PRILOGA

k Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES

PRILOGA I

TEHNIČNE PODATKE POSREDUJE PROIZVAJALEC

1. Zavorna oprema

1.1. Delovno zaviranje

– Splošen opis, vključno s pomožnim / zasilnim zaviranjem in možnostmi za pregled na standardnih zavornih valjih

– Načrt sistema

– Upravljanje zavor

– Ventil za zaznavanje obremenitve: nastavitev in delovne lastnosti

– Referenčne sile

– Bobni

– Koluti

– Zavorne obloge

– Pnevmatsko zaviranje

– Hidravlično zaviranje

1.2. Parkirna zavora

– Splošen opis

– Upravljanje parkirne zavore

– Os(i), na katere vpliva parkirna zavora

– Elektronsko vodena parkirna zavora

1.3. Trajnostne zavore

– Splošen opis

– Upravljanje zavor

1.4.    Elektronski sistemi vodenja

– ABS

– BAS

– ESC

– EBS

1.5.   Zavore priklopnikov

– Spojke za zavore priklopnega vozila: splošen opis

– Opis varnostnega sistema

2. Krmiljenje

– Splošen opis sistema

– Način delovanja

– Položaj ohišja krmilne naprave

– Način električnega krmiljenja

– Premer volana

– Elektronsko upravljanje sistema krmiljenja

– Dodatne elektronske lastnosti

3. Vidljivost

3.1. Stekla

– Vetrobransko steklo

– Druga zunanja stekla (razen sončne strehe)

– Sončna streha

– Notranja stekla

– Stekla za izhod v sili

3.2. Vzvratna ogledala

– Število naprav

– Kategorije

– Položaj naprav

– Homologacijska oznaka

3.3. Brisalniki vetrobranskega stekla

– Število naprav

– Dolžina metlic brisalnikov

3.4. Naprave za pranje vetrobranskega stekla

– Število naprav

3.5. Sistem za sušenje stekla

– Način delovanja

4. Svetlobna in električna oprema

4.1. Žarometi

– Dolgi svetlobni pramen

– Kratki svetlobni pramen

4.2. Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke

– Prednje pozicijske svetilke

– Zadnje pozicijske svetilke

– Bočne svetilke

– Sprednje gabaritne svetilke

– Zadnje gabaritne svetilke

4.3. Zavorne svetilke

– Število naprav

– Položaj naprav

– Vir svetlobe

– Homologacijska oznaka

– Prilagodljive zavorne luči

4.4.    Smerne utripalke in varnostne utripalke

– Število naprav

– Položaj naprav

– Vir svetlobe

– Homologacijska oznaka

– Kontrolna svetilka

– Način aktivacije varnostnih utripalk

4.5. Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo

– Žarometi za meglo

– Zadnje svetilke za meglo

– Število naprav

4.6. Žarometi za vzvratno vožnjo

– Število naprav

– Položaj naprav

– Vir svetlobe

– Homologacijska oznaka

4.7. Osvetlitev zadnje registrske tablice

– Število naprav

– Položaj naprav

– Vir svetlobe

– Homologacijska oznaka

4.8. Odsevniki in zadnje tablice z oznakami

– Sprednji odsevniki

– Zadnji odsevniki

– Bočni odsevniki

– Zadnje tablice z oznakami

4.9.    Električne povezave med vlečnim in vlečenim vozilom

– Grafični prikaz povezave

– Standard povezave

4.10. Neobvezne svetilke

– Seznam neobveznih svetilk

– Položaj naprav

– Homologacijska oznaka

4.11. Akumulator

– Število naprav

– Napetost (V)

– Kapaciteta (Ah)

– Položaj naprav

4.12. Elektronsko vodeni svetlobni sistemi

– Splošen opis

5. Osi, kolesa, pnevmatike, obesitev

5.1. Osi

– Splošen opis

5.2. Kolesa

– Mere

– Material

5.3. Pnevmatike

– Število

– Namestitev

– Mere

– Kategorija hitrosti

– Indeks nosilnosti

– Število rezervnih koles

– Mere rezervnih koles

– Elementi, enakovredni rezervnemu kolesu

5.4. Obesitev

– Splošen opis sistema

– Vzmeti

– Amortizerji

– Stabilizacijski drogovi

– Zračno vzmetenje

– Elektronsko upravljanje obesitve

6. Podvozje in povezava podvozja

6.1. Podvozje ali okvir in povezava

– Splošen opis

6.2. Posoda in cevi za gorivo

– Število posod za gorivo

– Splošen opis posod

– Iztek roka uporabnosti posode (če je ustrezno)

– Namestitev

– Zmogljivost

– Označevanje

– Sredstva za zaščito

– Splošen opis cevi za gorivo

6.3. Odbijači, bočna zaščita in naprave za preprečevanje podleta od zadaj

– Zaščita pred podletom od spredaj

– Bočna zaščita

– Naprava za preprečevanje podleta od zadaj

6.4. Nosilec rezervnega kolesa

– Položaj

6.5. Naprave za spajanje in oprema za vleko

– Naprave za spajanje

– Oprema za vleko

6.6. Menjalnik

– Splošen opis

– Način menjave prestav

– Število menjav

– Diferenciali / samoblokirni diferenciali

– Število pogonskih osi

– Delovni načini prenosa moči

– Sklopka: splošen opis

– Elektronsko vodenje menjalnika

6.7. Nosilec motorja

– Splošen opis

6.8. Kabina in nadgradnja

– Splošen opis

– Vrata

– Sedeži

– Stopnice za kabino

– Druge notranje in zunanje naprave in oprema

– Blatniki, naprave za preprečevanje škropljenja

7. DRUGA OPREMA

7.1. Varnostni pasovi

– Kategorija varnostnega pasu za vsak sedež

– Homologacijska oznaka

– Pirotehnični zategovalnik

7.2. Zračne blazine

– Število in namestitev

– Označevanje

– Kontrolna svetilka

– Deaktivator zračne blazine

7.3. Gasilni aparat

– Število in namestitev

– Kategorije

7.4. Protivlomna naprava

– Krmilje, ki ga blokira naprava

7.5. Zagozde za kolesa (klini)

– Število in namestitev

7.6. Zvočni signal

– Število in položaj naprav

– Homologacijska oznaka

– Jakost zvoka (dB(A))

7.7. Merilnik hitrosti

– Enote (km/h ali milja/h)

– Največja prikazana hitrost (km/h ali milja/h)

– Razdelitev

7.8. Tahograf

– Znamka in model

– Homologacijska oznaka

– Serijska številka

– Položaj plomb

– Položaj tablice s podatki

7.9. Omejevalnik hitrosti

– Nastavitev hitrosti

– Znamka in model

– Postavitev konektorjev za pregled

– (obrat/km ali impulz/km)

– w (obrat/km ali impulz/km)

– Položaj tablice s podatki

7.10. Kilometrski števec

– Število števk

8. EMISIJE

8.1. Hrup

– Splošen opis sistemov in naprav za zmanjševanje hrupa vozila

– Raven hrupa v mirovanju (dB(A) v min-1)

– Raven hrupa pri vožnji (dB(A))

– Število dušilcev zvoka na izpušni cevi

– Položaj dušilcev zvoka na izpušni cevi

– Označevanje dušilcev zvoka na izpušni cevi

8.2. Emisije iz bencinskih motorjev

– CO (g/km ali g/kWh)

– CO v prostem teku (% vol.)

– CO pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku (% vol. v min-1)

– HC pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku (% vol. v min-1)

– Lambda pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku (% vol. v min-1)

– HC (g/km ali g/kWh)

– NOx (g/km ali g/kWh)

– HC + NOx (g/km)

– CO2 (g/km)

– Podatek o okoljevarstveni kategoriji vozila glede na ES-homologacijo

– Vrsta in položaj konektorja OBD

– Komunikacijski protokol OBD

– Oprema za uravnavanje emisij, vgrajena v vozilo

– Položaj opreme za uravnavanje emisij, vgrajene v vozilo

– Oznaka katalizatorja

– Število zaznaval lambda

8.3. Emisije iz dizelskih motorjev

– CO (g/km ali g/kWh)

– HC (g/km ali g/kWh)

– NOx (g/km ali g/kWh)

– HC + NOx (g/km)

– CO2 (g/km)

– Delci pri dizel motorjih (g/km ali g/kWh)

– Korigiran absorpcijski koeficient pri dizelskih motorjih (v min-1) (motnost)

– Podatek o okoljevarstveni kategoriji vozila glede na ES-homologacijo

– Konektor OBD

– Komunikacijski protokol OBD

– Oprema za uravnavanje emisij, vgrajena v vozilo

– Položaj opreme za uravnavanje emisij, vgrajene v vozilo

– Oznaka katalizatorja

– Oznaka filtra delcev

8.4. Odpravljanje elektromagnetnih motenj

– Opis lastnosti napeljave vžigalnih svečk

– Oznaka napeljave vžigalnih svečk

PRILOGA II

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE VSEBINE IN METOD PREGLEDOV

1. SPLOŠNO

V tej prilogi so opredeljeni sistemi in sestavni deli preskušanih vozil, postopki njihovega preskušanja in merila, ki jih je treba uporabiti pri določanju, ali je stanje vozila sprejemljivo.

Pregled mora zajeti vsaj postavke, navedene v točki 3 spodaj, če se te nanašajo na opremo vozila, ki se preskuša v zadevni državi članici.

Pri izvajanju pregledov se uporabljajo trenutno razpoložljive tehnike in oprema, ne smejo pa se uporabljati orodja za demontažo ali odstranitev katerega koli dela vozila.

Vse postavke s seznama se štejejo kot obvezne za redne preglede vozil, razen tistih, ki so označene z oznako (X) ter se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za tehnične preglede.

„Razlogi za neustreznost“ se ne uporabljajo v primerih, ko se nanašajo na zahteve, ki ob prvi registraciji ali začetku uporabe niso bile predpisane v ustrezni zakonodaji o homologaciji vozil ali zahtevah glede naknadnega opremljanja.

Kadar je določen vizualni postopek pregleda, to pomeni, da si kontrolor postavke ne le ogleda, temveč, kadar je to primerno, tudi ravna z njimi, oceni hrup ali uporabi vsa druga ustrezna sredstva pregleda brez uporabe opreme.

2. OBSEG PREGLEDA

Pregled vključuje vsaj naslednje elemente:

0)           identifikacijo vozila;

1)           zavorno opremo;

2)           krmiljenje;

3)           vidljivost;

4)           svetlobno opremo in dele električnega sistema;

5)           osi, kolesa, pnevmatike, obesitev;

6)           podvozje in povezavo podvozja;

7)           drugo opremo;

8)           emisije;

9)           dodatne preskuse za vozila za prevoz potnikov M2 in M3.

3. VSEBINA IN METODE PREGLEDOV

Pregled vključuje vsaj postavke ter minimalne standarde in metode, navedene v naslednji preglednici:

Postavka || Metoda || Razlogi za neustreznost ||

||

0.       IDENTIFIKACIJA VOZILA ||

0.1.      Registrske tablice (če je določeno v zahtevah(1) || Vizualni pregled. || (a)              Registrska(-e) tablica(-e) manjka(-jo) ali je (so) tako nezanesljivo pritrjena(-e), da lahko odpade(-jo). (b)              Napis manjka ali je nečitljiv. (c)              Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi. ||

0.2.      Identifikacija vozila – številka podvozja/serijska številka || Vizualni pregled. || (a)              Manjka ali je ni mogoče najti. (b)              Nepopolna, nečitljiva. (c)              Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi. ||

1.         ZAVORNA OPREMA ||

1.1.      Mehansko stanje in delovanje ||

1.1.1.       Pedal delovne zavore/tečaj ročnega vzvoda || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo je treba pregledati, ko je motor izključen. || (a)              Tečaj pretesen. (b)              Čezmerna obraba ali zračnost. ||

1.1.2.    Stanje pedala/ročnega vzvoda in prosti hod naprave za upravljanje zavor || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. Opomba: vozila z zavornimi sistemi s pomožno silo je treba pregledati, ko je motor izključen. || (a)              Pretiran ali nezadosten rezervni hod. (b)              Zavora se ne sprosti pravilno. (c)              Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena. ||

1.1.3.    Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji || Vizualni pregled sestavnih delov pri normalnem delovnem tlaku. Preveriti je treba čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ter delovanje opozorilne naprave, večkrožnega varnostnega ventila in razbremenilnega ventila. || (a)              Nezadosten zračni tlak/podtlak za pomoč pri vsaj dvakratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek). (b)              Čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ni v skladu z zahtevami(1). (c)              Večpolni zaščitni ventil ali ventil za sproščanje tlaka ne deluje. (d)              Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka. (e)              Zunanja poškodba lahko vpliva na delovanje zavornega sistema. ||

1.1.4.    Opozorilnik ali merilec, ki kaže prenizek tlak || Preverjanje delovanja. || Slabo delovanje ali okvara merilnika ali opozorilnika. ||

1.1.5.    Ročno upravljani krmilni ventil zavore || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Razpokan, poškodovan ali čezmerno obrabljen krmilni ventil. (b)              Krmiljenje ventila nezanesljivo ali nezanesljiv ventil. (c)              Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu. (d)              Nezadovoljivo delovanje. ||

1.1.6.   Sprožilo parkirne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka parkirne zavore, elektronska parkirna zavora || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Zaskočka ne drži pravilno. (b)              Pretirana obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma. (c)              Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev. (d)              Sprožilo manjka, je poškodovano ali ne deluje. (e)              Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje. ||

1.1.7. Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji itd.) || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Poškodovan ventil ali čezmerno uhajanje zraka. (b)              Čezmerno puščanje olja iz kompresorja. (c)              Ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. (d)              Puščanje ali uhajanje tekočine hidravličnih zavor. ||

1.1.8.   Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske) || Izklopite in ponovno vklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom. || (a)              Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil. (b)              Pokrov ali ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. (c)              Čezmerno uhajanje. (d)              Nepravilno delovanje. ||

1.1.9.   Tlačna posoda hranilnika energije || Vizualni pregled. || (a)              Posoda poškodovana, razjedena ali pušča. (b)              Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje. (c)              Posoda nezanesljivo pritrjena ali neustrezno nameščena. ||

1.1.10.     Servozavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi) || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Servo enota je okvarjena ali neučinkovita. (b)              Glavni zavorni valj okvarjen ali pušča. (c)              Glavni zavorni valj nezanesljiv. (d)              Ni dovolj zavorne tekočine. (e)              Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja. (f)               Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena. (g)              Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine. ||

1.1.11.     Toge zavorne cevi || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Neposredna nevarnost okvare ali loma. (b)              Uhajanje iz cevi ali povezav. (c)              Poškodovane ali čezmerno razjedene cevi. (d)              Cevi napačno nameščene. ||

1.1.12.     Gibljive zavorne cevi || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Neposredna nevarnost okvare ali loma. (b)              Zavorne cevi poškodovane, se drgnejo, so zvite ali prekratke. (c)              Uhajanje iz cevi ali povezav. (d)              Izbokline na ceveh pod tlakom. (e)              Porozne cevi. ||

1.1.13.     Zavorne obloge in ploščice || Vizualni pregled. || (a)              Obloge čezmerno obrabljene. (b)              Obloge ali ploščice onesnažene (olje, mast itd.). (c)              Obloge ali ploščice manjkajo. ||

1.1.14.     Zavorni bobni, zavorni koluti || Vizualni pregled. || (a)              Čezmerna obraba bobna ali koluta, čezmerno zbrazdani, razpokani, nezanesljivo pritrjeni ali zlomljeni. (b)              Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.) (c)              Boben ali kolut manjka. (d)              Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena. ||

1.1.15.     Zavorni potegi, drogovi, vzvodi, spoji || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Poteg poškodovan ali zavozlan. (b)              Sestavni del čezmerno obrabljen ali razjeden. (c)              Poteg, drog ali spoj nezanesljiv. (d)              Pomanjkljivo vodilo potega. (e)              Omejevanje prostega hoda zavornega sistema. (f)               Neobičajno premikanje ročic/spojev, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo. ||

1.1.16.     Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji) || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Sprožilo razpokano ali poškodovano. (b)              Uhajanje iz sprožila. (c)              Sprožilo nezanesljivo pritrjeno ali neustrezno nameščeno. (d)              Sprožilo čezmerno razjedeno. (e)              Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane. (f)               Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali pa je čezmerno poškodovan. ||

1.1.17.     Ventil za zaznavanje obremenitve || Vizualni pregled sestavnih delov med delovanjem zavornega sistema. || (a)              Pomanjkljiva povezava. (b)              Nepravilno naravnana povezava. (c)              Ventil zataknjen ali ne deluje. (d)              Ventil manjka. (e)              Tablica s podatki manjka. (f)               Podatki so nečitljivi ali niso skladni z zahtevami(1). ||

1.1.18.     Regulatorji zračnosti in opozorilniki || Vizualni pregled. || (a)              Naprava za nastavitev poškodovana, zataknjena ali se nepravilno giblje, čezmerna obraba ali napačna nastavitev. (b)              Naprava za nastavitev pomanjkljiva. (c)              Nepravilno nameščen ali zamenjan. ||

1.1.19.     Trajnostni zavorni sistem (kadar je nameščen ali zahtevan) || Vizualni pregled. || (a)              Nezanesljivi konektorji ali okovje. (b)              Sistem je vidno pomanjkljiv ali manjka. ||

1.1.20.     Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila || Izklopite spojko zavornega sistema med vlečnim vozilom in priklopnikom. || Zavora priklopnika se ne sproži samodejno, kadar je spojka prekinjena. ||

1.1.21.     Celoten zavorni sistem || Vizualni pregled. || (a)              Druge sistemske naprave (npr. črpalka za sredstvo proti zmrzovanju, sušilnik zraka itd.) so zunaj poškodovane ali čezmerno razjedene tako, da negativno vplivajo na zavorni sistem. (b)              Puščanje zraka ali sredstva proti zamrznitvi. (c)              Kateri koli sestavni del nezanesljiv ali neustrezno nameščen. (d)              Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela[1]. ||

1.1.22.     Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane) || Vizualni pregled. || (a)              Manjkajo. (b)              Poškodovani, neuporabni ali puščajo. ||

1.2.       Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore ||

1.2.1.    Zmogljivost || Med preskušanjem na napravi za statično preskušanje zavor, ali če to ni mogoče, med preskušanjem na cesti, postopoma povečajte zmogljivost do najvišje moči. || (a)              Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. (b)              Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70% najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran. (c)              Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). (d)              Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu. (e)              Čezmerno nihanje zavorne sile med vsakim celotnim vrtljajem kolesa. ||

1.2.2.    Učinkovitost || Preskušanje na napravi za statično preskušanje zavor ali, če to zaradi tehničnih razlogov ni mogoče, preskušanje na cesti z uporabo merilnika pojemkov hitrosti, da se določi zavorni koeficient glede na največjo dovoljeno maso ali, v primeru polpriklopnikov, na vsoto dovoljenih osnih obremenitev. Vozila ali priklopnik z največjo dovoljeno maso, ki presega 3500 kg, je treba pregledati na podlagi standardov ISO 21069 ali enakovrednih metod. Preskušanje na cesti je treba izvajati v suhih razmerah na ravni cesti. || Ne dosega naslednjih minimalnih vrednosti: Vozila, prvič registrirana po začetku veljavnosti Direktive 2010/48/EU: –                 kategorija N1: 50 % –                 kategorija M1: 58 % –                 kategoriji M2 in M3: 50 % –                 kategoriji N2 in N3: 50 % –                 kategorije O2, O3 in O4: · za polpriklopnike: 45 % · za priklopnike z vrtljivim ojesom: 50% Vozila, registrirana pred začetkom veljavnosti Direktive 2010/48/EU: kategorija N1: 45 % kategorije M1, M2 in M3: 50 % [2] kategoriji N2 in N3: 43 % [3] kategorije O2, O3 in O4: 40 % [4] Druge kategorije - Kategorije L (obe zavori): kategorija L1e: 42 % kategoriji L2e, L6e: 40 % kategorija L3e: 50 % kategorija L4e: 46 % kategoriji L5e in L7e: 44 % - Kategorije L (zavore na zadnjih kolesih):                 Vse kategorije: 25 % ||

1.3.       Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema) ||

1.3.1. Zmogljivost || Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.1. || (a)              Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. (b)              Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran. (c)              Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). ||

1.3.2.    Učinkovitost || Če je pomožni zavorni sistem ločen od delovnega zavornega sistema, uporabite postopek, opredeljen v 1.2.2. || Zavorni učinek manjši od 50 %[5] zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na najvišjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev (razen L1e in L3e.) ||

1.4.       Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore ||

1.4.1.    Zmogljivost || Zavoro uporabite med preskušanjem na napravi za statično preskušanje zavor in/ali preskušanjem na cesti z merilnikom pojemkov hitrosti. || Zavora na eni strani ne deluje oziroma je odklon vozila pri preskušanju na cesti od ravne črte pretiran. ||

1.4.2.    Učinkovitost || Preskušanje na napravi za statično preskušanje zavor ali s preskušanjem na cesti z uporabo prikazovalnega ali zapisovalnega merilnika pojemkov hitrosti ali z vozilom na strmini z znanim naklonom. Tovorna vozila morajo biti med preskušanjem obremenjena, če je to mogoče. || Za vse kategorije vozil je zavorni koeficient manjši od 16 % glede na največjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12 % glede na največjo dovoljeno kombinirano maso vozila, kar je višje. (razen L1e in L3e.) ||

1.5.       Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema || Vizualni pregled in, kadar je to mogoče, preskus, ali sistem deluje. || (a)              Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne velja za sisteme motorne zavore). (b)              Sistem ne deluje. ||

1.6.       Sistem proti blokiranju koles (ABS) || Vizualni pregled in pregled opozorilne naprave. || (a)              Slabo delovanje opozorilne naprave. (b)              Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. (c)              Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani. (d)              Poškodovana električna napeljava. (e)              Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani. ||

1.7 Elektronski zavorni sistem (EBS) || Vizualni pregled opozorilne naprave. || (a)              Slabo delovanje opozorilne naprave. (b)              Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. ||

1.8 Zavorna tekočina || Merjenje temperature vrenja ali vsebnosti vode. || (a)              Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode. (b)              Kontaminirana zavorna tekočina. (c)              Nezadostna zavorna tekočina. ||

2.       KRMILJENJE ||

2.1.    Mehansko stanje ||

2.1.1. Stanje krmilnega mehanizma || Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter se kolesa ne dotikajo tal ali so na vrtljivem podstavku, zavrtite volan od ene do druge skrajne lege. Vizualni pregled delovanja krmilnega mehanizma. || (a)              Neenakomerno delovanje mehanizma. (b)              Zvita gred sektorja ali obrabljeni utori. (c)              Čezmerno obrabljena gred sektorja. (d)              Čezmeren hod gredi sektorja. (e)              Pušča. ||

2.1.2.       Pritrditev ohišja krmilnega mehanizma || Ko je vozilo na jašku ali dvigalu ter so kolesa na tleh pod maso vozila, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled pritrditve ohišja na podvozje. || (a)              Ohišje krmilnega mehanizma ni pravilno pritrjeno. (b)              Raztegnjene pritrdilne luknje v podvozju. (c)              Pritrdilni sorniki manjkajo ali so zlomljeni. (d)              Ohišje krmilnega mehanizma je zlomljeno. ||

2.1.3. Stanje krmilnega vzvodja || Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh, zavrtite volan/krmilo v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri ali uporabite posebej prilagojen detektor zračnosti koles. Vizualni pregled sestavnih elementov krmilja glede obrabe, zloma in varnosti. || (a)              Medsebojno premikanje med sestavnimi deli, ki bi morali biti pritrjeni. (b)              Čezmerna obraba zgibov. (c)              Zlomi ali deformacije katerega koli sestavnega dela. (d)              Ni blokirnih naprav. (e)              Neporavnanost sestavnih delov (na primer jarmovega droga ali vmesnega droga). (f)               Neustrezno popravilo ali sprememba. (g)              Pokrov za zaščito pred prahom manjka, je poškodovan ali huje okvarjen. ||

2.1.4. Delovanje krmilnega vzvodja || Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter so kolesa na tleh in motor deluje (servokrmiljenje), zavrtite volan od ene do druge skrajne lege. Vizualni pregled gibanja vzvodja. || (a)              Gibanje krmilnega vzvodja udarja ob pritrjen sestavni del podvozja. (b)              Omejevalniki ne delujejo ali manjkajo. ||

2.1.5. Servokrmiljenje || Preverite puščanje in raven tekočine hidravličnih zavor (če je vidno) v krmilnem sistemu. Ko so kolesa na tleh in motor deluje, preverite, ali sistem servokrmiljenja deluje. || (a)              Puščanje tekočine. (b)              Nezadostna količina tekočine. (c)              Mehanizem ne deluje. (d)              Mehanizem je zlomljen ali nezanesljiv. (e)              Neporavnanost sestavnih delov ali drgnjenje. (f)               Neustrezno popravilo ali sprememba. (g)              Kabli/cevi so poškodovani, čezmerno razjedeni. ||

2.2.          Volan, drog in krmilo ||

2.2.1.       Stanje volana/krmila || Ko so kolesa na tleh, zavrtite volan z ene na drugo stran pod pravim kotom na drog in narahlo pritisnite navzdol in navzgor. Vizualni pregled zračnosti. || (a)              Medsebojno premikanje med volanom in drogom, ki kaže zrahljanost. (b)              Ni blokirne naprave na pestu volana. (c)              Pesto volana, obod ali napere so zlomljeni ali zrahljani.

