da tega strelnega orožja ni dovoljeno imeti v lasti ali trgovati z njim. Navedena pravila bi se morala za strelno orožje tega razreda uporabljati tudi potem, ko je onesposobljeno. V primeru nespoštovanja teh pravil bi morale države članice sprejeti ustrezne ukrepe, vključno z uničenjem navedenega strelnega orožja.

(8)Da bi bila zagotovljena sledljivost onesposobljenega strelnega orožja, bi moralo biti to orožje registrirano v nacionalnih registrih.

(9)Nekatera polavtomatska strelna orožja je mogoče brez težav predelati v avtomatsko strelno orožje, kar pomeni varnostno grožnjo. Nekatera polavtomatska orožja so lahko zelo nevarna tudi brez predelave v razred A, če sprejmejo veliko število nabojev. Pri takem polavtomatskem orožju mora biti zato prepovedana civilna uporaba.

(10)Da bi se izognili možnosti, da se oznake brez težav izbrišejo, in da bi pojasnili, na katerih sestavnih delih morajo biti oznake, je treba uvesti skupna pravila Unije za označevanje.

(11)Strelno orožje se lahko uporablja veliko dalj kot 20 let. Da bi zagotovili njegovo sledljivost, bi bilo treba evidenco o njem voditi za nedoločen čas, dokler se ne potrdi, da je bilo uničeno.

(12)Ureditve za prodajo strelnega orožja in njegovih sestavnih delov prek sredstev za komuniciranje na daljavo lahko pomenijo resno varnostno grožnjo, saj jih je težje nadzorovati kakor običajne načine prodaje, zlasti glede preverjanja zakonitosti dovoljenj na spletu. Zato je primerno omejiti prodajo orožja in sestavnih delov prek sredstev za komuniciranje na daljavo, predvsem interneta, na trgovce in posrednike.

(13)Nadalje je tveganje predelave plašilnega orožja in drugih vrst orožja za streljanje s slepimi naboji v pravo strelno orožje veliko in predelano orožje je bilo uporabljeno v nekaterih terorističnih dejanjih. Zato je nujno obravnavati problem predelanega strelnega orožja, ki se uporablja pri kaznivih dejanjih, predvsem tako, da se ga vključi v področje uporabe Direktive. Sprejeti bi bilo treba tehnične specifikacije za plašilno orožje signalno orožje, rekvizitno orožje in akustično orožje, da bi preprečili njihovo predelavo v strelno orožje.

(14)Za boljšo izmenjavo informacij med državami članicami bi morala Komisija oceniti potrebne elemente sistema za podporo taki izmenjavi informacij, ki jih vsebujejo računalniško podprte zbirke podatkov v državah članicah. Hkrati z oceno Komisije se lahko, če je primerno, poda tudi zakonodajni predlog, v katerem so upoštevani obstoječi instrumenti za izmenjavo informacij.

(15)Da bi omogočili ustrezno izmenjavo informacij med državami članicami o izdanih dovoljenjih in zavrnitvah, bi bilo treba pristojnost za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije prenesti na Komisijo, da bi sprejela akt, s katerim bi bilo državam članicam omogočeno vzpostaviti tak sistem za izmenjavo informacij o izdanih dovoljenjih in zavrnitvah. Posebno pomembno je, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in sestavljanju osnutkov delegiranih aktov zagotoviti hkratno, pravočasno in primerno posredovanje zadevnih dokumentov Evropskemu parlamentu in Svetu.

(16)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te direktive bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 18 .

(17)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.

(18)Ker ciljev te direktive države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganega ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta direktiva v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tega, kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih ciljev.

(19)Direktivo 91/477/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 91/477/EGS se spremeni:

(1)člen 1 se spremeni:

(a)odstavek 1b se nadomesti z naslednjim:

„1b.V tej direktivi ,pomembni sestavni del‘ pomeni cev, okvir, ležišče naboja, zaklep ali boben, regulator ali zaklepišče in katero koli napravo, namenjeno ali prirejeno za dušitev strela, ki so, kadar so samostojni predmeti, vključeni v razred strelnega orožja, na katero so pritrjeni ali na katero se jih namerava pritrditi.“

(b)odstavek 1b se nadomesti z naslednjim:

„1e.V tej direktivi ,posrednik‘ pomeni vsako fizično ali pravno osebo razen trgovca, katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema nakup, prodajo ali urejanje prenosa popolnoma sestavljenega orožja, njegovih delov in streliva v državi članici, iz ene države članice v drugo ali izvoz v tretjo državo.“

(c)v odstavku 1 se dodajo naslednji odstavki:

„1f.V tej direktivi ,plašilno orožje in signalno orožje‘ pomeni prenosne naprave s prostorom za naboje, izhodno odprtino za plin spredaj, ob strani ali zgoraj, ki je posebej zasnovano in konstruirano za alarmiranje ali pošiljanje signala in ki je zasnovano samo za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom.

1g.V tej direktivi ,rekvizitno orožje in akustično orožje‘ pomeni strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo v gledaliških predstavah, na fotografskih snemanjih ter pri snemanju za film in televizijo.

1h.V tej direktivi ,replike strelnega orožja‘ pomeni predmete, ki so fizično videti kot strelno orožje, vendar so izdelani na tak način, da jih ni mogoče predelati tako, da bi bilo z njimi mogoče streljati ali izstreliti kroglo oziroma izstrelek z delovanjem gorljivega pogonskega sredstva.

1i.V tej direktivi ,onesposobljeno strelno orožje‘ pomeni strelno orožje, ki je bilo spremenjeno z namenom, da postane stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili.“

(d)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.V tej direktivi ,trgovec‘ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se v celoti ali deloma ukvarja z eno od naslednjih dejavnosti:

(i)izdelovanje, trgovina, izmenjava, posojanje, popravljanje ali predelovanje strelnega orožja;

(ii) izdelovanje, trgovina, izmenjava, posojanje, popravljanje ali predelovanje delov strelnega orožja;

(iii)izdelovanje, trgovina, izmenjava ali predelovanje streliva.“

(2)v členu 2 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.Ta direktiva se ne uporablja za orožje in strelivo, ki ga v skladu z nacionalno zakonodajo nabavljajo ali posedujejo oborožene sile, policija ali javni organi. Prav tako se ne uporablja za komercialne prenose bojnega orožja in streliva.“

(3)v členu 4 se odstavki 1, 2 in 3 nadomestijo z naslednjimi:

„1.Države članice zagotovijo, da je vsako strelno orožje ali del, dan v promet, označen in registriran v skladu s to direktivo.

2.Za identificiranje in spremljanje strelnega orožja države članice v času proizvodnje oziroma v času uvoza v Unijo za vsak kos strelnega orožja zahtevajo enotno označevanje, vključno z nazivom proizvajalca, državo ali krajem proizvodnje, serijsko številko in letom proizvodnje, če ni vključeno v serijsko številko. To ne vpliva na morebitno opremljanje z blagovno znamko proizvajalca.

Oznaka mora biti na ležišču naboja strelnega orožja.

Države članice zagotovijo, da je vsaka posamezna osnovna embalaža popolnega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva.

Države članice poleg tega zagotovijo, da je strelno orožje ob prenosu iz državnih zalog v stalno civilno uporabo enotno označeno, da je mogoče hitro identificirati državo tega prenosa.

3.Države članice za opravljanje dejavnosti trgovca ali posrednika na svojem ozemlju zahtevajo dovoljenje najmanj na podlagi preverjene zasebne in poklicne neoporečnosti in usposobljenosti trgovca ali posrednika. Če gre za pravno osebo, se preverita pravna oseba in oseba, ki vodi podjetje.“

(4)v členu 4 se odstavek 4 spremeni:

(a)v prvem pododstavku se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„V zbirki podatkov so za vsako strelno orožje zabeleženi tip, znamka, model, kaliber in serijska številka ter ime in naslov dobavitelja in osebe, ki nabavlja ali poseduje strelno orožje. Evidenca strelnega orožja, vključno z onesposobljenim strelnim orožjem, se hrani, dokler pristojni organi ne izdajo potrdila o uničenju.“

(b)drugi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

„Trgovci in posredniki so v celotnem obdobju svojega delovanja dolžni vzdrževati register, v katerem je zabeleženo vse strelno orožje, za katero velja ta direktiva in ki ga prejmejo ali oddajo, skupaj s podatki, ki omogočajo identifikacijo in spremljanje strelnega orožja, zlasti tip, znamka, model, kaliber, serijska številka ter imena in naslovi oseb, ki ga dobavljajo in pridobivajo.

Ob prenehanju svoje dejavnosti trgovec ali posrednik izroči register nacionalnemu organu, ki je pristojen za zbirko podatkov, predvideno v prvem pododstavku.

Vsaka država članica zagotovi, da so registri trgovcev in posrednikov s sedežem na njenem ozemlju povezani z računalniško podprto zbirko podatkov o strelnem orožju.“

(5)člen 4b se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4b

1.Države članice vzpostavijo sistem za urejanje dejavnosti posrednikov in trgovcev. Tak sistem lahko zajema enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)registracijo posrednikov in trgovcev, ki poslujejo na njenem ozemlju;

(b)izdajo licence ali dovoljenja za dejavnosti posrednikov in trgovcev.