2.2.2. Gred sektorja/jarmi in vilice || Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na tleh, porinite in povlecite volan v smeri droga ter porinite volan/krmilo v različne smeri pod pravim kotom na drog/vilice. Vizualni pregled zračnosti in stanja gibljivih spojk ali kardanskih zgibov. || (a)              Čezmeren hod središča volana navzgor ali navzdol. (b)              Čezmeren hod vrha droga radialno od osi stebra. (c)              Okvarjena gibljiva spojka. (d)              Pomanjkljiva pritrditev. (e)              Neustrezno popravilo ali sprememba.

2.3. Zračnost krmiljenja || Ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu ter je masa vozila na kolesih, je motor prižgan pri vozilih s servokrmiljenjem, kolesa pa so naravnana naprej, narahlo obrnite volan v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri, kolikor je mogoče, ne da bi premaknili kolesa. Vizualni pregled prostega hoda. || Čezmeren prosti hod krmiljenja (na primer hod točke na obodu presega eno petino premera volana ali ni v skladu z zahtevami(1).

2.4 Nastavitev koles (X)(2) || Preverite nastavitev krmiljenih koles z ustrezno opremo || Nastavitev ni skladna s podatki proizvajalca vozila ali zahtevami(1).

2.5. Vrtljivi podstavki krmiljene osi priklopnika || Vizualni pregled ali uporaba posebej prilagojenega detektorja zračnosti koles. || (a)              Sestavni del je poškodovan ali razpokan. (b)              Čezmerna zračnost. (c)              Pomanjkljiva pritrditev.

2.6. Elektronsko servokrmiljenje (EPS) || Vizualni pregled in preverjanje skladnosti med kotom volana in kotom koles pri ugasnjenem/prižganem motorju. || (a)              Kontrolna lučka EPS kaže na kakršno koli napako v sistemu. (b)              Neskladnost med kotom volana in kotom koles. (c)              Servokrmiljenje ne deluje.

3.          VIDLJIVOST ||

3.1.       Vidno polje || Vizualni pregled z vozniškega sedeža. || Ovira v vidnem polju voznika, ki bistveno vpliva na njegov pogled naprej ali bočni pogled.

3.2.          Stanje stekla || Vizualni pregled. || (a)              Počeno ali razbarvano steklo ali prosojna plošča (če je dovoljena). (b)              Steklo ali prosojna plošča (vključno z odsevno ali obarvano folijo) ni skladna s specifikacijami v zahtevah(1) (XX)(3), (c)              Steklo ali prosojna plošča je v nesprejemljivem stanju.

3.3.       Vzvratna ogledala ali naprave || Vizualni pregled. || (a)              Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1). (b)              Ogledalo ali naprava ne deluje, je poškodovana, zrahljana ali nezanesljivo pritrjena.

3.4. Brisalniki vetrobranskega stekla || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Brisalci ne delujejo ali manjkajo. (b)              Metlica brisalca manjka ali je očitno pokvarjena.

3.5. Naprave za pranje vetrobranskega stekla || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Pranje ne deluje ustrezno.

3.6 Sistem za sušenje stekla (X)(2) || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Sistem ne deluje ali je očitno pokvarjen.

4.          SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA ||

4.1. Žarometi ||

4.1.1.    Stanje in delovanje || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Pomanjkljiva ali manjkajoča luč / svetlobni vir. (b)              Pomanjkljiv ali manjkajoč sistem projekcije (odsevnik ali leča). (c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.1.2. Poravnava || Z uporabo naprave za usmeritev žarometa ali zaslona določite horizontalno usmeritev vsakega žarometa za kratek svetlobni pramen. || Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah(1).

4.1.3.    Stikala || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati) (b)              Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.1.4.    Skladnost z zahtevami(1). || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). (b)              Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki očitno zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe. (c)              Svetlobni vir in svetilka nista združljiva.

4.1.5.    Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno) || Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče. || (a)              Naprava ne deluje. (b)              Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža.

4.1.6.    Naprava za čiščenje žarometa (če je obvezno) || Vizualni pregled in pregled delovanja, če je to mogoče. || Naprava ne deluje.

4.2. Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke ||

4.2.1.   Stanje in delovanje || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. (b)              Pomanjkljive leče. (c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.2.2 Stikala || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1).. (b)              Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.2.3.    Skladnost z zahtevami(1). || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). (b)              Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe.

4.3.       Zavorne svetilke ||

4.3.1.    Stanje in delovanje || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. (b)              Pomanjkljive leče. (c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.3.2.    Stikala || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1).. (b)              Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno.

4.3.3.    Skladnost z zahtevami(1). || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1).

4.4.          Smerne utripalke in varnostne utripalke ||

4.4.1.    Stanje in delovanje || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. (b)              Pomanjkljive leče. (c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.4.2.    Stikala || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1).

4.4.3.    Skladnost z zahtevami(1). || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1).

4.4.4.    Frekvenca utripanja || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Frekvenca utripanja ni v skladu z zahtevami(1).

4.5. Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo ||

4.5.1.    Stanje in delovanje || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. (b)              Pomanjkljive leče. (c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.5.2 Usmeritev (X)(2) || Pregled delovanja z uporabo naprave za usmeritev žarometov. || Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico.

4.5.3.    Stikala || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1).

4.5.4.    Skladnost z zahtevami(1). || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). (b)              Sistem ne deluje v skladu z zahtevami(1)

4.6. Žarometi za vzvratno vožnjo ||

4.6.1.    Stanje in delovanje || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. (b)              Pomanjkljive leče. (c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.6.2.    Skladnost z zahtevami(1) || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). (b)              Sistem ne deluje v skladu z zahtevami(1).

4.6.3.    Stikala || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1).

4.7. Osvetlitev zadnje registrske tablice ||

4.7.1.    Stanje in delovanje || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Svetilka meče neposredno svetlobo nazaj. (b)              Pomanjkljiv svetlobni vir. (c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena.

4.7.2.    Skladnost z zahtevami(1) || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Sistem ne deluje v skladu z zahtevami(1).

4.8.       Odsevniki, vidne (odsevne) oznake in zadnje označbe ||

4.8.1.    Stanje || Vizualni pregled. || (a)              Odsevna oprema je pomanjkljiva ali poškodovana. (b)              Odsevnik ni zanesljivo pritrjen.

4.8.2.    Skladnost z zahtevami(1) || Vizualni pregled. || Naprava, odsevna barva ali položaj niso v skladu z zahtevami(1).

4.9.       Kontrolne svetilke in kazalniki, obvezni za svetlobno opremo ||

4.9.1.    Stanje in delovanje || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Ne deluje.

4.9.2.    Skladnost z zahtevami(1) || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Ni v skladu z zahtevami(1).

4.10.    Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnikom ali polpriklopnikom || Vizualni pregled: če je mogoče, preverite električno neprekinjenost povezave. || (a)              Sestavni deli niso zanesljivo pritrjeni. (b)              Poškodovana ali okvarjena izolacija. (c)              Električne povezave priklopnika ali vlečnega vozila ne delujejo pravilno.

4.11.     Električna napeljava || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, v nekaterih primerih tudi pregled motornega prostora. || (a)              Napeljava je nezanesljiva ali ni ustrezno zavarovana. (b)              Napeljava je okvarjena. (c)              Poškodovana ali okvarjena izolacija.

4.12.     Neobvezne svetilke in odsevniki (X)(2) || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Nameščena svetilka/odsevnik ni v skladu z zahtevami(1). (b)              Svetilka ne deluje v skladu z zahtevami(1). (c)              Svetilka/odsevnik ni zanesljivo pritrjen.

4.13.     Akumulator(-ji) || Vizualni pregled. || (a)              Nezanesljiv. (b)              Pušča. (c)              Pomanjkljivo stikalo (če se zahteva). (d)              Pomanjkljive varovalke (če se zahteva). (e)              Neustrezno prezračevanje (če se zahteva).

5.          OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV ||

5.1. Osi ||

5.1.1.    Osi || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. || (a)              Os je zlomljena ali deformirana. (b)              Nezanesljiva pritrditev na vozilo. (c)              Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.1.2.    Premniki || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3.5 tone. Z navpičnim ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod med opornikom premnika in premnikom. || (a)              Premnik je zlomljen. (b)              Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš. (c)              Čezmeren hod med premnikom in opornikom premnika. (d)              Premni sornik zrahljan na osi.

5.1.3. Kolesni ležaji || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3.5 tone. Z zibanjem koles ali stranskim pritiskom na vsako kolo ugotovite hod kolesa navzgor glede na premnik. || (a)              Čezmerna zračnost v kolesnem ležaju. (b)              Kolesni ležaj je pretesen, ukleščen.

5.2.          Kolesa in pnevmatike ||

5.2.1.    Pesto kolesa || Vizualni pregled. || (a)              Kolesna matica ali zatični vijak manjka ali je zrahljan. (b)              Pesto je obrabljeno ali poškodovano.

5.2.2.    Kolesa || Vizualni pregled obeh strani vsakega kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. || (a)              Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju. (b)              Zadrževalni obroči za pnevmatike niso pravilno nameščeni. (c)              Kolo je močno izkrivljeno ali obrabljeno. (d)              Velikost ali tip kolesa ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu.

5.2.3.    Pnevmatike || Vizualni pregled celotne pnevmatike bodisi z rotacijo kolesa, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu in se kolesa ne dotikajo tal, bodisi s premikanjem vozila nazaj in naprej nad jaškom. || (a)              Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu. (b)              Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti. (c)              Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno). (d)              Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki. (e)              Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1). (f)               Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele. (g)              Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1). (h)              Sistem za nadzor tlaka v pnevmatiki slabo deluje ali očitno ne deluje.

5.3.       Sistem obesitve koles ||

5.3.1.    Vzmeti in stabilizator || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. || (a)              Nezanesljiva pritrditev vzmeti na podvozje ali os. (b)              Poškodovan ali zlomljen sestavni del vzmeti. (c)              Manjka vzmet. (d)              Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.3.2.    Amortizerji || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu, ali z uporabo posebne opreme, če je ta na voljo. || (a)              Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os. (b)              Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja.

5.3.2.1 Preskušanje učinkovitosti dušenja || Uporabite posebno opremo in primerjajte razliko na levi in desni strani in/ali absolutne vrednosti, ki jih je navedel proizvajalec. || (a)              Bistvena razlika med levo in desno stranjo. (b)              Navedene najmanjše vrednosti niso dosežene.

5.3.3.    Torzijske cevi, upravljalni vzvodi, obese in ročice obese || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. || (a)              Nezanesljiva pritrditev sestavnega dela na podvozje ali os. (b)              Poškodovan, zlomljen ali čezmerno razjeden sestavni del. (c)              Neustrezno popravilo ali sprememba.

5.3.4.    Spoji obese || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. Lahko se uporabijo detektorji zračnosti koles, ki se priporočajo za vozila s skupno maso nad 3,5 tone. || (a)              Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš ali spojev. (b)              Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen.

5.3.5.    Zračno vzmetenje || Vizualni pregled. || (a)              Sistem ne deluje. (b)              Kateri koli sestavni del je tako poškodovan, spremenjen ali okvarjen, da bi to lahko negativno vplivalo na delovanje sistema. (c)              Slišno uhajanje zraka iz sistema.

6.          PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA ||

6.1.       Podvozje ali okvir in povezava ||

6.1.1.       Splošno stanje || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. || (a)              Zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela. (b)              Nezanesljivi elementi za utrditev ali vezi. (c)              Čezmerna razjedenost, ki vpliva na trdnost sklopa. ||

6.1.2.    Izpušne cevi in dušilci zvokov || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu. || (a)              Izpušni sistem je nezanesljiv ali pušča. (b)              Izpušni plini uhajajo v kabino ali prostor za potnike. ||

6.1.3.    Posoda in cevi za gorivo (vključno s posodo in cevmi za gorivo za ogrevanje) || Vizualni pregled, ko je vozilo nad jaškom ali na dvigalu; pri sistemih na utekočinjeni naftni plin ali stisnjeni zemeljski plin (LPG/CNG) je treba uporabiti naprave za odkrivanje puščanja. || (a)              Nezanesljiva posoda ali cevi. (b)              Gorivo pušča ali pa pokrov posode za gorivo manjka ali je neučinkovit. (c)              Poškodovane ali obrabljene cevi. (d)              Zaporni ventil za gorivo (če se zahteva) ne deluje pravilno. (e)              Nevarnost požara zaradi - puščanja goriva - posoda za gorivo ali izpušna cev nista ustrezno zavarovana - stanje motornega prostora. (f)               Sistem na LPG/CNG ali vodik ni v skladu z zahtevami(1). ||

6.1.4.    Odbijači, bočna zaščita in naprave za preprečevanje podleta od zadaj || Vizualni pregled. || (a)              Zrahljanost ali poškodba, ki bi lahko povzročila škodo pri drgnjenju ali stiku. (b)              Naprava očitno ni v skladu z zahtevami(1). ||

6.1.5.    Nosilec rezervnega kolesa (če je nameščen) || Vizualni pregled. || (a)              Nosilec ni v primernem stanju. (b)              Nosilec je zlomljen ali nezanesljiv. (c)              Rezervno kolo ni zanesljivo pritrjeno na nosilec in lahko odpade. ||

6.1.6.       Naprave za spajanje in oprema za vleko || Vizualni pregled glede obrabe in pravilnega delovanja s posebnim poudarkom na kakršni koli nameščeni varnostni napravi in/ali uporabi merilne naprave. || (a)              Sestavni del je poškodovan, pomanjkljiv ali počen. (b)              Čezmerna obraba sestavnega dela. (c)              Pomanjkljiva pritrditev. (d)              Katera koli varnostna naprava manjka ali ne deluje pravilno. (e)              Katera koli opozorilna naprava ne deluje. (f)               Ovirana registrska tablica ali katera koli svetilka (kadar se ne uporablja) (g)              Neustrezno popravilo ali sprememba. ||

6.1.7.    Menjalnik || Vizualni pregled. || (a)              Vijaki so zrahljani ali manjkajo. (b)              Čezmerna obraba ležajev prenosne gredi. (c)              Čezmerna obraba kardanskih zgibov. (d)              Okvarjene gibljive spojke. (e)              Poškodovana ali ukrivljena gred. (f)               Ohišje ležaja zlomljeno ali nezanesljivo. (g)              Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen. (h)              Nezakonita sprememba sistema za prenos moči. ||

6.1.8.    Nosilci motorja || Vizualni pregled, ne nujno nad jaškom ali na dvigalu. || Okvarjeni, očitno močno poškodovani, zrahljani ali zlomljeni nosilci. ||

6.1.9. Zmogljivost motorja || Vizualni pregled. || (a)              Enota za upravljanje nezakonito spremenjena. (b)              Nezakonita sprememba motorja. ||

6.2.          Kabina in nadgradnja ||

6.2.1. Stanje || Vizualni pregled. || (a)              Zrahljana ali poškodovana stena ali del, ki lahko povzroči škodo. (b)              Nezanesljiv steber nadgradnje. (c)              V kabino ali nadgradnjo uhajajo izpušni plini. (d)              Neustrezno popravilo ali sprememba. ||

6.2.2.    Pritrditev || Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu. || (a)              Nadgradnja ali kabina je nezanesljivo pritrjena. (b)              Nadgradnja ali kabina očitno ni ravno nameščena na podvozje. (c)              Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele. (d)              Čezmerna razjedenost v točkah pritrditve na celostnih nadgradnjah. ||

6.2.3.    Vrata in kljuke || Vizualni pregled. || (a)              Vrata se ne odpirajo ali zapirajo pravilno. (b)              Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta. (c)              Vrata, tečaji, kljuke ali steber manjkajo, so zrahljani ali okvarjeni. ||

6.2.4.    Pod || Vizualni pregled nad jaškom ali na dvigalu. || Pod je nezanesljiv ali močno okvarjen. ||

6.2.5.    Vozniški sedež || Vizualni pregled. || (a)              Zrahljan sedež ali sedež s pomanjkljivo zgradbo. (b)              Mehanizem za nastavitev ne deluje pravilno. ||

6.2.6.    Drugi sedeži || Vizualni pregled. || (a)              Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi. (b)              Nameščeni sedeži niso v skladu z zahtevami (1). ||

6.2.7.    Krmilne naprave || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Katera koli krmilna naprava, potrebna za varno delovanje vozila, ne deluje pravilno. ||

6.2.8.    Stopnice za kabino || Vizualni pregled. || (a)              Stopnica ali obroč stopnice nezanesljiv. (b)              Stopnica ali obroč stopnice je v takem stanju, da se uporabniki lahko poškodujejo. ||

6.2.9.   Druge notranje in zunanje naprave in oprema || Vizualni pregled. || (a)              Pritrditev drugih naprav ali opreme je pomanjkljiva. (b)              Druge naprave ali oprema niso v skladu z zahtevami(1). (c)              Hidravlična oprema pušča. ||

6.2.10.   Blatniki (zasloni), naprave za preprečevanje škropljenja || Vizualni pregled. || (a)              Manjkajo, so zrahljani ali močno razjedeni. (b)              Nezadostno oddaljeni od koles. (c)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

7.          DRUGA OPREMA ||

7.1.       Varnostni pasovi/sponke in zadrževalni sistemi ||

7.1.1.    Varnost pritrditve varnostnih pasov/sponk || Vizualni pregled. || (a)              Pritrdišče je močno okvarjeno. (b)              Pritrdišče je zrahljano. ||

7.1.2.    Stanje varnostnih pasov/sponk || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Obvezen varnostni pas manjka ali ni nameščen. (b)              Varnostni pas je poškodovan. (c)              Varnostni pas ni v skladu z zahtevami(1). (d)              Sponka varnostnega pasu je poškodovana ali ne deluje pravilno. (e)              Navijalo varnostnega pasu je poškodovano ali ne deluje pravilno. ||

7.1.3. Naprava za omejevanje obremenitve varnostnega pasu || Vizualni pregled. || Naprava za omejevanje obremenitve očitno manjka ali ni primerna za vozilo. ||

7.1.4. Zategovalniki varnostnega pasu || Vizualni pregled. || Zategovalnik očitno manjka ali ni primeren za vozilo. ||

7.1.5. Zračna blazina || Vizualni pregled. || (a)              Zračne blazine očitno manjkajo ali niso primerne za vozilo. (b)              Zračna blazina očitno ne deluje. ||

7.1.6. Sistemi SRS || Vizualni pregled kontrolne lučke. || Kontrolna lučka SRS kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu. ||

7.2.   Gasilni aparat (X)(2) || Vizualni pregled. || (a)              Manjkajo. (b)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

7.3.   Ključavnice in protivlomna naprava || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Naprava ne preprečuje speljevanja vozila. (b)              Pomanjkljivo ali nenamerno zaklepanje ali blokiranje. ||

7.4.   Varnostni trikotnik (če se zahteva) (X)(2) || Vizualni pregled. || (a)              Manjka ali je pomanjkljiv. (b)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

7.5.   Komplet prve pomoči. (če se zahteva) (X)(2) || Vizualni pregled. || Manjka, je pomanjkljiv ali ni v skladu z zahtevami(1). ||

7.6.   Zagozde koles (klini) (če se zahtevajo) (X)(2) || Vizualni pregled. || Manjkajo ali niso v dobrem stanju. ||

7.7.   Zvočni signal || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Ne deluje (b)              Nezanesljiv nadzor. (c)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

7.8.   Merilnik hitrosti || Vizualni pregled ali pregled delovanja med preskušanjem na cesti ali elektronsko. || (a)              Ni nameščen v skladu z zahtevami(1). (b)              Ne deluje. (c)              Ni ga mogoče osvetliti. ||

7.9.   Tahograf (če je nameščen/če se zahteva) || Vizualni pregled. || (a)              Ni nameščen v skladu z zahtevami(1). (b)              Ne deluje. (c)              Pomanjkljive ali manjkajoče plombe. (d)              Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela. (e)              Očitno nedovoljeno spreminjanje ali prikrojevanje. (f)               Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri. ||

7.10.     Naprava za omejevanje hitrosti (če je nameščena/če se zahteva) || Vizualni pregled in pregled delovanja, če je na voljo oprema. || (a)              Ni nameščen v skladu z zahtevami(1). (b)              Očitno ne deluje. (c)              Nepravilno nastavljena hitrost (če se preveri) (d)              Pomanjkljive ali manjkajoče plombe. (e)              Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela. (f)               Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri. ||

7.11      Kilometrski števec, če je na voljo || Vizualni pregled. || (a)              Očitno prikrojen (goljufija). (b)              Očitno ne deluje. ||

7.12      Elektronski nadzor stabilnosti (ESC), če je nameščen/če se zahteva || Vizualni pregled. || (a)              Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani. (b)              Poškodovana električna napeljava. (c)              Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani. (d)              Stikalo je poškodovano ali ne deluje pravilno. (e)              Kontrolna lučka ESC kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu. ||

8.          EMISIJE ||

8.1.       Hrup ||

8.1.1     Sistem za zmanjševanje hrupa || Subjektivna ocena (če kontrolor meni, da gre lahko za mejno raven hrupa, se lahko opravi preizkus hrupa z merilnikom hrupa) || (a)              Ravni hrupa presegajo dovoljene v zahtevah(1). (b)              Kateri koli del sistema za zmanjševanje hrupa je zrahljan, lahko odpade, je poškodovan, nepravilno nameščen, manjka ali je očitno tako spremenjen, da lahko negativno vpliva na ravni hrupa. ||

8.2.       Emisije izpušnih plinov ||

8.2.1     Emisije iz bencinskih motorjev ||

8.2.1.1     Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov || Vizualni pregled. || (a)              Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka, je spremenjena ali očitno pomanjkljiva. (b)              Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij. ||

8.2.1.2  Plinaste       emisije || Merjenje z uporabo analizatorja izpušnih plinov v skladu z zahtevami(1). Za vozila, opremljena z ustreznimi vgrajenimi sistemi za diagnostiko na vozilu (OBD), se lahko pravilno delovanje sistema emisij ugotovi tudi z ustreznim odčitavanjem z naprave OBD in hkratnim preverjanjem pravilnega delovanja sistema OBD namesto z meritvami emisij, ko je motor v prostem teku, v skladu s priporočili proizvajalca glede ogrevanja motorja ter drugimi zahtevami(1). || (a)              Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec. (b)              Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo i)          za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij, – 4,5 % ali – 3,5 % glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1). ii)          za vozila z naprednim sistemom za uravnavanje emisij, – pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,5 % – pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % ali – pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 %[6] – pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,2 % glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1). (c)              Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca. (d)              Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje. ||

8.2.2        Emisije dizelskih motorjev ||

8.2.2.1 Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov || Vizualni pregled. || (a)              Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva. (b)              Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij. ||

8.2.2.2  Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev. || (a) Motnost izpušnega plina, ki jo je treba meriti med prostim pospeševanjem (brez obremenitve od prostega teka do vrtilne frekvence, ki jo dovoljuje regulator) z ročico menjalnika v nevtralnem položaju in vključeno sklopko. (b) Predhodno ogrevanje vozila: 1. Vozila se lahko preskušajo brez predhodnega ogrevanja, čeprav naj se iz varnostnih razlogov preveri, ali je motor ogret in v zadovoljivem mehanskem stanju. 2. Zahteve za predhodno ogrevanje: (i) Motor je popolnoma ogret, na primer temperatura motornega olja, merjena s tipalom v cevi paličice za merjenje ravni olja, mora znašati vsaj 80 °C, ali normalno temperaturo delovanja, če je nižja, temperatura bloka motorja, merjena z ravnijo infrardečega sevanja, pa mora biti vsaj enakovredna. Če je ta meritev zaradi konfiguracije vozila nepraktična, se lahko normalna temperatura obratovanja motorja ugotavlja na druge načine, na primer z delovanjem ventilatorja motorja. (ii) Izpušni sistem se očisti z vsaj tremi cikli pospeševanja ali z enakovredno metodo. (c) Preskusni postopek: 1 Motor in morebitno vgrajeno turbopuhalo morata pred začetkom vsakega cikla pospeševanja doseči vrtilno frekvenco prostega teka. Pri težkih dizelskih motorjih to pomeni, da je treba počakati vsaj 10 sekund po sprostitvi pedala za plin. 2. Za sprožitev vsakega cikla pospeševanja se mora na pedal za plin pritisniti do konca, hitro in nepretrgano (v manj kakor eni sekundi), vendar ne sunkovito, da se doseže največji dovod goriva iz tlačilke za vbrizgavanje goriva. 3. V vsakem ciklu pospeševanja mora motor doseči vrtilno frekvenco, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, ali, pri vozilih z avtomatskimi menjalniki, vrtilno frekvenco, ki jo opredeli proizvajalec, ali, če ti podatki niso na voljo, dve tretjini vrtilne frekvence, pri kateri se začne zapora dovoda goriva, preden se sprosti pedal za plin. To se lahko preveri na primer z nadzorovanjem števila vrtljajev motorja ali tako, da se omogoči, da preteče dovolj časa od začetnega pritiska na pedalo za plin do njene sprostitve, kar naj pri vozilih kategorije 1 in 2 Priloge 1 znaša vsaj dve sekundi. 4. Vozila ne opravijo preskusa samo, če aritmetične srednje vrednosti vsaj zadnjih treh ciklov prostega pospeševanja presegajo mejno vrednost. To se lahko izračuna brez upoštevanja katere koli meritve, ki znatno odstopa od izmerjene srednje vrednosti, ali rezultata katerega koli drugega statističnega izračuna, ki upošteva razpršitev meritev. Države članice lahko omejijo število preskusnih ciklov. 5. Države članice lahko, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da vozila niso opravila preskusa, če njihove izmerjene vrednosti znatno presegajo mejne vrednosti po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. Prav tako lahko države članice, da bi preprečile nepotrebno preskušanje, ocenijo, da so vozila opravila preskus, če so njihove izmerjene vrednosti znatno pod mejnimi vrednostmi po manj kakor treh ciklih prostega pospeševanja ali po ciklih čiščenja. || (a)              Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu; (b)              če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti, za sesalne dizelske motorje: 2,5 m-1 , za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1 , ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), 1,5 m-1.[7] ||

8.3        Odpravljanje elektromagnetnih motenj ||

Radijske motnje (X)(2) || Vizualni pregled. || Ni izpolnjena nobena od zahtev(1) ||

8.4        Druge postavke, povezane z okoljem ||

8.4.1 Puščanje tekočine || Vizualni pregled. || Kakršno koli čezmerno puščanje tekočine, ki lahko škodi okolju ali ogroža varnost drugih uporabnikov cest. ||

9. DODATNI PRESKUSI ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV M2 IN M3 ||

9.1.    Vrata ||

9.1.1     Vrata za vstop in izstop || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Pomanjkljivo delovanje. (b)              Okvarjeno stanje. (c)              Pomanjkljivo upravljalo v sili. (d)              Pomanjkljivo daljinsko upravljanje vrat ali pomanjkljive opozorilne naprave. (e)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

9.1.2 Izhodi v sili || Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). || (a)              Pomanjkljivo delovanje (b)              Znaki, ki kažejo izhode v sili, manjkajo ali so nečitljivi. (c)              Manjka kladivo za razbijanje stekel. (d)              Niso v skladu z zahtevami(1). ||

9.2.          Sistem za sušenje in odmrzovanje stekla (X)(2) || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Ne deluje pravilno. (b)              Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. (c)              Pomanjkljivo odmrzovanje (če je obvezno). ||

9.3.          Sistem za prezračevanje in ogrevanje (X)(2) || Vizualni pregled in pregled delovanja. || (a)              Pomanjkljivo delovanje. (b)              Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. ||

9.4.      Sedeži ||

9.4.1  Potniški sedeži (vključno s sedeži za spremljevalno osebje) || Vizualni pregled. || (a)              Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi. (b)              Preklopni sedeži (če so dovoljeni) ne delujejo avtomatično. (c)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

9.4.2 Vozniški sedež (dodatne zahteve) || Vizualni pregled. || (a)              Pomanjkljive posebne naprave, kot sta ščitnik proti bleščanju ali zaslon proti zaslepitvi. (b)              Zaščita za voznika nezanesljiva ali ni v skladu z zahtevami(1). ||

9.5. Notranja osvetlitev in naprave za določitev destinacije (X)(2) || Vizualni pregled in pregled delovanja || Naprava je pomanjkljiva ali ni v skladu. z zahtevami(1). ||

9.6.     Prehodi, stojišča || Vizualni pregled. || (a)              Nezanesljiv pod. (b)              Pomanjkljivo oprijemno drogovje ali ročaji. (c)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

9.7.     Stopnišča in stopnice || Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). || (a)              Okvarjeno ali poškodovano stanje. (b)              Zložljive stopnice ne delujejo pravilno. (c)              Niso v skladu z zahtevami(1). ||

9.8.     Sistem za komuniciranje s potniki (X)(2) || Vizualni pregled in pregled delovanja. || Pomanjkljiv sistem. ||

9.9.    Obvestila (X)(2) || Vizualni pregled. || (a)              Manjkajoč, napačen ali nečitljiv napis. (b)              Niso v skladu z zahtevami(1). ||

9.10.   Zahteve glede prevoza otrok (X)(2) ||

9.10.1   Vrata || Vizualni pregled. || Zaščita za vrata ni v skladu z zahtevami(1) za to obliko prevoza. ||

9.10.2   Signalizacija in posebna oprema || Vizualni pregled. || Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami(1). ||

9.11.        Zahteve glede prevoza invalidov (X)(2) ||

9.11.1   Vrata, klančine in dvigala || Vizualni pregled in pregled delovanja || (a)              Pomanjkljivo delovanje. (b)              Okvarjeno stanje. (c)              Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). (d)              Pomanjkljiva(-e) opozorilna(-e) naprava(-e). (e)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

9.11.2   Pritrditev za invalidski voziček || Vizualni pregled in pregled delovanja (kadar je to primerno). || (a)              Pomanjkljivo delovanje. (b)              Okvarjeno stanje. (c)              Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). (d)              Ni v skladu z zahtevami(1). ||

9.11.3   Signalizacija in posebna oprema || Vizualni pregled. || Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami(1). ||

9.12.   Druga posebna oprema (X)(2) ||

9.12.1. Oprema za pripravo hrane || Vizualni pregled. || (a)              Oprema ni v skladu z zahtevami(1). (b)              Oprema je tako poškodovana, da bi jo bilo nevarno uporabljati. ||

9.12.2. Sanitarna oprema || Vizualni pregled. || Oprema ni v skladu z zahtevami((1). ||

9.12.3 Druge naprave (npr. avdiovizualni sistemi) || Vizualni pregled. || Ni v skladu z zahtevami(1). ||

OPOMBE:

„Zahteve“ so določene v zahtevah za homologacijo na datum homologacije, prve registracije ali začetka uporabe ter v zahtevah glede naknadnega opremljanja ali nacionalni zakonodaji države registracije.

(X) označuje postavke, ki se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za tehnične preglede.

PRILOGA III

ZAHTEVE GLEDE OCENE POMANJKLJIVOSTI VOZIL

Pravila, ki med tehničnim pregledom veljajo za vse sisteme in sestavne dele vozil, ki jih je treba preskusiti, da bi se določilo, ali je stanje vozila sprejemljivo, so:

Postavka || Razlogi za neustreznost || Ocena pomanjkljivosti

|| Manjše || Velike || Nevarne

0.       IDENTIFIKACIJA VOZILA

0.1.      Registrske tablice (če je določeno v zahtevah (1) || (a)              Registrska(-e) tablica(-e) manjka(-jo) ali je (so) tako nezanesljivo pritrjena(-e), da lahko odpade(-jo). || || X ||

(b)              Napis manjka ali je nečitljiv. || || X ||

(c)              Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi. || || X ||

0.2.      Identifikacija vozila – številka podvozja/serijska številka || (a)              Manjka ali je ni mogoče najti. || || X ||

(b)              Nepopolna, nečitljiva. || || X ||

(c)              Ni skladna z dokumenti vozila ali zapisi. || || X ||

1.         ZAVORNA OPREMA

1.1.      Mehansko stanje in delovanje

1.1.1.       Pedal delovne zavore/tečaj ročnega vzvoda || (a)              Tečaj pretesen. || || X ||

(b)              Čezmerna obraba ali zračnost. || || X ||

1.1.2.    Stanje pedala/ročnega vzvoda in prosti hod naprave za upravljanje zavor || (a)              Pretiran ali nezadosten rezervni hod. || || X ||

(b)              Zavora se ne sprosti pravilno. Prizadeta funkcionalnost || X || X ||

(c)              Na zavornem pedalu ni protizdrsne plasti ali pa je zrahljana ali gladko obrabljena. || X || ||

1.1.3.    Podtlačna črpalka ali kompresor in rezervoarji || (a)              Nezadosten zračni tlak/podtlak za pomoč pri vsaj štirikratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek); pri vsaj dvakratni uporabi zavore po vključitvi opozorilne naprave (ali pa merilec kaže nezanesljiv odčitek). || || X || X

(b)              Čas, potreben za ustvarjanje varne delovne vrednosti zračnega tlaka/podtlaka, ni v skladu z zahtevami(1). || || X ||

(c)              Večpolni zaščitni ventil ali ventil za sproščanje tlaka ne deluje. || || X ||

(d)              Uhajanje zraka povzroča znaten upad tlaka ali slišno uhajanje zraka. || || X ||

(e)              Zunanja poškodba lahko vpliva na delovanje zavornega sistema. Zmogljivost pomožne zavore ni dosežena. || || X || X

1.1.4.    Opozorilnik ali merilec, ki kaže prenizek tlak || Slabo delovanje ali okvara merilnika ali opozorilnika. Prenizek tlak ni mogoče zaznati. || X || X ||

1.1.5.    Ročno upravljani krmilni ventil zavore || (a)              Razpokan, poškodovan ali čezmerno obrabljen krmilni ventil. || || X ||

(b)              Krmiljenje ventila nezanesljivo ali nezanesljiv ventil. || || X ||

(c)              Povezave zrahljane ali uhajanje v sistemu. || || X ||

(d)              Nezadovoljivo delovanje. || || X ||

1.1.6.   Sprožilo parkirne zavore, upravljalni vzvod, zaskočka parkirne zavore, elektronska parkirna zavora || (a)              Zaskočka ne drži pravilno. || || X ||

(b)              obraba tečaja vzvoda ali zaskočnega mehanizma Pretirana obraba. || X || X ||

(c)              Čezmeren hod vzvoda, ki kaže nepravilno nastavitev. || || X ||

(d)              Sprožilo manjka, je poškodovano ali ne deluje. || || X ||

(e)              Nepravilno delovanje, opozorilnik kaže slabo delovanje. || || X ||

1.1.7. Zavorni ventili (nožni ventili, razbremenitve, regulatorji itd.) || (a)              Poškodovan ventil ali čezmerno uhajanje zraka. Prizadeta funkcionalnost || || X || X

(b)              Čezmerno puščanje olja iz kompresorja. || X || ||

(c)              Ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. || || X ||

(d)              Puščanje ali uhajanje tekočine hidravličnih zavor Prizadeta funkcionalnost || || X || X

1.1.8.   Spojke za zavore priklopnega vozila (električne in pnevmatske) || (a)              Pomanjkljiv pokrov ali samotesnilni ventil. Prizadeta funkcionalnost || X || X ||

(b)              Pokrov ali ventil nezanesljiv ali neustrezno nameščen. Prizadeta funkcionalnost || X || X ||

(c)              Čezmerno uhajanje. Prizadeta funkcionalnost || || X || X

(d)              Nepravilno delovanje. Prizadeto delovanje zavore || || X || X

1.1.9.   Tlačna posoda hranilnika energije || (a)              Posoda rahlo poškodovana ali rahlo razjedena. Posoda je močno poškodovana, razjedena ali iz nje uhaja. || X || X ||

(b)              Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje pravilno. Naprava za praznjenje kondenzata ne deluje. || X || X ||

(c)              Posoda nezanesljivo pritrjena ali neustrezno nameščena. || || X ||

1.1.10.     Servozavorne enote, glavni zavorni valj (hidravlični sistemi) || (a)              Servo enota je okvarjena ali neučinkovita. || || X ||

(b)              Glavni zavorni valj je okvarjen, vendar zavore še delujejo. Glavni zavorni valj okvarjen ali pušča. || || X || X

(c)              Glavni zavorni valj je nezanesljiv, vendar zavore še delujejo. Glavni zavorni valj nezanesljiv. || || X || X

(d)              Nezadostna količina zavorne tekočine (pod oznako MIN, vendar več kot 50 % zmogljivosti rezervoarja) Nezadostna količina zavorne tekočine (pod oznako MIN, vendar manj kot 50 % zmogljivosti rezervoarja) Ni vidne zavorne tekočine. || X || X || X

(e)              Manjka pokrov rezervoarja glavnega zavornega valja. || X || ||

(f)               Opozorilna svetilka zavorne tekočine sveti ali je pokvarjena. || X || ||

(g)              Nepravilno delovanje opozorilne naprave za raven zavorne tekočine. || X || ||

1.1.11.     Toge zavorne cevi || (a)              Neposredna nevarnost okvare ali loma. || || || X

(b)              Uhajanje iz cevi ali povezav (zračni zavorni sistemi). Uhajanje iz cevi ali povezav (hidravlični zavorni sistemi). || || X || X

(c)              Poškodovane ali čezmerno razjedene cevi. Okvarjeno delovanje zavor z blokiranjem ali neposrednim tveganjem uhajanja. || || X || X

(d)              Cevi napačno nameščene. Nevarnost poškodbe. || X || X ||

1.1.12.     Gibljive zavorne cevi || (a)              Neposredna nevarnost okvare ali loma. || || || X

(b)              Zavorne cevi zvite ali prekratke. Zavorne cevi poškodovane ali se drgnejo. || X || X ||

(c)              Uhajanje iz cevi ali povezav. (zračni zavorni sistemi). Uhajanje iz cevi ali povezav (hidravlični zavorni sistemi). || || X || X

(d)              Izbokline na ceveh pod tlakom. Poškodovan kabel || || X || X

(e)              Porozne cevi. || || X ||

1.1.13.     Zavorne obloge in ploščice || (a)              Obloge ali ploščice čezmerno obrabljene (dosežena oznaka min.) Obloge ali ploščice čezmerno obrabljene (pod oznako min.) || || X || X

(b)              Obloge ali ploščice onesnažene (olje, mast itd.). Prizadet zavorni učinek. || || X || X

(c)              Obloge ali ploščice manjkajo. || || || X

1.1.14.     Zavorni bobni, zavorni koluti || (a)              Boben ali kolut obrabljen (dosežena oznaka min.) ali močno zbrazdan Čezmerna obraba bobna ali koluta, čezmerno zbrazdani, razpokani, nezanesljivo pritrjeni ali zlomljeni. || || X || X

(b)              Boben ali kolut onesnažen (olje, mast itd.) || || X ||

(c)              Boben ali kolut manjka. || || || X

(d)              Nosilna plošča nezanesljivo pritrjena. || || X ||

1.1.15.     Zavorni potegi, drogovi, vzvodi, spoji || (a)              Poteg poškodovan ali zavozlan. Prizadet zavorni učinek || || X || X

(b)              Sestavni del čezmerno obrabljen ali razjeden. Prizadet zavorni učinek. || || X || X

(c)              Poteg, drog ali spoj nezanesljiv. || || X ||

(d)              Pomanjkljivo vodilo potega. || || X ||

(e)              Omejevanje prostega hoda zavornega sistema. || || X ||

(f)               Neobičajno premikanje ročic/spojev, ki kaže slabo nastavitev ali čezmerno obrabo. || || X ||

1.1.16.     Zavorna sprožila (vključno z vzmetnimi zavorami ali hidravličnimi valji) || (a)              Sprožilo razpokano ali poškodovano. Prizadet zavorni učinek. || || X || X

(b)              Sprožilo pušča. Prizadet zavorni učinek. || || X || X

(c)              Sprožilo nezanesljivo pritrjeno ali neustrezno nameščeno. Prizadet zavorni učinek. || || X || X

(d)              Sprožilo čezmerno razjedeno. Možnost razpokanja. || || X || X

(e)              Nezadosten ali čezmeren hod delovnega bata ali mehanizma membrane. Prizadet zavorni učinek (premalo rezervnega hoda). || || X || X

(f)               Poškodovan pokrov za zaščito pred prahom. Manjka pokrov za zaščito pred prahom ali pa je čezmerno poškodovan. || X || X ||

1.1.17.     Ventil za zaznavanje obremenitve || (a)              Pomanjkljiva povezava. || || X ||

(b)              Nepravilno naravnana povezava. || || X ||

(c)              Ventil je zataknjen ali ne deluje (delujoč ABS) Ventil je zataknjen ali ne deluje || || X || X

(d)              Ventil manjka (če se zahteva). || || || X

(e)              Tablica s podatki manjka. || X || ||

(f)               Podatki so nečitljivi ali niso skladni z zahtevami(1). || X || ||

1.1.18.     Regulatorji zračnosti in opozorilniki || (a)              Naprava za nastavitev poškodovana, zataknjena ali se nepravilno giblje, čezmerna obraba ali napačna nastavitev. || || X ||