2.Sistem iz odstavka 1 zajema vsaj preverjanje zasebne in poklicne neoporečnosti ter usposobljenosti trgovca ali posrednika. Če gre za pravno osebo, se preverita pravna oseba in oseba, ki vodi podjetje.“

(6)člena 5 in 6 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 5

1.Brez poseganja v člen 3 države članice dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja samo osebam, ki imajo utemeljen razlog in:

(a)ki so stare najmanj 18 let, razen kar zadeva posedovanje strelnega orožja za lov in streljanje v tarčo, pod pogojem, da imajo v tem primeru osebe, mlajše od 18 let, dovoljenje staršev ali so pod nadzorom staršev ali odrasle osebe z veljavnim dovoljenjem za strelno orožje ali dovoljenjem za lov ali so v centru za usposabljanje z licenco ali kako drugače priznanem centru;

(b)zanje ni verjetno, da bi bile nevarne same sebi, javnemu redu ali javni varnosti; obsodba za nasilno naklepno kaznivo dejanje se šteje za tako nevarnost.

2.Države članice zagotovijo standardne zdravniške preiskave za izdajo in obnovitev dovoljenja iz odstavka 1 in dovoljenje prekličejo, če kateri koli od pogojev, na podlagi katerih je bilo izdano, ni več izpolnjen.

Države članice ne smejo prepovedati osebam, ki imajo prebivališče na njihovem ozemlju, posedovanja orožja, ki so ga nabavile v drugi državi članici, razen če ne prepovejo nabave istega orožja na svojem ozemlju.

Člen 6

Države članice sprejmejo vse primerne ukrepe za prepoved nabave in posesti strelnega orožja ter streliva, ki spada v razred A, in uničijo vse navedeno strelno orožje, čigar posest pomeni kršitev te določbe, in je bilo zaseženo.

Organom, ki se ukvarjajo s kulturnimi in zgodovinskimi vidiki orožja in jih je kot take priznala država članica, na ozemlju katere imajo sedež, lahko država članica dovoli, da strelno orožje razreda A, ki so ga nabavili pred [datum začetka veljavnosti te direktive], obdržijo v posesti, če je bilo onesposobljeno v skladu z določbami, s katerimi se prenaša člen 10(b).

Nabava strelnega orožja, njegovih delov in streliva, ki zadeva razrede A, B in C, z uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo v skladu z opredelitvijo iz člena 2 Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*) je dovoljena samo za trgovce in posrednike ter zanjo velja strog nadzor držav članic.

____________________________________________________________________

(*) Direktiva 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 1997 o varstvu potrošnikov glede sklepanja pogodb pri prodaji na daljavo (UL L 144, 4.6.1997, str. 19).“

(7)v členu 7 se odstavku 4 doda naslednji pododstavek:

„Zgornje meje ne smejo biti daljše od pet let. Dovoljenje se lahko obnovi, če so pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano, še vedno izpolnjeni.“

(8)vstavita se člen 10a in člen 10b:

„Člen 10 a

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da plašilnega orožja, signalnega orožja, rekvizitnega orožja in akustičnega orožja ni mogoče predelati v strelno orožje.

Komisija bi morala sprejeti tehnične specifikacije za plašilno orožje, signalno orožje, rekvizitno orožje in akustično orožje, s katerimi bo onemogočena njihova predelava v strelno orožje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

Člen 10b

Države članice storijo vse potrebno, da pristojni organi lahko preverijo onesposobitev strelnega orožja in tako zagotovijo, da je strelno orožje zaradi opravljenih sprememb nepreklicno neuporabno. Države članice pri navedenem preverjanju zagotovijo, da se izda potrdilo ali drug dokument, s katerim se potrdi onesposobitev strelnega orožja, ali namesti ustrezna jasno vidna oznako na njem.

Komisija sprejme standarde in tehnike za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).“

(9)v členu 13 se dodata naslednja odstavka 4 in 5:

„4.Pristojni organi držav članic si izmenjujejo informacije o izdanih dovoljenjih za prenos strelnega orožja v drugo državo članico ter informacije o zavrnitvah izdaje dovoljenja iz člena 7.

5.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 13a sprejme delegirane akte o načinih izmenjave informacij o izdaji in zavrnitvi izdaje dovoljenja.“

(10)člen 13 a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13 a

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo iz člena 13 se na Komisijo prenese za nedoločen čas od dne začetka veljavnosti te direktive.