(b)              Naprava za nastavitev pomanjkljiva. || || X ||

(c)              Nepravilno nameščen ali zamenjan. || || X ||

1.1.19.     Trajnostni zavorni sistem (kadar je nameščen ali zahtevan) || (a)              Nezanesljivi konektorji ali okovje. Prizadeta funkcionalnost. || X || X ||

(b)              Sistem je vidno pomanjkljiv ali manjka. || || X ||

1.1.20.     Samodejno delovanje zavor priklopnega vozila || Zavora priklopnika se ne sproži samodejno, kadar je spojka prekinjena. || || || X

1.1.21.     Celoten zavorni sistem || (a)              Druge sistemske naprave (npr. črpalka za sredstvo proti zmrzovanju, sušilnik zraka itd.) so zunaj poškodovane ali čezmerno razjedene tako, da negativno vplivajo na zavorni sistem. Prizadet zavorni učinek. || || X || X

(b)              Puščanje zraka ali sredstva proti zamrznitvi. Prizadeta funkcionalnost sistema. || X || X ||

(c)              Kateri koli sestavni del nezanesljiv ali neustrezno nameščen. || || X ||

(d)              Neustrezno popravilo ali sprememba katerega koli sestavnega dela[8]. Prizadet zavorni učinek || || X || X

1.1.22.     Preskusne povezave (kadar so nameščene ali zahtevane) || (a)              Manjkajo. || || X ||

(b)              So poškodovane so neuporabne ali puščajo. || X || X ||

1.2.       Zmogljivost in učinkovitost delovne zavore

1.2.1.    Zmogljivost || (a)              Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. Ni zavornega učinka na enem ali več kolesih. || || X || X

(b)              Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70% najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran. Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši od 50 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi pri krmiljenih oseh. || || X || X

(c)              Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). || || X ||

(d)              Neobičajna časovna zakasnitev v zaviranju pri katerem koli kolesu. || || X ||

(e)              Čezmerno nihanje zavorne sile med vsakim celotnim vrtljajem kolesa. || || X ||

1.2.2.    Učinkovitost || Ne dosega naslednjih minimalnih vrednosti: Vozila, prvič registrirana po začetku veljavnosti Direktive 2010/48/EU: –                 kategorija N1: 50 % –                 Kategorija M1: 58 % –                 kategoriji M2 in M3: 50 % –                 kategoriji N2 in N3: 50 % –                 Kategorije O2 (XX)(3), O3 in O4: · za polpriklopnike: 45 % · za priklopnike z vrtljivim ojesom: 50 % Vozila, registrirana pred začetkom veljavnosti Direktive 2010/48/EU: kategorija N1: 45 % kategorije M1, M2 in M3: 50 % [9] kategoriji N2 in N3: 43 % [10] Kategorije O2 (XX)(3),O3 in O4: 40 % [11] Druge kategorije (XX)(3),. - Kategorije L (obe zavori): kategorija L1e: 42 % kategoriji L2e, L6e: 40 % Kategorija L3e: 50 % kategorija L4e: 46 % kategoriji L5e in L7e: 44 % - Kategorije L (zavore na zadnjih kolesih):                 Vse kategorije: 25 % Manj kot 50 % zgoraj navedenih vrednosti doseženih v povezavi z maso vozila med pregledom || || X || X

1.3.       Zmogljivost pomožne zavore (v sili) in učinkovitost (če deluje prek ločenega sistema)

1.3.1. Zmogljivost || (a)              Neustrezen zavorni učinek na enem ali več kolesih. Ni zavornega učinka na enem ali več kolesih || || X || X

(b)              Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši kot 70% najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi. Oziroma pri preskušanju zavor na cesti je odklon vozila od ravne črte pretiran. Zavorni učinek katerega koli kolesa je manjši od 50 % najvišjega doseženega učinka drugega kolesa na isti osi pri krmiljenih oseh || || X || X

(c)              Ni postopne spremembe zavornega učinka (prijemanje). || || X ||

1.3.2.    Učinkovitost || Zavorni učinek manjši od 50 %[12] zmogljivosti delovne zavore, opredeljene v oddelku 1.2.2 glede na najvišjo dovoljeno maso ali pri polpriklopnikih vsoto dovoljenih osnih obremenitev (razen L1e in L3e.) Manj kot 50 % zgoraj navedenih vrednosti doseženih v povezavi z maso vozila med pregledom || || X || X

1.4.       Zmogljivost in učinkovitost ročne zavore

1.4.1.    Zmogljivost || Zavora na eni strani ne deluje oziroma je odklon vozila pri preskušanju na cesti od ravne črte pretiran. Manj kot 50 % vrednosti učinkovitosti doseženih v povezavi z maso vozila med pregledom || || X || X

1.4.2.    Učinkovitost || Za vse kategorije vozil je zavorni koeficient manjši od 16% glede na največjo dovoljeno maso ali za motorna vozila 12% glede na največjo dovoljeno kombinirano maso vozila, kar je višje. (razen L1e in L3e.) Manj kot 50 % zgoraj navedenih vrednosti doseženih v povezavi z maso vozila med pregledom || || X || X

1.5.       Zmogljivost trajnostnega zavornega sistema || (a)              Ni postopne spremembe učinkovitosti (ne velja za sisteme motorne zavore). || || X ||

(b)              Sistem ne deluje. || || X ||

1.6.       Sistem proti blokiranju koles (ABS) || (a)              Slabo delovanje opozorilne naprave. || || X ||

(b)              Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. || || X ||

(c)              Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani. || || X ||

(d)              Poškodovana električna napeljava. || || X ||

(e)              Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani. || || X ||

1.7 Elektronski zavorni sistem (EBS) || (a)              Slabo delovanje opozorilne naprave. || || X ||

b)                Opozorilna naprava kaže slabo delovanje sistema. || || X ||

1.8 Zavorna tekočina || (a) Prenizka temperatura vrenja zavorne tekočine ali previsoka vsebnost vode Temperatura vrenja < 180 °C ali vsebnost vode > 1,5 % Temperatura vrenja < 150 °C ali vsebnost vode > 2,0 % || X || X ||

(b) Kontaminirana zavorna tekočina Neposredna nevarnost okvare || || X || X

(c)               Nezadostna količina zavorne tekočine (pod oznako MIN, vendar več kot 50 % zmogljivosti rezervoarja) Nezadostna količina zavorne tekočine (pod oznako MIN, vendar manj kot 50 % zmogljivosti rezervoarja) Ni vidne zavorne tekočine. || X || X || X

2.       KRMILJENJE

2.1.    Mehansko stanje

2.1.1. Stanje krmilnega mehanizma || (a)              Neenakomerno delovanje mehanizma. || || X ||

(b)              Zvita gred sektorja ali obrabljeni utori. Prizadeta funkcionalnost. || || X || X

(c)              Čezmerno obrabljena gred sektorja. Prizadeta funkcionalnost. || || X || X

(d)              Čezmeren hod gredi sektorja. Prizadeta funkcionalnost. || || X || X

(e)              Pušča. Tvorjenje kapljic. || X || X ||

2.1.2.       Pritrditev ohišja krmilnega mehanizma || (a)              Ohišje krmilnega mehanizma ni pravilno pritrjeno. Več kot 50 % pritrditev zrahljanih ali vidno medsebojno premikanje podvozja/nadgradnje. || || X || X

(b)              Raztegnjene pritrdilne luknje v podvozju. Več kot 50 % povezav prizadetih. || || X || X

(c)              Pritrdilni sorniki manjkajo ali so zlomljeni. Več kot 50 % povezav prizadetih. || || X || X

(d)              Ohišje krmilnega mehanizma je zlomljeno. Prizadeta stabilnost ali pritrditev ohišja. || || X || X

2.1.3. Stanje krmilnega vzvodja || (a)              Medsebojno premikanje med sestavnimi deli, ki bi morali biti pritrjeni. Čezmerno premikanje ali možnost, da odpadejo. || || X || X

(b)              Čezmerna obraba zgibov. Lahko odpadejo || || X || X

(c)              Zlomi ali deformacije katerega koli sestavnega dela. Prizadeto delovanje. || || X || X

(d)              Ni blokirnih naprav. || || X ||

(e)              Neporavnanost sestavnih delov (na primer jarmovega droga ali vmesnega droga). || || X ||

(f)               Neustrezno popravilo ali sprememba. Prizadeto delovanje. || || X || X

(g)              Poškodovan ali okvarjen pokrov za zaščito pred prahom Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je huje okvarjen. || X || X ||

2.1.4. Delovanje krmilnega vzvodja || (a)              Gibanje krmilnega vzvodja udarja ob pritrjen sestavni del podvozja. || || X ||

(b)              Omejevalniki ne delujejo ali manjkajo. || || X ||

2.1.5. Servokrmiljenje || (a)              Puščanje tekočine. Prizadeto delovanje. || || X || X

(b)              Nezadostna količina tekočine. (pod oznako MIN, vendar več kot 50 % zmogljivosti rezervoarja do oznake MIN) Manj kot 50 % zmogljivosti rezervoarja do oznake MIN. || X || X ||

(c)              Mehanizem ne deluje. Prizadeto krmiljenje || || X || X

(d)              Mehanizem je zlomljen ali nezanesljiv. Prizadeto krmiljenje || || X || X

(e)              Neporavnanost sestavnih delov ali drgnjenje. Prizadeto krmiljenje. || || X || X

(f)               Neustrezno popravilo ali sprememba. Prizadeto krmiljenje. || || X || X

(g)              Kabli/cevi so poškodovani, čezmerno razjedeni. Prizadeto krmiljenje. || || X || X

2.2.          Volan, drog in krmilo

2.2.1.       Stanje volana/krmila || (a)              Medsebojno premikanje med volanom in drogom, ki kaže zrahljanost. || || X ||

(b)              Ni blokirne naprave na pestu volana. Lahko odpade. || || X || X

(c)              Pesto volana, obod ali napere so zlomljeni ali zrahljani. Lahko odpadejo. || || X || X

2.2.2. Gred sektorja/jarmi in vilice || (a)              Čezmeren hod središča volana navzgor ali navzdol. || || X ||

(b)              Čezmeren hod vrha droga radialno od osi stebra. || || X ||

(c)              Okvarjena gibljiva spojka. || || X ||

(d)              Pomanjkljiva pritrditev. Lahko odpade. || || X || X

(e)              Neustrezno popravilo ali sprememba. || || || X

2.3. Zračnost krmiljenja || Čezmeren prosti hod krmiljenja (na primer hod točke na obodu presega eno petino premera volana ali ni v skladu z zahtevami(1). Prizadeto varno krmiljenje. || || X || X

2.4 Nastavitev koles (X)(2) || Nastavitev ni skladna s podatki proizvajalca vozila ali zahtevami(1). Prizadeta vožnja naravnost, slabša smerna stabilnost || X || X ||

2.5. Vrtljivi podstavki krmiljene osi priklopnika || (a)              Sestavni del rahlo poškodovan. Sestavni del je močno poškodovan ali razpokan. || || X || X

(b)              Čezmerna zračnost. Prizadeta vožnja naravnost, slabša smerna stabilnost. || || X || X

(c)              Okvarjena pritrditev (manj kot 50 % pritrditev zrahljanih) Okvarjena pritrditev (več kot 50 % pritrditev zrahljanih). || || X || X

2.6. Elektronsko servokrmiljenje (EPS) || (a)              Kontrolna lučka EPS kaže na kakršno koli napako v sistemu. || || X ||

(b)              Neskladnost med kotom volana in kotom koles. Prizadeto krmiljenje || || X || X

(c)              Servokrmiljenje ne deluje. || || X ||

3.          VIDLJIVOST

3.1.       Vidno polje || Ovira v vidnem polju voznika, ki bistveno vpliva na njegov pogled naprej ali bočni pogled. (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla) Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna. || X || X ||

3.2.          Stanje stekla || (a)              Počeno ali razbarvano steklo ali prosojna plošča (če je dovoljena). (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla) Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna. || X || X ||

(b)              Steklo ali prosojna plošča (vključno z odsevno ali obarvano folijo) ni skladna s specifikacijami v zahtevah(1) (XX)(3), (zunaj območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla) Vidljivost skozi notranjost območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla, je zmanjšana ali zunanja ogledala niso vidna. || X || X ||

(c)              Steklo ali prosojna plošča je v nesprejemljivem stanju. Močno prizadeta vidljivost z notranje strani območja, ki ga čistijo brisalniki vetrobranskega stekla || || X || X

3.3.       Vzvratna ogledala ali naprave || (a)              Ogledalo ali naprava manjka ali ni nameščena v skladu z zahtevami(1). (najmanj dve možnosti za pogled zadaj) Manj kot dve možnosti za pogled zadaj. || X || X ||

(b)              Ogledalo ali naprava rahlo poškodovana ali zrahljana Ogledalo ali naprava ne deluje, je močno poškodovana, zrahljana ali nezanesljivo pritrjena. || X || X ||

3.4. Brisalniki vetrobranskega stekla || (a)              Brisalci ne delujejo ali manjkajo. || || X ||

(b)              Metlica brisalnika je poškodovana. Metlica brisalnika manjka ali je očitno poškodovana. || X || X ||

3.5. Naprave za pranje vetrobranskega stekla || Naprave za pranje ne delujejo ustrezno (premalo tekočine za pranje, vendar črpalka deluje ali pa je curek vode neporavnan Naprave za pranje ne delujejo. || X || X ||

3.6 Sistem za sušenje stekla (X)(2) || Sistem ne deluje ali je očitno pokvarjen. || X || ||

4.          SVETLOBNA IN ELEKTRIČNA OPREMA

4.1. Žarometi

4.1.1.    Stanje in delovanje || (a)              Pomanjkljiva ali manjkajoča luč / svetlobni vir (več luči / svetlobnih virov; v primeru svetilk LED več kot 1/3 delovanja) Ena sama luč / svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja || X || X ||

(b)              Rahlo pomanjkljiv sistem projekcije (odsevnik in leča). Zelo pomanjkljiv ali manjkajoč sistem projekcije (odsevnik in leča). || X || X ||

(c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena. || || X ||

4.1.2. Poravnava || Usmeritev žarometa ni v mejah, določenih v zahtevah(1). || || X ||

4.1.3.    Stikala || (a)              Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1) (Število žarometov, ki svetijo hkrati) Presega najvišjo dovoljeno svetilnost spredaj || X || X ||

(b)              Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. || || X ||

4.1.4.    Skladnost z zahtevami(1). || (a)              Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). || || X ||

(b)              Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki očitno zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe. || || X ||

(c)              Svetlobni vir in svetilka nista združljiva. || || X ||

4.1.5.    Naprava za nastavljanje naklona žarometa (če je obvezno) || (a)              Naprava ne deluje. || || X ||

(b)              Ročne naprave ni mogoče upravljati z vozniškega sedeža. || || X ||

4.1.6.    Naprava za čiščenje žarometa (če je obvezno) || Naprava ne deluje. V primeru žarometov, ki delujejo na principu električnega praznjenja v plinu || X || X ||

4.2. Prednje in zadnje pozicijske svetilke, bočne in gabaritne svetilke

4.2.1.   Stanje in delovanje || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. || || X ||

(b)              Pomanjkljive leče. || || X ||

(c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Lahko odpade. || X || X ||

4.2.2 Stikala || (a)              Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1).. Zadnje pozicijske svetilke in bočne svetilke se lahko izklopijo, ko so prižgani žarometi || X || X ||

b)                Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. || || X ||

4.2.3.    Skladnost z zahtevami(1). || (a)              Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). Rdeča luč spredaj in bela luč zadaj; močno oslabljena svetilnost. || X || X ||

(b)              Proizvodi na lečah ali svetlobnem viru, ki zmanjšujejo svetilnost ali spreminjajo barvo oddane svetlobe. Rdeča luč spredaj in bela luč zadaj; močno oslabljena svetilnost. || X || X ||

4.3.       Zavorne svetilke

4.3.1.    Stanje in delovanje || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED več kot 1/3 delovanja) En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja Vsi svetlobni viri okvarjeni. || X || X || X

(b)              Rahlo okvarjena leča (ni vpliva na oddano svetlobo). Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba). || X || X ||

(c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Lahko odpade. || X || X ||

4.3.2.    Stikala || (a)              Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1).. Zakasnelo delovanje (več kot 2,5 m/s2 pojemka pred prižigom zavornih luči) Sploh ne delujejo || X || X || X

(b)              Delovanje kontrolne naprave je oslabljeno. || || X ||

4.3.3.    Skladnost z zahtevami(1). || Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). Bela luč zadah; močno oslabljena svetilnost || X || X ||

4.4.          Smerne utripalke in varnostne utripalke

4.4.1.    Stanje in delovanje || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED več kot 1/3 delovanja) En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja || X || X ||

(b)              rahlo okvarjena leča (ni vpliva na oddano svetlobo) Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba). || X || X ||

(c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Lahko odpade. || X || X ||

4.4.2.    Stikala || Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1). Sploh ne delujejo. || X || X ||

4.4.3.    Skladnost z zahtevami(1). || Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). Oddana svetloba ni oranžna. || X || X ||

4.4.4.    Frekvenca utripanja || Frekvenca utripanja ni v skladu z zahtevami(1) (frekvenca odstopa za več kot 25 %) Frekvenca odstopa za več kot 50 %. || X || X ||

4.5. Žarometi za meglo in zadnje svetilke za meglo

4.5.1.    Stanje in delovanje || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. (več svetlobnih virov; v primeru svetilk LED več kot 1/3 delovanja) En sam svetlobni vir; v primeru svetilk LED manj kot 2/3 delovanja || X || X ||

(b)              Rahlo okvarjena leča (ni vpliva na oddano svetlobo) Močno okvarjena leča (prizadeta oddana svetloba). || X || X ||

(c)              Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Lahko odpade ali zaslepi voznike, ki prihajajo naproti || X || X ||

4.5.2 Usmeritev (X)(2) || Žaromet za meglo ni horizontalno usmerjen, ko svetlobni pramen proizvede ločnico (ločnica prenizka) Ločnica nad ločnico žarometov. || X || X ||

4.5.3.    Stikala || Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1). Ne deluje || X || X ||

4.5.4.    Skladnost z zahtevami(1). || (a)              Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). || || X ||

(b)              Sistem ne deluje v skladu z zahtevami(1) || || X ||

4.6. Žarometi za vzvratno vožnjo

4.6.1.    Stanje in delovanje || (a)              Pomanjkljiv svetlobni vir. || X || ||

(b)              Pomanjkljive leče. || X || ||

Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Lahko odpade. || X || X ||

4.6.2.    Skladnost z zahtevami(1) || (a)              Svetilka, barva oddane svetlobe, položaj ali svetilnost niso v skladu z zahtevami(1). || || X ||

(b)              Sistem ne deluje v skladu z zahtevami(1). || || X ||

4.6.3.    Stikala || Stikalo ne deluje v skladu z zahtevami(1). Žaromet za vzvratno vožnjo se lahko prižge, tudi če prestava ni v položaju za vzvratno vožnjo. || X || X ||

4.7. Osvetlitev zadnje registrske tablice

4.7.1.    Stanje in delovanje || (a)              Svetilka meče neposredno svetlobo nazaj. Neposredno oddajanje bele svetlobe nazaj. || X || X ||

(b)              Pomanjkljiv svetlobni viri, več svetlobnih virov. Pomanjkljiv svetlobni viri, en sam svetlobni vir. || X || X ||

Svetilka ni zanesljivo pritrjena. Lahko odpade. || X || X ||

4.7.2.    Skladnost z zahtevami(1) || Sistem ne deluje v skladu z zahtevami(1). || X || ||

4.8.       Odsevniki, vidne (odsevne) oznake in zadnje označbe.

4.8.1.    Stanje || (a)              Odsevna oprema je pomanjkljiva ali poškodovana. Prizadeta odsevnost. || X || X ||

(b)              Odsevnik ni zanesljivo pritrjen. Lahko odpade. || X || X ||

4.8.2.    Skladnost z zahtevami(1) || Naprava, odsevna barva ali položaj niso v skladu z zahtevami(1). Manjka ali odseva rdečo svetlobo spredaj ali belo svetlobo zadaj. || X || X ||

4.9.       Kontrolne svetilke in kazalniki, obvezni za svetlobno opremo.

4.9.1.    Stanje in delovanje || Ne deluje. Ne deluje pri dolgem svetlobnem pramenu ali zadnjem žarometu za meglo || X || X ||

4.9.2.    Skladnost z zahtevami(1) || Ni v skladu z zahtevami(1). || X || ||

4.10.    Električne povezave med vlečnim vozilom in priklopnikom ali polpriklopnikom || (a)              Sestavni deli niso zanesljivo pritrjeni. Zrahljana vtičnica. || X || X ||

(b)              Poškodovana ali okvarjena izolacija. Lahko povzroči kratek stik. || X || X ||

(c)              Električne povezave priklopnika ali vlečnega vozila ne delujejo pravilno. Prizadet zavorni sistem priklopnika; zavorne luči priklopnika sploh ne delujejo. || || X || X

4.11.     Električna napeljava || (a)              Napeljava je nezanesljiva ali ni ustrezno zavarovana. Zrahljane pritrditve, se dotika ostrih robov, konektorji se lahko odklopijo. Napeljava lahko pride v stik z vročimi deli, vrtečimi se deli ali tlemi, konektorji odklopljeni (ustrezni deli za zaviranje, krmiljenje). || X || X || X

(b)              Napeljava rahlo okvarjena. Napeljava močno okvarjena. Napeljava ekstremno okvarjena (ustrezni deli za zaviranje, krmiljenje). || X || X || X

(c)              Poškodovana ali okvarjena izolacija. Lahko povzroči kratek stik. Veliko tveganje požara, iskric. || X || X || X

4.12.     Neobvezne svetilke in odsevniki (X)(2) || (a)              Nameščena svetilka/odsevnik ni v skladu z zahtevami(1). Oddaja/odseva rdečo svetlobo spredaj ali belo svetlobo zadaj. || X || X ||

(b)              Svetilka ne deluje v skladu z zahtevami(1). Število sočasno delujočih žarometov presega dovoljeno osvetlitev. Oddajanje rdeče svetlobe spredaj ali bele svetlobe zadaj. || X || X ||

(c)              Svetilka/odsevnik ni zanesljivo pritrjen. Lahko odpade. || X || X ||

4.13.     Akumulator(-ji) || (a)              Nezanesljiv. Ni pravilno pritrjen. Lahko povzroči kratek stik. || X || X ||

(b)              Pušča. Izguba nevarnih snovi. || X || X ||

(c)              Pomanjkljivo stikalo (če se zahteva). || || X ||

(d)              Pomanjkljive varovalke (če se zahteva). || || X ||

(e)              Neustrezno prezračevanje (če se zahteva). || || X ||

5.          OSI, KOLESA, PNEVMATIKE IN OBESITEV

5.1. Osi

5.1.1.    Osi || (a)              Os je zlomljena ali deformirana. || || || X

(b)              Nezanesljiva pritrditev na vozilo. Medsebojno premikanje podvozja/nadgradnje/ zrahljano. || || X || X

(c)              Neustrezno popravilo ali sprememba. Slabša stabilnost, prizadeta funkcionalnost, nezadostna razdalja od drugih delov vozila ali tal || || X || X

5.1.2.    Premniki || (a)              Premnik je zlomljen. || || || X

(b)              Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš. Lahko se zrahlja, slabša smerna stabilnost. || || X || X

(c)              Čezmeren hod med premnikom in opornikom premnika. Lahko se zrahlja, slabša smerna stabilnost. || || X || X

Premni sornik zrahljan na osi. Lahko se zrahlja, slabša smerna stabilnost. || || X || X

5.1.3. Kolesni ležaji || (a)              Čezmerna zračnost v kolesnem ležaju. slabša smerna stabilnost, nevarnost uničenja. || || X || X

(b)              Kolesni ležaj je pretesen, ukleščen. Nevarnost pregrevanja, nevarnost uničenja. || || X || X

5.2.          Kolesa in pnevmatike

5.2.1.    Pesto kolesa || (a)              Kolesna matica ali zatični vijak manjka ali je zrahljan (<3,5t: preostanejo najmanj 4 simetrično porazdeljeni; >3,5 t: preostane najmanj 75 % simetrično porazdeljenih) Več kot 25 % kolesnih matic ali zatičnih vijakov manjka ali je zrahljanih. || || X || X

(b)              Pesto je obrabljeno ali poškodovano. Pesto je obrabljeno ali poškodovano, zaradi česar je prizadeta varna pritrditev koles || || X || X

5.2.2.    Kolesa || (a)              Kakršen koli zlom ali pomanjkljivost v varjenju. || || || X

(b)              Zadrževalni obroči za pnevmatike niso pravilno nameščeni. Lahko odpade. || || X || X

(c)              Kolo je močno izkrivljeno ali obrabljeno. Prizadeta varna pritrditev volana; prizadeta varna pritrditev pnevmatike. || || X || X

(d)              Velikost ali tip kolesa ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu. || || X ||

5.2.3.    Pnevmatike || (a)              Velikost pnevmatike, nosilnost, oznaka homologacije ali razred hitrosti ni v skladu z zahtevami(1), kar vpliva na varnost v cestnem prometu. Nezadostna nosilnost ali razred hitrosti za dejansko uporabo, pnevmatika se dotika drugih delov vozil, kar ogroža varno vožnjo. || || X || X

(b)              Pnevmatike na isti osi ali na dvojnih kolesih so različne velikosti. || || X ||

(c)              Pnevmatike na isti osi imajo različno zgradbo (radialno/diagonalno). || || X ||

(d)              Kakršna koli resna poškodba ali zareza v pnevmatiki. Kabel je viden ali poškodovan. || || X || X

(e)              Globina žleba profila ni v skladu z zahtevami(1). Manj kot 80 % zahtevane globine žleba. || || X || X

(f)               Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (prilagodljive naprave proti škropljenju) Pnevmatika se drgne ob druge sestavne dele (varna vožnja ni ogrožena). || X || X ||

(g)              Pnevmatike s ponovno vrezanimi kanali niso v skladu z zahtevami(1). Zaščitna plast kabla je poškodovana. || || X || X

(h)              Okvara sistema za nadzor tlaka v pnevmatiki Očitno ne deluje. || X || X ||

5.3.       Sistem obesitve koles

5.3.1.    Vzmeti in stabilizator || (a)              Nezanesljiva pritrditev vzmeti na podvozje ali os. Medsebojno premikanje vidno; več kot 50 % pritrditev zrahljanih. || || X || X

(b)              Poškodovan ali zlomljen sestavni del vzmeti. Prizadeta glavna vzmet ( -lamela) ali več kot 50 % dodatnih lamel. || || X || X

(c)              Manjka vzmet. Prizadeta glavna vzmet ( -lamela) ali več kot 50 % dodatnih lamel. || || X || X

(d)              Neustrezno popravilo ali sprememba. Nezadostna razdalja od drugih delov vozila, sistem vzmeti ne deluje || || X || X

5.3.2.    Amortizerji || (a)              Nezanesljiva pritrditev amortizerjev na podvozje ali os. Amortizer zrahljan. || X || X ||

(b)              Poškodovan amortizer, ki kaže znake močnega puščanja ali slabega delovanja. || || X ||

5.3.2.1 Preskušanje učinkovitosti dušenja || (a)              Bistvena razlika med levo in desno stranjo. || || X ||

b)                Navedene najmanjše vrednosti niso dosežene. || || X ||

5.3.3.    Torzijske cevi, upravljalni vzvodi, obese in ročice obese || (a)              Nezanesljiva pritrditev sestavnega dela na podvozje ali os. Lahko se zrahlja, slabša smerna stabilnost. || || X || X

(b)              Poškodovan ali čezmerno razjeden sestavni del. Prizadeta stabilnost sestavnega dela ali zlomljen sestavni del. || || X || X

(c)              Neustrezno popravilo ali sprememba. Nezadostna razdalja od drugih delov vozila, sistem ne deluje. || || X || X

5.3.4.    Spoji obese || (a)              Čezmerna obraba premnega sornika in/ali ležajnih puš ali spojev. Lahko se zrahlja, slabša smerna stabilnost. || || X || X

(b)              Pokrov za zaščito pred prahom huje okvarjen. Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je zlomljen. || X || X ||

5.3.5.    Zračno vzmetenje || (a)              Sistem ne deluje. || || || X

(b)              Kateri koli sestavni del je tako poškodovan, spremenjen ali okvarjen, da bi to lahko negativno vplivalo na delovanje sistema. Huje prizadeto delovanje sistema. || || X || X

(c)              Slišno uhajanje zraka iz sistema. || || X ||

6.          PODVOZJE IN POVEZAVA PODVOZJA

6.1.       Podvozje ali okvir in povezava

6.1.1.       Splošno stanje || (a)              Manjši zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela. Hujši zlom ali deformacija katerega koli stranskega ali prečnega dela. || || X || X

(b)              Nezanesljivi elementi za utrditev ali vezi (< 50 %). Zrahljane vezi (> 50 %); deli niso dovolj močni. || || X || X

(c)              Čezmerna razjedenost, ki vpliva na trdnost sklopa. Deli niso dovolj močni. || || X || X

6.1.2.    Izpušne cevi in dušilci zvokov || (a)              Izpušni sistem je nezanesljiv ali pušča. || || X ||

(b)              Izpušni plini uhajajo v kabino ali prostor za potnike. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu || || X || X

6.1.3.    Posoda in cevi za gorivo (vključno s posodo in cevmi za gorivo za ogrevanje) || (a)              Nezanesljiva posoda ali cevi. Nevarnost požara || || X || X

(b)              Gorivo pušča ali pa pokrov posode za gorivo manjka ali je neučinkovit. Nevarnost požara; čezmerna izguba nevarnih snovi. || || X || X

(c)              Obrabljene cevi. Poškodovane cevi. || X || X ||

(d)              Zaporni ventil za gorivo (če se zahteva) ne deluje pravilno. || || X ||

(e)              Nevarnost požara zaradi puščanja goriva. Posoda za gorivo ali izpušna cev nista ustrezno zavarovana. Stanje motornega prostora. || || || X

(f)               Sistem na LPG/CNG ali vodik ni v skladu z zahtevami(1). Kateri koli del sistema okvarjen. || || X || X

6.1.4.    Odbijači, bočna zaščita in naprave za preprečevanje podleta od zadaj || (a)              Zrahljanost ali poškodba, ki bi lahko povzročila škodo pri drgnjenju ali stiku. Deli lahko odpadejo; funkcionalnost huje prizadeta. || || X || X

(b)              Naprava očitno ni v skladu z zahtevami(1). || || X ||

6.1.5.    Nosilec rezervnega kolesa (če je nameščen) || (a)              Nosilec ni v primernem stanju. || X || ||

(b)              Nosilec je zlomljen ali nezanesljiv. || || X ||

(c)              Rezervno kolo ni varno pritrjeno na nosilec. Lahko odpade. || || X || X

6.1.6.       Naprave za spajanje in oprema za vleko || (a)              Sestavni del poškodovan, okvarjen ali zlomljen (če ni v uporabi). Sestavni del poškodovan, okvarjen ali zlomljen (če je v uporabi). || || X || X

(b)              Čezmerna obraba sestavnega dela. Pod mejo obrabe. || || X || X

(c)              Pomanjkljiva pritrditev. Katera koli pritrditev zrahljana. || || X || X

(d)              Katera koli varnostna naprava manjka ali ne deluje pravilno. || || X ||

(e)              Katera koli opozorilna naprava ne deluje. || || X ||

(f)               Ovirana registrska tablica ali katera koli svetilka (kadar se ne uporablja) Registrska tablica ni čitljiva (ko ni v uporabi). || X || X ||

(g)              Neustrezno popravilo ali sprememba (pomožni deli). Neustrezno popravilo ali sprememba (glavni deli). || || X || X

6.1.7.    Menjalnik || (a)              Vijaki so zrahljani ali manjkajo.(<30 %) Vijaki so zrahljani ali manjkajo.(>30 %) || || X || X

(b)              Čezmerna obraba ležajev prenosne gredi. Lahko se zrahljajo ali zlomijo. || || X || X

(c)              Čezmerna obraba kardanskih zgibov. Lahko se zrahljajo ali zlomijo. || || X || X

(d)              Okvarjene gibljive spojke. Lahko se zrahljajo ali zlomijo. || || X || X

(e)              Poškodovana ali ukrivljena gred. || || X ||

(f)               Ohišje ležaja zlomljeno ali nezanesljivo. Lahko se zrahljajo ali zlomijo. || || X || X

(g)              Pokrov za zaščito pred prahom huje okvarjen Pokrov za zaščito pred prahom manjka ali je zlomljen. || X || X ||

(h)              Nezakonita sprememba sistema za prenos moči. || || X ||

6.1.8.    Nosilci motorja || Okvarjeni, očitno močno poškodovani. Zrahljani ali zlomljeni nosilci. || || X || X

6.1.9. Zmogljivost motorja || (a)              Enota za upravljanje nezakonito spremenjena. || || X ||

(b)              Nezakonita sprememba motorja. || || X ||

6.2. Kabina in nadgradnja

6.2.1. Stanje || (a)              Zrahljana ali poškodovana stena ali del, ki lahko povzroči škodo. Lahko odpade. || || X || X

(b)              Nezanesljiv steber nadgradnje. Oslabljena stabilnost. || || X || X

(c)              V kabino ali nadgradnjo uhajajo izpušni plini. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. || || X || X

(d)              Neustrezno popravilo ali sprememba. Nezadostna razdalja od vrtečih se ali gibljivih delov in ceste. || || X || X

6.2.2.    Pritrditev || (a)              Nadgradnja ali kabina je nezanesljivo pritrjena. Prizadeta stabilnost. || || X || X

(b)              Nadgradnja ali kabina očitno ni ravno nameščena na podvozje. || || X ||

(c)              Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele.(< 50 % in če je simetrično) Nezanesljiva ali pomanjkljiva pritrditev nadgradnje ali kabine na podvozje ali prečne dele.(> 50 %). || || X || X

(d)              Čezmerna razjedenost v točkah pritrditve na celostnih nadgradnjah. Prizadeta stabilnost. || || X || X

6.2.3.    Vrata in kljuke || (a)              Vrata se ne odpirajo ali zapirajo pravilno. || || X ||

(b)              Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta (drsna vrata) Vrata se lahko nenamerno odprejo ali ne ostanejo zaprta (vrata s tečaji). || || X || X

(c)              Vrata, tečaji, kljuke ali steber okvarjeni. Vrata, tečaji, kljuke ali steber manjkajo ali so zrahljani. || X || X ||

6.2.4.    Pod || Pod je nezanesljiv ali močno okvarjen. Nezadostna stabilnost. || || X || X

6.2.5.    Vozniški sedež || (a)              Sedež z okvarjeno strukturo. Zrahljan sedež ali || || X || X

(b)              Mehanizem za nastavitev ne deluje pravilno. Sedež se premika ali naslona ni mogoče pritrditi. || || X || X

6.2.6.    Drugi sedeži || (a)              Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi (pomožni deli) Sedeži so v slabem stanju ali so nezanesljivi (glavni deli). || X || X ||

(b)              Nameščeni sedeži niso v skladu z zahtevami (1). Preseženo dovoljeno število sedežev; položaj ni v skladu z odobritvijo. || X || X ||

6.2.7.    Krmilne naprave || Katera koli krmilna naprava, potrebna za varno delovanje vozila, ne deluje pravilno. Prizadeto varno delovanje || || X || X

6.2.8.    Stopnice za kabino || (a)              Stopnica ali obroč stopnice nezanesljiv. Nezadostna stabilnost. || X || X ||

(b)              Stopnica ali obroč stopnice je v takem stanju, da se uporabniki lahko poškodujejo. || || X ||

6.2.9.   Druge notranje in zunanje naprave in oprema || (a)              Pritrditev drugih naprav ali opreme je pomanjkljiva. || || X ||

(b)              Druge naprave ali oprema niso v skladu z zahtevami(1). Pritrjeni deli lahko povzročijo poškodbe; prizadeto varno delovanje. || X || X ||

(c)              Hidravlična oprema pušča. Prevelika izguba nevarnih snovi. || X || X ||

6.2.10.   Blatniki (zasloni), naprave za preprečevanje škropljenja || (a)              Manjkajo, so zrahljani ali močno razjedeni. Lahko povzročijo poškodbe; lahko odpadejo. || X || X ||

b)                Nezadostno oddaljeni od koles (preprečevanje škropljenja). Nezadostno oddaljeni od koles (blatniki). || X || X ||

(c)              Ni v skladu z zahtevami(1). Nezadostno prekrivanje traku pnevmatike. || X || X ||

7. DRUGA OPREMA

7.1.       Varnostni pasovi/sponke in zadrževalni sistemi

7.1.1.    Varnost pritrditve varnostnih pasov/sponk || (a)              Pritrdišče je močno okvarjeno. Prizadeta stabilnost. || || X || X

(b)              Pritrdišče je zrahljano. || || || X

7.1.2.    Stanje varnostnih pasov/sponk || (a)              Obvezen varnostni pas manjka ali ni nameščen. || || X ||

(b)              Varnostni pas je poškodovan. Kakršna koli zareza ali znak prevelike raztegnjenosti. || X || X ||

(c)              Varnostni pas ni v skladu z zahtevami(1). || || X ||

(d)              Sponka varnostnega pasu je poškodovana ali ne deluje pravilno. || || X ||

(e)              Navijalo varnostnega pasu je poškodovano ali ne deluje pravilno. || || X ||

7.1.3. Naprava za omejevanje obremenitve varnostnega pasu || Naprava za omejevanje obremenitve očitno manjka ali ni primerna za vozilo. || || X ||

7.1.4. Zategovalniki varnostnega pasu || Zategovalnik očitno manjka ali ni primeren za vozilo. || || X ||

7.1.5. Zračna blazina || (a)              Zračne blazine očitno manjkajo ali niso primerne za vozilo. || || X ||

(b)              Zračna blazina očitno ne deluje. || || X ||

7.1.6. Sistemi SRS || Kontrolna lučka SRS kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu. || || X ||

7.2.   Gasilni aparat (X)(2) || (a)              Manjkajo. || || X ||

(b)              Ni v skladu z zahtevami(1). Če se zahteva (npr. taksiji, avtobusi itd.) || X || X ||

7.3.   Ključavnice in protivlomna naprava || (a)              Naprava ne preprečuje speljevanja vozila. || X || ||

(b)              Pomanjkljiva Nenamerno zaklepanje ali blokiranje. || || X || X

7.4.   Varnostni trikotnik (če se zahteva) (X)(2) || (a)              Manjka ali je pomanjkljiv. || X || ||

(b)              Ni v skladu z zahtevami(1). || X || ||

7.5.   Komplet prve pomoči. (če se zahteva) (X)(2) || Manjka, je pomanjkljiv ali ni v skladu z zahtevami(1). || X || ||

7.6.   Zagozde koles (klini) (če se zahtevajo) (X)(2) || Manjkajo ali niso v dobrem stanju. Nezadostna stabilnost ali mera || X || X ||

7.7. Zvočni signal || (a)              Ne deluje pravilno Sploh ne deluje. || X || X ||

(b)              Nezanesljiv nadzor. || X || ||

(c)              Ni v skladu z zahtevami(1). Oddani zvok se lahko zamenja za uradne sirene. || X || X ||

7.8. Merilnik hitrosti || (a)              Ni nameščen v skladu z zahtevami(1). Manjka, če se zahteva. || X || X ||

(b)              Oslabljeno delovanje. Sploh ne deluje. || X || X ||

(c)              Ni ga mogoče zadosti osvetliti. Sploh ni osvetljen || X || X ||

7.9.   Tahograf (če je nameščen/če se zahteva) || (a)              Ni nameščen v skladu z zahtevami(1). || || X ||

(b)              Ne deluje. || || X ||

(c)              Pomanjkljive ali manjkajoče plombe. || || X ||

(d)              Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela. || || X ||

(e)              Očitno nedovoljeno spreminjanje ali prikrojevanje. || || X ||

(f)               Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri. || || X ||

7.10.     Naprava za omejevanje hitrosti (če je nameščena/če se zahteva) || (a)              Ni nameščen v skladu z zahtevami.(1) || || X ||

(b)              Očitno ne deluje. || || X ||

(c)              Nepravilno nastavljena hitrost (če se preveri) || || X ||

(d)              Pomanjkljive ali manjkajoče plombe. || || X ||

(e)              Umeritvena ploščica manjka, je nečitljiva ali zastarela. || || X ||

(f)               Velikost pnevmatik ni združljiva z umeritvenimi parametri. || || X ||

7.11      Kilometrski števec, če je na voljo || (a)              Očitno prikrojen (goljufija). || || X ||

(b)              Očitno ne deluje. || || X ||

7.12      Elektronski nadzor stabilnosti (ESC), če je nameščen/če se zahteva || (a)              Senzorji hitrosti vrtenja koles manjkajo ali so poškodovani. || || X ||

(b)              Poškodovana električna napeljava. || || X ||

(c)              Drugi sestavni deli manjkajo ali so poškodovani. || || X ||

(d)              Stikalo je poškodovano ali ne deluje pravilno. || || X ||

(e)              Kontrolna lučka ESC kaže kakršno koli pomanjkljivost v sistemu. || || X ||

8. EMISIJE

8.1. Hrup

8.1.1     Sistem za zmanjševanje hrupa || (a)              Ravni hrupa presegajo dovoljene v zahtevah(1). || || X ||

(b)              Kateri koli del sistema za zmanjševanje hrupa je zrahljan, je poškodovan, nepravilno nameščen, manjka ali je očitno tako spremenjen, da lahko negativno vpliva na ravni hrupa. Lahko odpade. || || X || X

8.2.       Emisije izpušnih plinov

8.2.1     Emisije iz bencinskih motorjev

8.2.1.1     Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov || (a)              Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka, je spremenjena ali očitno pomanjkljiva. || || X ||

(b)              Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij. || || X ||

8.2.1.2  Plinaste   emisije || (a)              Plinaste emisije presegajo ravni, ki jih je navedel proizvajalec. || || X ||

(b)              Ali, če tega podatka ni, emisije CO presegajo i)          za vozila brez naprednega sistema za nadzor emisij, – 4,5 % ali – 3,5 % glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1). ii)          za vozila z naprednim sistemom za uravnavanje emisij, – pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,5 % – pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 % ali – pri vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,3 %[13] – pri povečani vrtilni frekvenci motorja v prostem teku: 0,2 % glede na datum prve registracije ali uporabe, določen v zahtevah(1). || || X ||

(c)              Lambda je zunaj območja 1 ± 0,03 ali ni v skladu s specifikacijami proizvajalca. || || X ||

(d)              Vrednosti, odčitane z naprave OBD, kažejo znatno poslabšano delovanje. || || X ||

8.2.2        Emisije dizelskih motorjev

8.2.2.1 Oprema za uravnavanje emisij izpušnih plinov || (a)              Oprema za uravnavanje emisij, ki jo je namestil proizvajalec, manjka ali je očitno pomanjkljiva. || || X ||

(b)              Puščanje, ki lahko vpliva na meritve emisij. || || X ||

8.2.2.2  Motnost Vozila, registrirana ali dana v promet pred 1. januarjem 1980, so izvzeta iz teh zahtev. || (a)              Za vozila, ki so prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), motnost presega raven, navedeno na tablici proizvajalca na vozilu; || || X ||

(b)              če tega podatka ni ali v zahtevah(1) ni dovoljena uporaba referenčnih vrednosti, za sesalne dizelske motorje: 2,5 m-1 , za tlačno polnjene motorje s turbopuhalom: 3,0 m-1 , ali za vozila, določena v zahtevah(1) ali prvič registrirana ali dana v promet po datumu, navedenem v zahtevah(1), 1,5 m-1.[14] || || X ||

8.3        Odpravljanje elektromagnetnih motenj

Radijske motnje (X)(2) || Ni izpolnjena nobena od zahtev(1) || X || ||

8.4        Druge postavke, povezane z okoljem

8.4.1 Puščanje tekočine || Kakršno koli čezmerno puščanje tekočine, ki lahko škodi okolju ali ogroža varnost drugih uporabnikov cest. Postopno tvorjenje kapljic. || || X || X

9. DODATNI PRESKUSI ZA VOZILA ZA PREVOZ POTNIKOV M2 IN M3

9.1.    Vrata

9.1.1     Vrata za vstop in izstop || (a)              Pomanjkljivo delovanje. || || X ||

(b)              Okvarjeno stanje. Lahko povzročijo poškodbe. || X || X ||

(c)              Pomanjkljivo upravljalo v sili. || || X ||

(d)              Pomanjkljivo daljinsko upravljanje vrat ali pomanjkljive opozorilne naprave. || || X ||