3.Evropski parlament ali Svet lahko pooblastilo iz člena 13 kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 13, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

(11)vstavi se člen 13b:

„Člen 13b

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta(*).

2.Kadar se sklicuje na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

____________________________________________________________________

(*) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“

(12)člen 17 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 17

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsakih pet let predloži poročilo o izvajanju te direktive in hkrati z njim, če je primerno, predloge zlasti glede razredov strelnega orožja iz Priloge I ter vprašanj, povezanih z novimi tehnologijami, kot je tridimenzionalno tiskanje. Prvo poročilo se predloži dve leti po začetku veljavnosti te direktive.“

Komisija do [datum] oceni potrebne elemente sistema za izmenjavo informacij v računalniško podprtih zbirkah podatkov iz člena 4(4) med državami članicami. Hkrati z oceno Komisije se, če je primerno, poda tudi zakonodajni predlog, v katerem so upoštevani obstoječi instrumenti za izmenjavo informacij.“

(13)del II Priloge I k Direktivi 91/477/EGS se spremeni:

(a)točka A se spremeni:

(i)v razredu A se dodajo naslednje točke:

„6.Avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje

7.Polavtomatsko strelno orožje za civilno uporabo, ki je podobno avtomatskemu vojaškemu strelnemu orožju

8.Strelno orožje iz točk od 1 do 7 po onesposobitvi.“

(ii)v razredu B se črta točka 7;

(iii)v razredu C se dodajo naslednje točke:

„5.Plašilno orožje, rekvizitno orožje in akustično orožje ter replike

6.Strelno orožje, ki spada v razred B in točke od 1 do 5 razreda C, po onesposobitvi.“

(b)v točki B se črta naslednje besedilo:

„Mehanizem za zapiranje kanala, ležišče naboja in cev strelnega orožja, ki so, kadar so samostojni predmeti, vključeni v razred strelnega orožja, na katero so pritrjeni ali na katero se jih namerava pritrditi.“

(14)del III Priloge I k Direktivi 91/477/EGS se spremeni:

(a)točka (a) se črta;

(b)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„so zasnovani za reševanje ljudi, klanje živali, ribolov s harpuno ali za industrijske oziroma tehnične namene, če se lahko uporabijo samo za navedeni namen;“

(c)drugi pododstavek se črta.

Člen 2

1.Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [3 mesece po objavi te direktive v UL]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

(1) V terorističnih napadih v Parizu, Københavnu in na vlaku Thalys je prišla še bolj do izraza povezava med organiziranim kriminalom in terorizmom, predvsem pri pridobivanju strelnega orožja.

(2) Eden od osrednjih vidikov je vzpostavitev 4 razredov strelnega orožja, razvrščenih glede na stopnjo nevarnosti, v Prilogi I Direktive 91/477/EGS:

(3) Države članice lahko načeloma sprejmejo strožje ukrepe od tistih iz Direktive.

(4) Sprememba je sledila dvema zaporednima dejavnikoma: a) podpisu Protokola proti nedovoljeni proizvodnji in trgovini s strelnim orožjem, njegovimi sestavnimi deli in strelivom, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, 16. januarja 2002 s strani Evropske komisije v imenu Evropske skupnosti; b) rezultatom in predlogom za izboljšavo (onesposobljeno orožje, izvozna in uvozna dovoljenja, vodenje evidenc, označevanje) iz poročila Komisije iz decembra 2000 o izvajanju Direktive št. 91/447/EGS po njenem prenosu v nacionalno zakonodajo s strani vseh držav članic – COM (2000) 837, poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu. Izvajanje Direktive Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja. 15/12/2000.

(5) 5322/15 Pariška deklaracija z dne 11. januarja 2015.

(6) 6112/15 Osnutek izjave članov Evropskega sveta.

(7) 7178/15 Izjava za tisk Sveta PNZ.

(8) COM(2015) 185 final z dne 28.4.2015.

(9) 12892/15 Sklepi Sveta.

(10) Referenčna št. EP: 2015/2530(RSP) z dne 11. februarja 2015.

(11) Glej opombo 1.

(12) http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/e-library/documents/policies/organized-crime-and-human-trafficking/general/docs/dg_home_-_illicit_fireams_trafficking_final_en.pdf.

(13) http://ec.europa.eu/dgs/home-affairs/e-library/documents/policies/organized-crime-and-human-trafficking/general/docs/dg_home_ia_firearms_deactivation_final_en.pdf

(14) Transcrime, litovski nacionalni organ .

(15) Evropsko združenje za trgovino z orožjem za civilno uporabo.

(16) Transcrime.

(17) Direktiva Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 256, 13.9.1991, str. 51).

(18) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).