(e)              Ni v skladu z zahtevami(1). Nezadostna širina vrat. || X || X ||

9.1.2 Izhodi v sili || (a)              Pomanjkljivo delovanje. || || X ||

(b)              Znaki za izhod v sili so nečitljivi Znaki za izhod v sili manjkajo . || X || X ||

(c)              Manjka kladivo za razbijanje stekel. || || X ||

(d)              Niso v skladu z zahtevami(1). Nezadostna širina ali blokiran dostop. || X || X ||

9.2.          Sistem za sušenje in odmrzovanje stekla (X)(2) || (a)              Ne deluje pravilno. Vpliva na varno delovanje vozila || X || X ||

(b)              Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. || || X || X

(c)              Pomanjkljivo odmrzovanje (če je obvezno). || || X ||

9.3.          Sistem za prezračevanje in ogrevanje (X)(2) || (a)              Pomanjkljivo delovanje. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. || X || X ||

(b)              Uhajanje strupenih ali izpušnih plinov v vozniško ali potniško kabino. Nevarnost za zdravje oseb v vozilu. || || X || X

9.4.      Sedeži

9.4.1  Potniški sedeži (vključno s sedeži za spremljevalno osebje) || (a)              Sedeži v okvarjenem stanju Sedeži niso pritrjeni || X || X ||

(b)              Preklopni sedeži (če so dovoljeni) ne delujejo avtomatično. Blokirajo izhod v sili. || X || X ||

(c)              Ni v skladu z zahtevami(1). Število sedežev presega dovoljeno število. || X || X ||

9.4.2. Vozniški sedež (dodatne zahteve) || (a)              Pomanjkljive posebne naprave, kot sta ščitnik proti bleščanju ali zaslon proti zaslepitvi. Vidno polje oslabljeno. || X || X ||

(b)              Zaščita za voznika nezanesljiva ali ni v skladu z zahtevami(1). Lahko povzroči poškodbe. || X || X ||

9.5. Notranja osvetlitev in naprave za določitev destinacije (X)(2) || Naprava je pomanjkljiva ali ni v skladu. z zahtevami(1). Sploh ne deluje. || X || X ||

9.6.     Prehodi, stojišča || (a)              Nezanesljiv pod. Prizadeta stabilnost. || || X || X

(b)              Pomanjkljivo oprijemno drogovje ali ročaji. Ni pritrjeno ali je neuporabno. || X || X ||

(c)              Ni v skladu z zahtevami(1). Nezadostna širina ali prostor. || X || X ||

9.7.     Stopnišča in stopnice || (a)              Okvarjeno stanje. Okvarjeno stanje. Prizadeta stabilnost. || X || X || X

(b)              Zložljive stopnice ne delujejo pravilno. || || X ||

(c)              Niso v skladu z zahtevami(1). Nezadostna širina ali prekomerna višina. || X || X ||

9.8.     Sistem za komuniciranje s potniki (X)(2) || Pomanjkljiv sistem. Sploh ne deluje. || X || X ||

9.9.    Obvestila (X)(2) || (a)              Manjkajoč, napačen ali nečitljiv napis. || X || ||

(b)              Niso v skladu z zahtevami(1). Napačne informacije. || X || X ||

9.10.   Zahteve glede prevoza otrok (X)(2)

9.10.1   Vrata || Zaščita za vrata ni v skladu z zahtevami(1) za to obliko prevoza. || || X ||

9.10.2   Signalizacija in posebna oprema || Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami(1). || X || X ||

9.11.        Zahteve glede prevoza invalidov (X)(2)

9.11.1   Vrata, klančine in dvigala || (a)              Pomanjkljivo delovanje. Prizadeto varno delovanje. || X || X ||

(b)              Okvarjeno stanje. Prizadeto delovanje; lahko pride do poškodb. || X || X ||

(c)              Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). Prizadeto varno delovanje. || X || X ||

(d)              Pomanjkljiva(-e) opozorilna(-e) naprava(-e). Sploh ne delujejo. || X || X ||

(e)              Ni v skladu z zahtevami(1). || || X ||

9.11.2   Pritrditev za invalidski voziček || (a)              Pomanjkljivo delovanje. Prizadeto varno delovanje. || X || X ||

(b)              Okvarjeno stanje. Prizadeto delovanje; lahko pride do poškodb. || X || X ||

(c)              Pomanjkljiva(-e) krmilna(-e) naprava(-e). Prizadeto varno delovanje. || X || X ||

(d)              Ni v skladu z zahtevami(1). || || X ||

9.11.3   Signalizacija in posebna oprema || Signalizacija ali posebna oprema manjka ali ni v skladu z zahtevami(1). || || X ||

Druga posebna oprema (X)(2)

9.12.1. Oprema za pripravo hrane || (a)              Oprema ni v skladu z zahtevami(1). || || X ||

(b)              Oprema je tako poškodovana, da bi jo bilo nevarno uporabljati. || || X ||

9. 9.12.2. Sanitarna oprema || Oprema ni v skladu z zahtevami((1). Lahko povzroči poškodbe. || X || X ||

9.12.3 Druge naprave (npr. avdiovizualni sistemi) || Ni v skladu z zahtevami(1). Prizadeto varno delovanje vozila. || X || X ||

OPOMBE:

(1) „Zahteve“ so določene v zahtevah za homologacijo na datum homologacije, prve registracije ali začetka uporabe ter v zahtevah glede naknadnega opremljanja ali nacionalni zakonodaji države registracije.

(X) označuje postavke, ki se nanašajo na stanje vozila in njegovo primernost za uporabo na cesti, vendar se ne štejejo kot bistvene za tehnične preglede.

PRILOGA IV

MINIMALNA VSEBINA POTRDILA O TEHNIČNEM PREGLEDU

Potrdilo o tehničnem pregledu, ki je bilo izdano po opravljenem tehničnem pregledu, vsebuje vsaj naslednje elemente:

1)           Identifikacijska številka vozila (številka VIN)

2)           številko registrske tablice vozila in oznako države registracije

3)           kraj in datum pregleda

4)           stanje kilometrskega števca ob pregledu, če je na voljo

5)           kategorija vozila, če je na voljo

6)           ugotovljene pomanjkljivosti in njihovo kategorijo

7)           rezultate meritev

– temperaturo vrenja zavorne tekočine ali vsebnost vode v njej

– zavorne sile na kolo, vhodni zračni tlak v primeru zračnih zavornih sistemov in izračun rezultatov za zavorno zmogljivost

– koncentracije plinastih emisij in izračunano vrednost λ za bencinske motorje ali vrednosti motnosti dizelskih motorjev

8)           splošno oceno vozila

9)           datum naslednjega rednega pregleda, če ta podatek ni drugače zagotovljen;

10)         naziv organizacije ali centra, ki je opravil pregled, in podpis ali identifikacija kontrolorja, odgovornega za pregled.

PRILOGA V

MINIMALNE ZAHTEVE ZA prostore in opremo za tehnični pregled

I – Prostori in oprema

Tehnični pregledi se izvajajo v prostorih in z opremo, ki izpolnjujejo vsaj naslednje minimalne zahteve:

1)           prostori za preglede z zadostnim prostorom za oceno vozil in ki izpolnjujejo potrebne zdravstvene in varnostne zahteve, ki veljajo za zaposlene, ki izvajajo pregled;

2)           testna steza je dovolj velika za vse preglede, jašek ali dvigalo je opremljeno z napravo za dviganje vozila na os, ustrezno osvetlitvijo in, kjer je potrebno, z napravo za prezračevanje;

3)           tester na valjih lahko meri, prikazuje in beleži zavorne sile, silo pedala in zračni tlak v zračnih zavornih sistemih v skladu s Prilogo A k standardu ISO 21069-1 o tehničnih zahtevah za zavorne valje;

4)           tester na valjih v skladu s točko 3, ki pa ne beleži in ne prikazuje zavornih sil, sile pedala in zračnega tlaka v zračnih zavornih sistemih;

5)           tester s ploščami, enakovreden testerju z valji, v skladu s točko 3 nima zmogljivosti beleženja zavornih sil ter sile pedala in prikaza zračnega tlaka v zračnih zavornih sistemih;

6)           instrument za merjenje pojemka - instrumenti za meritve s presledki mora beležiti/hraniti meritve vsaj 10-krat na sekundo;

7)           prostori za pregled zračnih zavornih sistemov;

8)           naprava za določitev osnih obremenitev (po izbiri prostor za merjenje obremenitev na dveh kolesih);

9)           naprava za pregled obesitve vzmetenja koles (detektor zračnosti koles) brez dviganja osi, ki mora izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)     naprava mora imeti najmanj dve električno vodeni plošči, ki ju je mogoče premikati v nasprotno smer, tako po dolžini kot prečno;

(b)     izvajalec pregleda mora nadzirati premikanje plošč s položaja pregleda:

(c)     plošči sta skladni z naslednjimi tehničnimi zahtevami:

(i) za vozila do 3,5 tone:

– najmanjša osna obremenitev 2 000 kg,

– najmanjša obremenitev plošče 1 000 kg,

– najmanjša vodoravna sila na ploščo 7 000 N,

– vzdolžno in prečno premikanje vsaj 40 mm,

– hitrost dviganja 5 cm/s do 10 cm/s;

(ii) za vozila nad 3,5 tone:

– najmanjša osna obremenitev 15 000 kg,

– najmanjša obremenitev plošče 9 000 kg,

– najmanjša vodoravna sila na ploščo 30 000 N,

– vzdolžno in prečno premikanje vsaj 100 mm,

– hitrost dviganja 5 cm/s do 10 cm/s;

10)         naprava za pregled zmogljivosti amortizerja;

11)         števec jakost zvoka razreda 1;

12)         analizator štirih plinov v skladu z Direktivo 2004/22/ES o merilnih instrumentih[15];

13)         dovolj natančna naprava za merjenje absorpcijskega koeficienta;

14)         ena naprava za žaromete, ki omogoča pregled nastavitve žarometa v skladu z določbami za nastavitev žarometov motornih vozil (Direktiva 76/756/EGS); meja svetlo / temno mora biti v dnevni svetlobi popolnoma vidna (brez neposredne sončne svetlobe);

15)         naprava za merjenje globine žleba profila pnevmatik;

16)         naprava za preverjanje zavorne tekočine v skladu z naslednjimi merili:

(a)     naprava za pregled zavorne tekočine, s katero se preverja vsebnost vode, je dovoljena, kadar so izpolnjene naslednje zahteve:

– prikazati je mogoče vsaj 1,0 % do 2,5 % vsebnosti vode,

– izmerjena vrednost se prikaže v korakih po največ 0,5 %,

– naprava mora biti umerjena, analogni prikazovalniki so dovoljeni samo, če jih ni mogoče nastaviti;

(b) naprave za pregled zavorne tekočine, s katerimi se preverja točka vrenja, so dovoljene samo, če so izpolnjene naslednje zahteve:

– prikazati je mogoče vsaj 120 °C do 210 °C,

– izmerjena vrednost se prikaže v korakih po največ 30 °C,

– naprava mora biti umerjena, analogni prikazovalniki so dovoljeni samo, če jih ni mogoče nastaviti.

17)         naprava za skeniranje OBD

Napravi 12 in 13 se lahko združita v eno napravo.

II Umerjanje opreme za meritve

Če ustrezna evropska zakonodaja ne določa drugače, časovni razmik med dvema zaporednima umeritvama ne sme biti daljši od

(i) 24 mesecev za merjenje teže, tlaka in jakosti zvoka

(ii) 12 mesecev za merjenje sil,

(iii) 6 mesecev za merjenje emisij plina,

Oprema, potrebna za izvajanje tehničnega pregleda

Vozila || Kategorija || Oprema, potrebna za vsako postavko iz odstavka I

|| Največja teža || || 1 || 2 || 3 || 4 || 5 || 6 || 7 || 8 || 9 || 10 || 11 || 12 || 13 || 14 || 15 || 16 || 17

1. Motorna kolesa || || || 1 || || || || || 2 || || || || || || || || || || || ||

|| || L1e || B || x || || || || || || || || || || X || x || || x || x || x || x

|| || L3e, L4e || B || x || || || || || || || || || || X || x || || x || x || x || x

|| || L3e, L4e || D || x || || || || || || || || || || X || || x || x || x || x || x

|| || L2e || B || x || x || || || || || || || || || X || || || x || x || x || x

|| || L2e || D || x || x || || || || || || || || || X || || x || x || x || x || x

|| || L5e || B || x || x || || || || || || || || x || X || x || || x || x || x || x

|| || L5e || D || x || x || || || || || || || || || X || || x || x || x || x || x

|| || L6e || B || x || x || || || || || || || || || X || || || x || x || x || x

|| || L6e || D || x || x || || || || || || || || || X || || x || x || x || x || x

|| || L7e || B || x || x || || || || || || || || x || X || x || || x || x || x || x

|| || L7e || D || x || x || || || || || || || || || X || || x || x || x || x || x

|| || || || || || || || || || || || || || || || || || || ||

2. Vozila za prevoz oseb || Do 2 800 kg || M1, M2 || B || x || x || || x || x || || || || || x || X || x || || x || x || x || x

|| Do 2 800 kg || M1, M2 || D || x || x || || x || x || || || || || || X || || x || x || x || x || x

|| › 2 800 do 3 500 kg || M1, M2 || B || x || x || || x || x || || || || x || x || X || x || || x || x || x || x

|| › 2 800 do 3 500 kg || M1, M2 || D || x || x || || x || x || || || || x || || X || || x || x || x || x || x

|| › 3 500 kg || M2, M3 || B || x || x || x || || || x || x || x || x || || X || x || || x || x || x || x

|| › 3 500 kg || M2, M3 || D || x || x || x || || || x || x || x || x || || X || || x || x || x || x || x

Vozila za prevoz blaga || Do 2 800 kg || N1 || B || x || x || || x || x || || || || || x || X || x || || x || x || x || x

|| Do 2 800 kg || N1 || D || x || x || || x || x || || || || || || X || || x || x || x || x || x

|| › 2 800 do 3 500 kg || N1 || B || x || x || || x || x || || || || x || x || X || x || || x || x || x || x

|| › 2 800 do 3 500 kg || N1 || D || x || x || || x || x || || || || x || || X || || x || x || x || x || x

|| › 3 500 kg || N2, N3 || B || x || x || x || || || x || x || x || x || || X || x || || x || x || x || x

|| › 3 500 kg || N2, N3 || D || x || x || x || || || x || x || x || x || || X || || x || x || x || x || x

Posebna vozila, ki izhajajo iz vozil kategorije N, T5 || Do 2 800 kg || N1 || B || x || x || || x || x || || || || || x || X || x || || x || x || x || x

|| do 2 800 kg || N1 || D || x || x || || x || x || || || || || || X || || x || x || x || x || x

|| › 2 800 do 3 500 kg || N1 || B || x || x || || x || x || || || || x || x || X || x || || x || x || x || x

|| › 2 800 do 3 500 kg || N1 || D || x || x || || x || x || || || || x || || X || || x || x || x || x || x

|| › 3 500 kg || N2, N3, T5 || B || x || x || x || || || x || x || x || x || || X || x || || x || x || x || x

|| › 3 500 kg || N2, N3, T5 || D || x || x || x || || || x || x || x || x || || X || || x3 || x || x || x || x

3. Priklopniki || Do 750 kg || O1 || || x || || || || || || || || || || || || || || x || ||

|| › 750 do 3 500 kg || O2 || || x || x || || x || || || || || || || || || || || x || ||

|| › 3 500 kg || O3, O4, R3, R4 || || x || x || x || || || x || x || x || x || || || || || || x || ||

|| Do 3 500 kg || R1, R2 || || x || x || || x || || || || || || || || || || || x || ||

4. Kmetijski traktorji in vozila do 40 km/h || Do 3 500 kg || T1, T2, T3, T4, C1, C2, C3, C4, C5 || B || x || x || || || || x || || || || || || || || x || x || x || x

|| Do 3 500 kg || T1, T2, T3 T4, C1, C2, C3, C4, C5 || D || x || x || || || || x || || || || || || || || x || x || x || x

|| › 3 500 kg || T1, T2, T3, T4, C1, C2, C3, C4, C5 || B || x || x || || || || x || x || || || x || || || || x || x || x || x

|| › 3 500 kg || T1, T2, T3 T4, C1, C2, C3, C4, C5 || D || x || x || || || || x || x || || || || || || || x || x || x || x

1) B…bencin ; D…Dizel

PRILOGA VI

MINIMALNE ZAHTEVE GLEDE USPOSOBLJENOSTI, USPOSABLJANJA IN CERTIFICIRANJA KONTROLORJEV

1.         Usposobljenost

Preden države članice prosilca pooblastijo za položaj kontrolorja tehničnih pregledov, preverijo, ali navedena oseba:

(a)          ima pridobljene kvalifikacije, ki potrjujejo, da pozna in razume konstrukcijo vozil na naslednjih področjih:

– mehanika

– dinamika

– dinamika vozila

– motor z notranjim izgorevanjem

– material in obdelava materiala

– elektronika

– elektrika

– elektronski sestavni deli vozila

– aplikacije IT

(b)          ima najmanj tri leta dokumentiranih izkušenj na področju konstrukcije vozil, popravil ali vzdrževanja.

2.         Začetno in osvežitveno usposabljanje

Države članice zagotovijo ustrezno začetno in osvežitveno usposabljanje za kontrolorje, ki vključuje teoretične in praktične elemente, preden jih pooblastijo za izvajanje tehničnih pregledov.

Začetno in osvežitveno usposabljanje vključuje vsaj naslednje teme:

(a)          začetno usposabljanje

Začetno usposabljanje, ki ga zagotovi država članica oziroma pooblaščeni center za usposabljanje v državi članici, vključuje vsaj naslednje teme:

(i)      tehnologija vozila:

– zavorni sistemi,

– krmilni sistemi,

– vidno polje,

– vgradnja luči, svetlobna oprema in elektronski sestavni deli,

– osi, kolesa in pnevmatike,

– podvozje in nadgradnja,

– emisije,

– dodatne zahteve za posebna vozila,

(ii)     Metode pregledov;

(iii)     ocena pomanjkljivosti;

(iv)    Pravne zahteve, ki veljajo na nacionalni, evropski in mednarodni ravni, v zvezi s stanjem vozila za odobritev;

(v)     Pravne zahteve na nacionalni, evropski in mednarodni ravni v zvezi s tehničnimi pregledi;

(vi)    Upravne določbe v zvezi z odobritvijo, registracijo in tehničnim pregledom vozil;

(vii)    Aplikacije IT v zvezi s pregledi in upravljanjem.

(b)          Osvežitveno usposabljanje

Država članica kontrolorjem vsako leto zagotovi osvežitveno usposabljanje, ki ga izvaja država članica oziroma pooblaščen center za usposabljanje v državi članici.

Država članica zagotovi, da vsebina osvežitvenih usposabljanj omogoča ohranitev in osvežitev potrebnega znanja in usposobljenosti kontrolorjev pri temah iz točk (a), (i) do (vii) zgoraj.

3.         Potrdilo o usposobljenosti

Potrdilo, ki ga prejme kontrolor, ki je pooblaščen za izvajanje tehničnih pregledov, vsebuje vsaj naslednje informacije, ki se po potrebi posodabljajo:

– podatki kontrolorja (ime, priimek, datum rojstva);

– kategorije vozil, na katerih kontrolor lahko izvaja tehnične preglede;

– datum naslednjega osvežitvenega usposabljanja;

– naziv organa, ki je izdal potrdilo;

– datum izdaje;

PRILOGA VII

NADZORNI ORGANI

Predpisi, ki veljajo za nadzorne organe in ki jih določijo države članice v skladu s členom 13, zajemajo naslednje minimalne zahteve:

1.           Naloge in dejavnosti nadzornega organa

Nadzorni organi izvajajo vsaj naslednje naloge:

(a)          odobritev centrov za izvajanje tehničnih pregledov:

– preverjanje, ali so izpolnjene minimalne zahteve za prostore in opremo za pregled;

– preverjanje obveznih zahtev, ki jih mora izpolniti pooblaščeni subjekt;

– preverjanje ugleda direktorja centra za izvajanje tehničnih pregledov in kontrolorjev.

(b)          Usposabljanje in preverjanje kontrolorjev:

– preverjanje začetnega usposabljanja kontrolorjev;

– preverjanje rednih osvežitvenih usposabljanj kontrolorjev;

– usposabljanje direktorjev centrov za izvajanje tehničnih pregledov;

– redna osvežitvena usposabljanja izpraševalcev v nadzornem organu;

– izvajanje ali nadzor preverjanj.

(c)          Revizija:

– predhodna revizija centra za izvajanje tehničnih pregledov pred odobritvijo;

– redne ponovne revizije centra za izvajanje tehničnih pregledov;

– posebna revizija v primeru nepravilnosti;

– revizija centra za usposabljanje/preverjanje.

(d)          Spremljanje s pomočjo vsaj petih od naslednjih ukrepov:

– ponoven pregled statistično utemeljenega deleža pregledanih vozil,

– cestni pregledi statistično utemeljenega deleža voznega parka;

– pregledi „kot resnična stranka“ („mystery shopper“) (možna je uporaba okvarjenega vozila);

– analiza rezultatov tehničnih pregledov (statistične metode);

– pregledi na podlagi pritožb;

– preučitev pritožb.

(e)          Potrditev merilnih rezultatov tehničnih pregledov

(f)           Umik ali začasen odvzem odobritve centrov za izvajanje tehničnih pregledov in/ali licence kontrolorja:

– neizpolnjevanje bistvenih zahtev za odobritev;

– ugotovljene velike nepravilnosti;

– stalni negativni rezultati revizij;

– izguba dobrega glasu.

2.           Zahteve, ki veljajo za nadzorni organ

(a)          Skladnost s standardom ISO/IEC 17020 o splošnih merilih za delovanje različnih vrst kontrolnih organov, tip A.

(b)          Zahteve, ki veljajo za zaposlene pri nadzornem organu, vsebujejo naslednja področja:

– tehnično usposobljenost;

– nepristranskost;

– standarde za kvalifikacijo in usposabljanje.

3.           Vsebina predpisov in postopkov

Vsak pristojni organ določi predpise in postopke, ki se nanašajo na nadzorni organ in ki vključujejo vsaj naslednje točke:

(a)          zahteve za odobritev in nadzorovanje centrov za izvajanje tehničnih pregledov:

– prošnja za dovoljenje za ustanovitev centra za izvajanje tehničnih pregledov;

– dolžnosti centrov za izvajanje tehničnih pregledov;

– obisk ali obiski pred izdajo odobritve, da bi se preverila skladnost z vsemi zahtevami;

– odobritev centra za izvajanje tehničnih pregledov;

– redni ponovni pregledi/revizije centrov za izvajanje tehničnih pregledov;

– redna preverjanja nadaljnje skladnosti centrov za izvajanje tehničnih pregledov;

– nenapovedana posebna preverjanja ali revizije centrov za izvajanje tehničnih pregledov na podlagi dokazov;

– analiza podatkov za pridobitev dokaza neskladnosti;

– umik ali začasen odvzem odobritve, izdane centrom za izvajanje tehničnih pregledov.

(b)          Kontrolorji centrov za izvajanje tehničnih pregledov:

– zahteve, da lahko oseba opravlja delo kontrolorja;

– začetno in osvežitveno usposabljanje ter preverjanje;

– umik ali začasen odvzem potrdil za kontrolorje.

(c)          Oprema in prostori:

– zahteve za opremo za pregled;

– zahteve za prostore za pregled;

– zahteve za označevanje;

– zahteve za vzdrževanje in umerjanje opreme za pregled;

– zahteve za računalniške sisteme.

(d)          Nadzorni organi:

– pristojnosti nadzornih organov;

– zahteve za zaposlene pri nadzornih organih;

– pritožbe.

[1]               Neustrezno popravilo ali sprememba pomeni popravilo ali spremembo, ki negativno vpliva na varnost vozila v cestnem prometu ali škodljivo vpliva na okolje.

[2]               48 % za vozila, ki niso opremljena z ABS ali homologirana pred 1. oktobrom 1991.

[3]               45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

[4]               43 % za polpriklopnike in priklopnike z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

[5]               2,2m/s2 za vozila N1, N2 in N3.

[6]               Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v vrstici A ali B točke 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002.

[7]                      Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, vrsti B1, B2 ali C točke 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.

[8]               Neustrezno popravilo ali sprememba pomeni popravilo ali spremembo, ki negativno vpliva na varnost vozila v cestnem prometu ali škodljivo vpliva na okolje.

[9]               48 % za vozila, ki niso opremljena z ABS ali homologirana pred 1. oktobrom 1991.

[10]             45 % za vozila, registrirana po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

[11]             43% za polpriklopnike in priklopnike z vrtljivim ojesom, registrirane po letu 1988 ali od dneva, določenega v zahtevah, kar je pozneje.

[12]             2,2m/s2 za vozila N1, N2 in N3.

[13]             Homologirana v skladu z mejnimi vrednostmi v vrstici A ali B točke 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2002.

[14]                    Homologirana v skladu z omejitvami v vrsti B oddelka 5.3.1.4 Priloge I k Direktivi 70/220/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/69/ES ali pozneje, vrsti B1, B2 ali C točke 6.2.1 Priloge I k Direktivi 88/77/EGS, ali prvič registrirana ali dana v promet po 1. juliju 2008.

[15]             UL L 135, 30.4.2004, str. 1.

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.         OZADJE PREDLOGA

· Razlogi za predlog in njegovi cilji

Cilj predloga je določiti dopolnjene in usklajene predpise o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov za povečanje varnosti v cestnem prometu in varstvo okolja.

Namen predloga je prispevati k uresničitvi cilja glede zmanjšanja števila smrtnih žrtev na cestah za polovico do leta 2020, kot je določeno v Usmeritvah politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020[1]. Predlog bo prispeval tudi k zmanjšanju emisij v cestnem prometu, ki so povezane s slabim vzdrževanjem vozil.

· Splošno ozadje

Preden se vozilo lahko da na trg, mora izpolnjevati vse ustrezne zahteve glede homologacije ali posamične odobritve, s čimer se zagotovi optimalna raven varnosti in okoljskih standardov. Obveznost vsake države članice je, da prvič registrira vsako vozilo, ki je pridobilo evropsko homologacijo na podlagi „potrdila o skladnosti“, ki ga izda proizvajalec vozila. Ta registracija pomeni uradno dovoljenje za uporabo na javnih cestah in uveljavlja različne roke za uvedbo različnih zahtev za vozila.

Po tej homologaciji morajo cestna vozila redno opravljati tehnični pregled. Cilj teh pregledov je zagotoviti, da so avtomobili na cesti še naprej tehnično brezhibni in varni ter da ne predstavljajo nevarnosti vozniku in drugim udeležencem v prometu. Pri avtomobilih se zato preverja, ali so v skladu z določenimi zahtevami, na primer v zvezi z varnostjo in varstvom okolja, kakor tudi z zahtevami o naknadnem opremljanju. Vozila, ki se uporabljajo za prevoz blaga z maso obremenjenega vozila nad 3,5 tone in za prevoz potnikov, v katerih je prostor za več kot 8 oseb, morajo zaradi svoje redne in intenzivne uporabe zlasti v komercialne namene opraviti dodatne nenapovedane cestne preglede tehnične brezhibnosti, v okviru katerih se preverja njihova skladnost z okoljskimi in tehničnimi zahtevami kadar koli in kjer koli v EU.

V času življenjske dobe vozila se lahko zanj zahteva ponovna registracija zaradi spremembe lastništva ali prenosa v drugo državo članico za namen trajne uporabe. Podobno je treba uvesti določbe o postopku registracije vozil, da se zagotovi, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne uporabljajo na cesti. Cilj tehničnih pregledov je preveriti delovanje varnostnih sestavnih delov, okoljske učinkovitosti in skladnosti vozila z njegovo homologacijo.

· Veljavne določbe na področju, na katero se nanaša predlog

V „sveženj o tehničnih pregledih“ bodo prenesene obstoječe zahteve, določene v obstoječem zakonodajnem okviru o ureditvi na področju tehničnih pregledov, ki zajema tehnične preglede[2], cestne preglede[3] in predpise o registraciji vozil[4].

Predlog v primerjavi z obstoječo zakonodajo o tehničnih pregledih širi področje uporabe obstoječe ureditve na nove kategorije vozil, vključno z motornimi kolesi, pogostost pregledov starejših vozil pa bo veljala tudi za vozila z visoko kilometrino. Predlog določa tudi nove zahteve pri več elementih, ki so povezani s standardom in kakovostjo pregledov, tj. pri opremi za preglede, spretnostih in usposabljanju izvajalcev pregledov ter nadzoru sistema pregledov.

· Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Predlog je skladen s ciljem EU glede doseganja večje varnosti v cestnem prometu, ki je opisan v beli knjigi o prometu[5], usmerjen pa je v izvajanje posebne strategije, povezane z varnejšimi vozili, iz Usmeritev politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020.

Kar zadeva okoljske vidike predloga, pa predvidene zahteve poleg tega prispevajo k zmanjšanju emisij CO2 in drugih onesnaževal iz motornih vozil, in sicer na podlagi Evropske strategije za čista in energetsko učinkovita vozila[6], kakor tudi celovite energetske in podnebne politike[7], tako imenovane „strategije 20-20-20“, ter prispevajo k doseganju ciljev glede kakovosti zraka, ki so določeni v Direktivi 2008/50/ES[8].

Predlog je skladen tudi s priporočili, povezanimi s ponovnim zagonom enotnega trga, kot je določeno v Montijevem poročilu iz maja 2010[9], na področju zmanjševanja upravnih ovir pri čezmejnem pretoku rabljenih avtomobilov.

2.         REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

· Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Metode posvetovanja

Komisija se je pri pripravi predloga posvetovala z zainteresiranimi stranmi na več načinov:

– organizirano je bilo splošno spletno posvetovanje, ki je zajelo vse vidike predloga;

– posvetovanja s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi so potekala v okviru delavnic;

– opravljena je bila študija prihodnjih možnosti za opravljanje tehničnih pregledov v Evropski uniji, da bi se opredelili možni ukrepi in pripravilo orodje za analizo stroškov in koristi, povezano z učinki tehničnih pregledov.

Povzetek in upoštevanje odgovorov

Med spletnim posvetovanjem so zainteresirane strani izpostavile več vprašanj. Ocena učinka, ki je priložena temu predlogu, izčrpno obravnava izpostavljena vsebinska vprašanja in navaja, kako so bila upoštevana.

Spletno javno posvetovanje je potekalo od 29. julija 2010 do 24. septembra 2010. Komisija je prejela 9 653 odzivov od državljanov, organov držav članic, dobaviteljev opreme, centrov za izvajanje tehničnih pregledov, združenj avtomehanikov in proizvajalcev vozil.

Rezultati so na voljo na spletni strani http://ec.europa.eu/transport/road_safety/take-part/public-consultations/pti_en.htm.

· Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Zadevna znanstvena/strokovna področja

Predlog je zahteval oceno različnih možnosti politike pa tudi povezanih gospodarskih, družbenih in okoljskih vplivov.

Uporabljena metodologija

Zunanji svetovalec (Europe Economics) je opravil študijo vplivov različnih možnosti politike z uporabo več znanstvenih in ocenjevalnih poročil, zlasti z viri modelov in podatkov za monetizacijo stroškov in koristi različnih možnosti politike. Študije, ki so se uporabljale v največji meri, vključujejo:

– Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi Direktive 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti, s strani držav članic – Obdobji poročanja 2005–2006 in 2007–2008[10],

– AUTOFORE (2007),

– „MOT Scheme Evidence-base“, Ministrstvo za promet (Združeno kraljestvo, 2008),

– Poročilo organizacije Dekra o varnosti v cestnem prometu 2008 – Strategije za preprečevanje nesreč na cestah Evrope,

– Poročilo organizacije Dekra o varnosti v cestnem prometu v zvezi s tovornjaki 2009,

– Poročilo organizacije Dekra o varnosti v cestnem prometu v zvezi z motornimi kolesi 2010

– Poročila TÜV 2009/2010.

Sredstva za javno objavo strokovnih nasvetov

Vsa zaključena in potrjena raziskovalna poročila so ali bodo na voljo na spletni strani GD za mobilnost in promet.

· Ocena učinka

Za namen glavnih vidikov predloga so bile preučene naslednje možnosti:

(a) pristop „brez spremembe politike“ je referenčni primer, s katerim se primerjajo učinki drugih možnosti politike. S to možnostjo bi se ohranil sedanji pravni okvir EU. Prav tako ne bi bilo kratkoročne prilagoditve tehnične priloge k Direktivi 2009/40/ES, ki je bila nazadnje spremenjena v postopku odbora z Direktivo 2010/48/EU[11]. Obseg in pogostost tehničnih pregledov se torej ne bo spremenil in sprejeti ne bodo nikakršni nadaljnji ukrepi v zvezi z izmenjavo podatkov. Še naprej ne bi bilo okvira za izmenjavo podatkov;

(b) „pristop s pravno nezavezujočimi akti“ bi vseboval tako boljše izvajanje in boljše spremljanje uporabe obstoječe zakonodaje. Ta možnost ne bi uvedla nove zakonodaje, prišlo pa bi do novih in večjih prizadevanj na strani Komisije za izboljšanje standardov pregledov in izvrševanja, kakor tudi do ukrepov za spodbujanje izmenjave podatkov;

(c) „zakonodajni pristop“ bi temeljil na dveh sestavnih delih.

– Za izpolnitev posebnega cilja glede povečanja varnosti vozil na cesti je namen prvega sestavnega dela poostriti minimalne standarde EU za redne tehnične preglede vozil in nepričakovane cestne preglede tehnične brezhibnosti ter opredeliti obvezne standarde. To je bistvenega pomena zato, da se zaradi pomanjkljivosti v sistemu ne zmanjša učinkovitost izvrševanja tehničnih pregledov v celoti.

– Za izpolnitev posebnega cilja glede zagotavljanja razpoložljivosti potrebnih podatkov za tehnične preglede in podatkov o tehničnih pregledih, bi drugi sestavni del celovite ureditve v drugi fazi vključeval možno vzpostavitev usklajenega sistema EU za izmenjavo podatkov, ki bi povezoval obstoječe baze podatkov in zagotavljal:

dostop vsem centrom za izvajanje rednih tehničnih pregledov do podatkov na ravni potrdila o skladnosti ter podatkov o elektronskih varnostnih sistemih (kot so ABS[12], ESC[13], zračne blazine itd);

izmenjavo rezultatov o pregledih med državami članicami z zagotavljanjem dostopa do sistema večini pomembnih organov pregona;

poročanje o rezultatih pregledov – in zlasti odčitkih s kilometrskega števca –, ki so jih opravili centri za izvajanje rednih tehničnih pregledov, nacionalnim in evropskim organom za namene izvrševanja in statistične namene.

Tehnične preglede v več državah članicah opravlja visoko število zasebnih odobrenih centrov za izvajanje tehničnih pregledov. Za zagotovitev skladnega pristopa je treba v zakonodaji opredeliti določene enotne postopke, kot so časovne omejitve in narava podatkov, ki jih je treba posredovati.

Vendar je ocena učinka pokazala koristi, ki jih prinaša kombinacija pristopa s pravno nezavezujočimi akti in regulativnega pristopa. Zato so pravno nezavezujoči ukrepi, pred tem predvideni v oceni učinka, vključeni v zakonodajna besedila.

3.         PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

· Povzetek predlaganega ukrepa

Centri za izvajanje tehničnih pregledov imajo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, vključno s podatki o sestavnih delih, povezanih z elektronsko varnostjo, kot sta ABS ali ESC. Proizvajalci zagotovijo dostop do takšnih podatkov, kar že velja za podatke o popravilih in vzdrževanju vozila.

Vozila, na katerih je treba opraviti tehnični pregled, bodo zajemala tudi motorna dvo- ali trikolesna vozila, lahke priklopnike z maso do 3,5 tone in traktorje, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h. Ob upoštevanju vidikov starosti vozil in letne kilometrine se bo povečala pogostost izvajanja pregledov za starejša vozila, letni pregled pa se bo opravljal na vozilih z večjo kilometrino, kar že velja za taksije in reševalna vozila. Štirimesečno časovno okno, v katerem se bodo izvajali tehnični pregledi, bo omogočalo zadostno prilagodljivost za državljane in izvajalce.

Oprema, ki se bo uporabljala za izvajanje tehničnih pregledov, bo izpolnjevala nekatere minimalne zahteve, ki omogočajo učinkovito izvajanje opisanih metod tehničnih pregledov. Ugotovljene pomanjkljivosti se ocenjujejo v skladu z usklajenimi predpisi, ki se nanašajo na njihovo tveganje za varnost v cestnem prometu.

Inšpektorji tehničnih pregledov imajo doseženo določeno stopnjo izobrazbe, so izkušeni in ustrezno usposobljeni. Inšpektorji niso v nikakršnem navzkrižju interesov, zlasti kar zadeva ekonomske, osebne ali družinske povezave z imetnikom registracije vozila. Dejavnosti tehničnega pregleda, ki jih izvajajo odobrene zasebne organizacije, se nadzorujejo.

Rezultati tehničnih pregledov, vključno s podatkom o kilometrini vozila, se hranijo v nacionalnih registrih, kar omogoča lažje ugotavljanje goljufij pri kilometrinah. Goljufanje s kilometrskimi števci je treba tudi bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.

Tehnične preglede v več državah članicah opravlja visoko število zasebnih odobrenih centrov za izvajanje tehničnih pregledov. Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba določiti nacionalne kontaktne točke in nekatere skupne postopke, kot minimum glede rokov in narave informacij, ki jih je treba posredovati.

Komisija je pooblaščena za spremembe uredbe, da se upošteva, kadar je to primerno, razvoj zakonodaje EU o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil, in za dopolnitev prilog zaradi tehničnega napredka z delegiranimi akti, med drugim z vključitvijo alternativnih postopkov pregledov, ki temeljijo na sodobnih sistemih za naknadno obdelavo emisij za preverjanje NOx med uporabo ter skladnosti emisij delcev, ki se še razvijajo.

· Pravna podlaga

Pravna podlaga tega predloga je člen 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

· Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Unije.

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga zaradi naslednjih razlogov: tehnične zahteve za tehnične preglede so na ravni Unije določene na minimalni ravni, njihovo izvajanje v državah članicah pa vodi do velike raznovrstnosti zahtev po vseh Uniji, kar ima negativen vpliv tako na varnost v cestnem prometu kot na notranji trg.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

· Načelo sorazmernosti

Kot kaže ocena učinka, je predlog skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev, povezanih z izboljšanjem varnosti v cestnem prometu in varstva okolja, z zviševanjem kakovosti in poostritvijo tehničnih pregledov ter ustvarjanjem ustreznega okvira za brezhiben pretok informacij. To med drugim vključuje določitev minimalnih standardov za izobraževanje in usposabljanje inšpektorjev, saj so današnja vozila visoko razviti proizvodi, polni kompleksne tehnologije. To velja tudi za minimalne zahteve za opremo, ki se bo uporabljala pri tehničnih pregledih. Vsi ti ukrepi so potrebni predpogoji, ki zagotavljajo višjo kakovost tehničnih pregledov.

· Izbira instrumentov

Predlagani instrument: uredba.

Izbira uredbe je primerna, ker zagotavlja zahtevano skladnost, hkrati pa ne zahteva prenosa v zakonodajo držav članic.

4.         PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

5.         NEOBVEZNI ELEMENTI [po potrebi]

· Razveljavitev veljavne zakonodaje

Sprejetje predloga bo razveljavilo veljavno zakonodajo.

· Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt se nanaša na zadevo EGP in ga je zato treba razširiti na Evropski gospodarski prostor.

2012/0184 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[14],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[15],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Komisija v svoji beli knjigi z dne 28. marca 2011 z naslovom „Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu“[16] določa cilj, t.i. „vizijo nič“, v skladu s katerim bi Unija do leta 2050 morala zmanjšati število nesreč s smrtnim izidom na skoraj nič. Da bi se ta cilj uresničil, se od tehnologije vozil pričakuje, da bo v veliki meri prispevala k izboljšanju varnosti v cestnem prometu.

(2) Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Evropski prostor varnosti v cestnem prometu: usmeritve politike na področju varnosti v cestnem prometu v obdobju 2011–2020“[17] predlagala, da se skupno število nesreč s smrtnim izidom v Uniji do leta 2020 zmanjša še za polovico, kar naj bi se pričelo leta 2010. Da bi se ta cilj dosegel, je Komisija opredelila sedem strateških ciljev, vključno z ukrepi za varnejša vozila, strategijo za zmanjšanje števila poškodb in izboljšanje varnosti za ranljive udeležence v prometu, zlasti za motoriste.

(3) Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. Ta ureditev bi morala zajemati tehnične preglede vseh vozil in cestne preglede tehnične brezhibnosti vozil, ki se uporabljajo za dejavnosti komercialnega cestnega prevoza, ter določbe o postopku registracije vozil, ki bi zagotavljale, da se vozila, ki predstavljajo takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, ne bi uporabljala na cesti.

(4) V Uniji so bili sprejeti številni tehnični standardi in zahteve za varnost vozil. Z rednimi tehničnimi pregledi pa je treba zagotoviti, da bodo vozila, ko bodo dana na trg, izpolnjevala varnostne standarde skozi celotno življenjsko dobo. Ta ureditev bi morala veljati za kategorije vozil, opredeljene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS[18], Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila[19] in Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečnih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot in o razveljavitvi Direktive 74/150/EGS[20].

(5) Med ravnjo varnosti v cestnem prometu in številom tehničnih pomanjkljivosti vozil obstaja jasna povezava. Leta 2009 je na evropskih cestah umrlo 35 000 ljudi. Ob predpostavki, da je prispevek tehničnih pomanjkljivosti k številu smrtnih žrtev sorazmeren njihovemu prispevku k nesrečam, je več kot 2 000 smrtnih žrtev na leto v Uniji mogoče povezati s tehničnimi pomanjkljivostmi vozila. Na podlagi razpoložljivih študij bi se od 900 do 1 100 nesrečam bilo mogoče izogniti, če bi bile sprejete ustrezne izboljšave sistema tehničnih pregledov.

(6) Velik del skupnih emisij cestnega prometa, zlasti emisij CO2, je posledica manjšega števila vozil s slabo delujočimi sistemi za nadzor emisij. Ocenjeno je, da 5 % voznega parka povzroča 25 % vseh emisij onesnaževal. Ureditev z rednimi tehničnimi pregledi bi torej prispevala tudi k izboljšanju okolja z zmanjšanjem povprečnih emisij vozil.

(7) Zanesljivi rezultati preiskave kažejo, da je 8 % nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, posledica tehničnih napak ali pa so s slednjimi povezane. Motoristi so skupina udeležencev v cestnem prometu, za katere je značilno največje varnostno tveganje, število smrtnih žrtev med njimi pa narašča. Med smrtnimi žrtvami je največ voznikov mopedov: leta 2008 je na cestah umrlo več kot 1 400 voznikov. Vozila, ki jih bo treba pregledati, bodo torej vključevala tudi najbolj tvegano skupino udeležencev v cestnem prometu, tj. motorizirana dvo- in trikolesna vozila.

(8) Kmetijska vozila, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h, se pri dejavnostih lokalnega prevoza čedalje bolj uporabljajo namesto tovornjakov. Njihova možnost tveganja je enaka možnosti tveganja tovornjakov, zato bi bilo treba to kategorijo vozil v zvezi s tehničnimi pregledi obravnavati enako kot tovornjake.

(9) Vozila zgodovinskega interesa naj bi ohranjala dediščino dobe, v kateri so bila izdelana, in ker se na javnih cestah le malo uporabljajo, bi bilo treba odločitev o podaljšanju roka rednih tehničnih pregledov za takšna vozila prepustiti državam članicam. Države članice bi morale s predpisi urediti tudi tehnične preglede drugih vrst specializiranih vozil.

(10) Tehnični pregledi so suverena dejavnost, zato bi jih morale opravljati države članice ali pooblaščeni izvajalci pod njihovim nadzorom. Države članice bi morale biti še naprej odgovorne za tehnične preglede v vseh primerih, tudi če nacionalni sistem dovoljuje odobritev zasebnih organov, med drugim tudi tistim, ki izvajajo popravila.

(11) Ključnega pomena za pregled vozil in zlasti za njihove elektronske varnostne sestavne dele, je dostop do tehničnih specifikacij vsakega posameznega vozila. Proizvajalci vozil naj torej ne bi zagotovili samo vseh podatkov, kot so zajeti v potrdilu o skladnosti, temveč tudi dostop do podatkov, ki so potrebni za preverjanje delovanja sestavnih delov, povezanih z varnostjo in okoljem. Določbe, povezane z dostopom do podatkov o popravilih in vzdrževanju se morajo za ta namen uporabljati na podoben način, kar centrom za izvajanje tehničnih pregledov omogoča dostop do tistih elementov informacij, ki so potrebni za tehnični pregled. To je ključnega pomena zlasti na področju elektronsko nadzorovanih sistemov in mora zajemati vse elemente, ki jih je vgradil proizvajalec.

(12) Za doseganje visoke kakovosti pregledov po vsej Uniji bi bilo treba na ravni Unije določiti opremo, ki se bo uporabljala pri pregledih, ter način njenega vzdrževanja in umerjanja.

(13) Inšpektorji bi morali med izvajanjem tehničnih pregledov ravnati neodvisno in se izogibati vsakršnemu navzkrižju interesov. Rezultat tehničnih pregledov zato ne bi smel biti povezan s plačo ali kakršnimi koli ekonomskimi ali osebnimi koristmi.

(14) Rezultati pregledov se ne bi smeli spreminjati za komercialne namene. Nadzorni organ lahko spremeni rezultate tehničnega pregleda samo, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne.

(15) Visoki standardi tehničnih pregledov zahtevajo visoko raven izkušenj in usposobljenosti izvajalcev pregledov. Uvesti bi bilo treba sistem usposabljanja, vključno z začetnim usposabljanjem in rednimi osvežitvenimi usposabljanji. Opredeliti bi bilo treba prehodno obdobje, da bi prehod sedanjih izvajalcev pregledov na sistem rednih usposabljanj potekal brez težav.

(16) Za ohranitev visoke kakovosti pregledov skozi čas bi bilo treba od držav članic zahtevati, da vzpostavijo sistem zagotavljanja kakovosti, ki bo zajemal postopke za odobritev, nadzor in odvzem, prekinitev ali preklic odobritev za izvajanje tehničnih pregledov.

(17) Pogostost pregledov bi bilo treba prilagoditi vrsti vozila in njegovi kilometrini. Večja verjetnost tehničnih pomanjkljivosti pri vozilih se pojavi, ko dosežejo določeno starost in kilometrino, zlasti kadar se intenzivno uporabljajo. Zato je primerno povečati pogostost pregledov starejših vozil in vozil z visoko kilometrino.

(18) Da bi se lastnikom in upravljavcem vozil zagotovilo nekaj prožnosti, bi morale države članice imeti možnost, da opredelijo večtedenski rok za izvedbo rednega tehničnega pregleda.

(19) Tehnični pregledi bi morali zajemati vse postavke, pomembne za posamezen model, konstrukcijo in opremo preskušanega vozila. V okviru teh postavk in glede na sedanje stanje tehnologije vozil bi bilo treba na seznam postavk pregleda vključiti sodobne elektronske sisteme. Za uskladitev tehničnih pregledov bi bilo treba določiti postopke preskušanja za vsako postavko pregleda.

(20) Za olajšanje usklajevanja in zagotovitev doslednosti standardov bi bilo treba za vse postavke pregleda uvesti neizčrpen seznam glavnih razlogov za neustreznost. Za doslednost pri presoji stanja preskušanega vozila bi bilo treba odkrite neustreznosti oceniti na podlagi splošnega standarda.

(21) Imetnik registracije vozila, na katerem se je opravljal tehnični pregled, v okviru katerega so bile odkrite pomanjkljivosti, zlasti tiste, ki prestavljajo tveganje za varnost v cestnem prometu, bi moral take pomanjkljivosti nemudoma odpraviti. V primeru nevarnih pomanjkljivosti bi se registracija vozila morala odvzeti, dokler pomanjkljivosti niso v celoti odpravljene.

(22) Po vsakem pregledu bi bilo treba izdati potrdilo o tehničnem pregledu, ki med drugim vključuje podatke, povezane z identiteto vozila, in podatke o rezultatih pregleda. Da bi se zagotovilo ustrezno nadaljnje spremljanje tehničnih pregledov, bi morale države članice takšne podatke zbirati in jih hraniti v bazi podatkov.

(23) Goljufanje s kilometrskimi števci naj bi oškodovalo 5 do 12-odstotkov prodaje rabljenih avtomobilov, kar posledično pomeni zelo visok strošek za družbo, ki letno znaša več milijard evrov, ter netočno oceno tehničnega stanja vozila. Da bi se zoperstavili goljufanju s kilometrskimi števci, bi beleženje kilometrine v potrdilu o tehničnem pregledu skupaj z obveznostjo predložitve potrdila o prejšnjem pregledu omogočilo lažje odkrivanje nedovoljenih posegov v kilometrski števec ali njegove manipulacije. Goljufanje s kilometrskimi števci bi bilo treba tudi bolj sistematično obravnavati kot kaznivo dejanje, za katero je določena kazen.

(24) Tehnične preglede v več državah članicah opravlja visoko število zasebnih odobrenih centrov za izvajanje tehničnih pregledov. Za zagotovitev učinkovite izmenjave informacij med državami članicami bi bilo treba določiti nacionalne kontaktne točke in nekatere skupne postopke vsaj v zvezi z roki in naravo informacij, ki jih je treba posredovati.

(25) Tehnični pregledi so del širše ureditvene sheme, ki zajema vozila skozi njihovo celotno življenjsko dobo od odobritve, prek registriranja, pregledov in razreza. Razvoj in medsebojna povezanost nacionalnih elektronskih baz podatkov o vozilih in elektronskih baz podatkov proizvajalcev bi načeloma morala prispevati k izboljšanju učinkovitosti celotne upravne verige na področju vozil in zmanjšati stroške ter upravna bremena. Komisija bi torej morala za ta namen opraviti študijo o izvedljivosti, stroških in koristih vzpostavitve evropske elektronske informativne platforme za vozila.

(26) Za dopolnitev te uredbe z dodatnimi tehničnimi podrobnostmi bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, da bi se, kadar je to primerno, upoštevali razvoj zakonodaje Unije o homologaciji v zvezi s kategorijami vozil ter potrebe po dopolnitvi prilog zaradi tehničnega napredka. Zlasti je pomembno, da Komisija med svojim pripravljalnim delom opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija mora pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(27) Da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Izvedbena pooblastila se morajo izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[21].

(28) Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo v centrih za izvajanje tehničnih pregledov bi morali izpolnjevati zahteve, določene za izvajanje tehničnih pregledov. Ker to pomeni velike naložbe in prilagoditve, ki jih mogoče ne bo možno opraviti takoj, bi bilo treba določiti petletno obdobje za uskladitev s temi zahtevami. Podobno petletno obdobje bi bilo treba določiti tudi za nadzorne organe, da lahko izpolnijo vsa merila in zahteve glede odobritve centrov za izvajanje tehničnih pregledov in nadzora nad njimi.

(29) Ker cilja te uredbe, in sicer določitve minimalnih skupnih zahtev in usklajenih predpisov v zvezi z izvajanjem tehničnih pregledov vozil v Uniji, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in se ta cilj lahko bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

(30) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, kakor je navedeno v členu 6 Pogodbe o Evropski uniji.

(31) Ta uredba dopolnjuje tehnične zahteve Direktive 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov[22] ter razširja njeno področje uporabe za vključitev zlasti vzpostavitve centrov za izvajanje tehničnih pregledov in njihovih nadzornih organov ter imenovanja inšpektorjev, ki so pooblaščeni za izvajanje tehničnih pregledov. Zato bi bilo treba to direktivo razveljaviti. Poleg tega ta uredba za zagotovitev boljše ureditve metod tehničnih pregledov vključuje predpise iz Priporočila Komisije 2010/378/EU z dne 5. julija 2010 o oceni napak, ugotovljenih med izvajanjem tehničnih pregledov v skladu z Direktivo 2009/40/ES[23] –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET, OPREDELITEV POJMOV IN PODROČJE UPORABE

Člen 1 Predmet

S to uredbo se vzpostavlja ureditev rednih tehničnih pregledov vozil.

Člen 2 Področje uporabe

1.           Ta uredba se uporablja za vozila, katerih konstrukcijsko določena hitrost presega 25 km/h in ki sodijo v naslednje kategorije, določene v Direktivi 2002/24/ES, Direktivi 2007/46/ES in Direktivi 2003/37/ES:

– motorna vozila z vsaj štirimi kolesi za prevoz potnikov z največ osmimi sedeži poleg vozniškega sedeža – vozila kategorije M1,

– motorna vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži razen vozniškega sedeža – vozila kategorij M2 in M3,

– motorna vozila z vsaj štirimi kolesi, ki se običajno uporabljajo za cestni prevoz blaga, z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorije N1,

– motorna vozila za prevoz blaga z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij N2 in N3,

– priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso do vključno 3 500 kg – vozila kategorij O1 in O2,

– priklopna vozila in polpriklopniki z največjo dovoljeno maso večjo od 3 500 kg – vozila kategorij O3 in O4,

– dvo- ali trikolesna vozila – vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e,

– kolesni traktorji, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost presega 40 km/h – vozila kategorije T5.

2.           Ta uredba se ne uporablja za:

– vozila zgodovinskega interesa,

– vozila, ki pripadajo oboroženim silam, gasilcem, civilni zaščiti ter službam za nujno pomoč ali reševanje,

– vozila, ki jih uporabljajo kmetijska, vrtnarska, gozdarska, poljedelska ali ribiška podjetja in katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h,

– specializirana vozila za prevažanje cirkuške opreme in opreme za zabaviščne parke, katerih največja konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h in ki opravljajo prevoze samo na ozemlju države članice.

3.           Države članice lahko uvedejo nacionalne zahteve glede tehničnih pregledov vozil, navedenih v odstavku 2 in registriranih na njihovem ozemlju.

Člen 3 Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)          „vozilo“ pomeni vsako motorno vozilo ali njegov priklopnik, ki ni tirno vozilo;

(2)          „motorno vozilo“ pomeni vsako vozilo na kolesih z lastnim motornim pogonom in največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo, ki presega 25 km/h;

(3)          „priklopno vozilo“ pomeni vozilo na kolesih brez lastnega pogona, ki je načrtovano in izdelano za vleko z motornim vozilom;

(4)          „polpriklopnik“ pomeni vsako priklopno vozilo, ki je načrtovano za priključitev na motorno vozilo tako, da se del polpriklopnika opira na motorno vozilo, pri tem pa precejšen del njegove mase in mase njegovega tovora nosi motorno vozilo;

(5)          „dvo- ali trikolesna vozila“ pomenijo vsako vozilo na motorni pogon na dveh kolesih z ali brez bočne prikolice, trikolesnike in štirikolesnike;

(6)          „vozilo, registrirano v državi članici“, pomeni vozilo, ki je registrirano ali dano v uporabo v državi članici;

(7)          „vozilo zgodovinskega interesa“ pomeni vsako vozilo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

– izdelano je bilo pred vsaj 30 leti,

– vzdržuje se z uporabo nadomestnih delov, ki so podobni nekdanjim sestavnim delom vozila;

– na njem ni bilo opravljenih nobenih sprememb tehničnih značilnosti glavnih sestavnih delov, kot so motor, zavore, krmilo ali vzmetenje, in

– njegova podoba se ni spremenila;

(8)          „imetnik potrdila o registraciji“ pomeni osebo, na ime katere je vozilo registrirano;

(9)          „tehnični pregled“ pomeni preverjanje, da so vsi deli in sestavni deli vozila skladni z varnostnimi in okoljskimi značilnostmi, veljavnimi v času odobritve, prve registracije ali dajanja v uporabo ter v času naknadnega opremljanja;

(10)        „odobritev“ pomeni vsako kategorijo odobritve iz Direktive 2007/46/ES;

(11)        „pomanjkljivosti“ pomenijo tehnične napake in druge neskladnosti, ugotovljene med tehničnim pregledom;

(12)        „potrdilo o tehničnem pregledu“ pomeni potrdilo, ki ga izda pristojni organ ali center za izvajanje tehničnih pregledov in ki vsebuje rezultate pregleda ter celovito oceno vozila;

(13)        „inšpektor“ pomeni osebo, ki jo država članica pooblasti za izvajanje tehničnih pregledov v centru za izvajanje tehničnih pregledov ali v imenu pristojnega organa;

(14)        „pristojni organ“ pomeni organ ali javno organizacijo, odgovorno za upravljanje nacionalnega sistema tehničnih pregledov, vključno z izvajanjem tehničnih pregledov, kadar je to primerno;

(15)        „center za izvajanje tehničnih pregledov“ pomeni javne ali zasebne organizacije ali ustanove, vključno s tistimi, ki izvajajo popravila vozil, ki jih za izvajanje tehničnih pregledov pooblasti država članica;

(16)        „nadzorni organ“ pomeni organ, ki ga vzpostavi država članica in je odgovoren za odobritev in nadzor centrov za izvajanje tehničnih pregledov.

POGLAVJE II

SPLOŠNE OBVEZNOSTI

Člen 4 Odgovornosti

1.           Redni pregledi motornih vozil in njihovih priklopnikov se v skladu s to uredbo izvajajo v državi članici, v kateri so registrirani.

2.           Tehnične preglede izvaja samo pristojni organ države članice ali centri za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih odobri država članica.

3.           Proizvajalci vozil centrom za izvajanje tehničnih pregledov ali, kadar je ustrezno, pristojnim organom zagotovijo dostop do tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje tehničnih pregledov, ki so določeni v Prilogi I. Komisija sprejme podrobne predpise o postopkih za dostop do tehničnih podatkov iz Priloge I v skladu s postopkom pregleda iz člena 16(2).

4.           Imetnik potrdila o registraciji ves čas ohranja vozilo v varnem in tehnično brezhibnem stanju.

POGLAVJE III

ZAHTEVE ZA TEHNIČNE PREGLEDE

Člen 5 Datum in pogostost izvajanja tehničnih pregledov

1.           Tehnični pregled vozil se izvaja na datum prve registracije, in sicer vsaj v naslednjih časovnih presledkih:

– vozila kategorij L1e, L2e, L3e, L4e, L5e, L6e in L7e: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;

– vozila kategorije M1, N1 in O2: štiri leta po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato čez dve leti, nato pa vsako leto;

– vozila kategorije M1, ki so registrirana kot taksiji ali reševalna vozila, vozila kategorije M2, M3, N2, N3, T5, O3 in O4: eno leto po datumu, ko je bilo vozilo prvič registrirano, nato pa vsako leto.

2.           Kadar kilometrina vozila kategorije M1 ali N1 ob prvem tehničnem pregledu po prvi registraciji vozila znaša 160 000 km, se nadaljnji tehnični pregledi vozila izvajajo vsako leto.

3.           Imetnik potrdila o registraciji lahko od centra za izvajanje tehničnih pregledov ali pristojnega organa, če je to ustrezno, zahteva izvedbo tehničnega pregleda v obdobju, ki traja od začetka meseca pred mesecem obletnice prve registracije iz odstavka 1, do konca drugega meseca po tem datumu, ne da bi to vplivalo na datum naslednjega tehničnega pregleda.

4.           Ne glede na datum zadnjega tehničnega pregleda vozila lahko pristojni organ zahteva, da se tehnični pregled ali dodaten pregled vozila opravi pred datumom iz odstavkov 1 in 2, in sicer v naslednjih primerih:

– po nesreči, ki je povzročila resno škodo na glavnih sestavnih delih vozila, povezanih z varnostjo, kot so kolesa, vzmetenje, deformacijske cone, krmilo ali zavore,

– če so bili sistemi, povezani z varnostjo in okoljem, in sestavni deli vozila spremenjeni,

– v primeru spremembe imetnika potrdila o registraciji vozila.

Člen 6 Vsebina in metode tehničnih pregledov

1.           Tehnični pregled zajema področja iz točke 2 Priloge II.

2.           Pristojni organi države članice ali center za izvajanje tehničnih pregledov za vsako področje iz odstavka 1 opravi tehnični preglede, ki zajema vsaj postavke in uporabo metod za preskušanje navedenih postavk, kot je določeno v točki 3 Priloge II.

Člen 7 Ocena pomanjkljivosti

1.           Priloga III za vsako postavko, ki jo je treba preskusiti, določa minimalen seznam možnih pomanjkljivosti in njihovo raven resnosti.

2.           Inšpektor pri izvajanju tehničnega pregleda vsaki pomanjkljivosti pripiše ugotovljeno raven resnosti in jo razvrsti v eno od naslednjih skupin:

– manjše pomanjkljivosti brez pomembnega učinka na varnost vozila in druge manjše neskladnosti,

– večje pomanjkljivosti, ki lahko okrnijo varnost vozila ali ogrozijo druge udeležence na cesti, ali druge večje neskladnosti,

– nevarne pomanjkljivosti, ki pomenijo neposredno in takojšnje tveganje za varnost v cestnem prometu, tako da se vozilo v nobenih okoliščinah ne sme uporabljati na cesti.

3.           Vozilo s pomanjkljivostmi, ki spadajo v več kot eno skupino pomanjkljivosti iz odstavka 2, se uvrsti v skupino, ki ustreza najresnejšim pomanjkljivostim. Vozilo z več pomanjkljivostmi iz iste skupine se uvrsti v naslednjo resnejšo skupino, če skupen učinek navedenih pomanjkljivosti pomeni večje tveganje za varnost v cestnem prometu.

Člen 8 Potrdilo o tehničnem pregledu

1.           Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ, ki je opravil tehnični pregled vozila, za navedeno vozilo izda potrdilo o tehničnem pregledu, ki vsebuje vsaj elemente iz Priloge IV.

2.           Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je to ustrezno, pristojni organ osebi, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zagotovi potrdilo o tehničnem pregledu ali v primeru elektronsko izdanega potrdila o tehničnem pregledu ustrezno potrjen izpis takšnega potrdila.

3.           Centri za izvajanje tehničnih pregledov od datuma začetka veljavnosti te uredbe in največ 3 leta po tem datumu pristojnemu organu države članice po elektronski poti sporočajo podatke, ki so navedeni v potrdilih o tehničnem pregledu, ki jih izdajo. To sporočanje se opravi v ustreznem času po izdaji potrdil o tehničnem pregledu. Do tega datuma lahko centri za izvajanje tehničnih pregledov te podatke sporočajo pristojnim organom na druge načine. Pristojni organ hrani te podatke 36 mesecev od datuma njihovega prejema.

4.           Za namene preverjanja stanja kilometrskega števca in kadar ta podatek ni bil sporočen po elektronski poti po prejšnjem tehničnem pregledu inšpektor od osebe, ki pripelje vozilo na tehnični pregled, zahteva, da pokaže potrdilo, ki je bilo izdano po prejšnjem tehničnem pregledu.

5.           Rezultati tehničnega pregleda se sporočijo organu za registracijo vozila. To obvestilo vsebuje podatke iz potrdila o tehničnem pregledu.

Člen 9 Nadaljnje spremljanje pomanjkljivosti

1.           Imetnik potrdila o registraciji samo v primeru manjših pomanjkljivosti zagotovi njihovo takojšnjo odpravo. Ponovni tehnični pregled vozila ni potreben.

2.           V primeru večjih pomanjkljivosti pristojni organ odloči, pod kakšnimi pogoji se vozilo lahko uporablja v času do naslednjega tehničnega pregleda. Slednji se opravi v šestih tednih po prvem pregledu.

3.           V primeru nevarnih pomanjkljivosti se vozilo ne uporablja na javno dostopnih cestah, njegova registracija pa se odvzame v skladu s členom 3a Direktive XXX Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil[24], dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo in dokler se ne izda novo potrdilo o tehničnem pregledu, ki dokazuje, da je vozilo v tehnično brezhibnem stanju.

Člen 10 Dokazilo o pregledu

Center za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ države članice, ki je opravil tehnični pregled vozila, registriranega na njegovem ozemlju, izda dokazilo o uspešno opravljenem pregledu vozila. Na dokazilu je naveden datum naslednjega tehničnega pregleda.

Vsaka država članica prizna dokazilo, ki je bilo izdano v skladu z odstavkom 1.

POGLAVJE IV

Upravne določbe

Člen 11

Prostori in oprema za pregled

1.           Prostori in oprema za pregled, ki se uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov, so skladni z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge V.

2.           Centri za izvajanje tehničnih pregledov ali, če je ustrezno, pristojni organ vzdržuje prostore in opremo za pregled v skladu s specifikacijami, ki jih določi proizvajalec.

3.           Vsa oprema, ki se uporablja za izvajanje meritev, se redno umerja v skladu s specifikacijami, ki jih določi proizvajalec.

Člen 12 Inšpektorji

1.           Tehnične preglede izvajajo inšpektorji, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja iz Priloge VI.

2.           Države članice izdajo potrdilo inšpektorjem, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede kompetenc in usposabljanja. To potrdilo vključuje vsaj podatke iz točke 3 Priloge VI.

3.           Zahteve, ki so določene v točki 1 Priloge VI, ne veljajo za inšpektorje, ki jih pristojni organi držav članic ali center za izvajanje tehničnih pregledov zaposlijo na datum začetka uporabe te uredbe. Države članice tem inšpektorjem izdajo enakovredno potrdilo.

4.           Inšpektor pri izvajanju tehničnega pregleda ne sme biti v nikakršnem navzkrižju interesov, zlasti kar zadeva ekonomske, osebne ali družinske povezave z imetnikom potrdila o registraciji vozila, ki opravlja tehnični pregled.

5.           Center za izvajanje tehničnih pregledov obvesti osebo, ki pripelje vozilo na pregled, o potrebnih popravilih, ki jih je treba opraviti, in ne spreminja rezultatov pregleda za komercialne namene.

6.           Rezultate tehničnega pregleda, ki ga opravi inšpektor, lahko spreminja samo nadzorni organ, če so ugotovitve, do katerih pride med tehničnim pregledom, ki ga opravi inšpektor, očitno napačne.

Člen 13 Odobritev in nadzor centrov za izvajanje tehničnih pregledov

1.           Nadzorni organ izvaja vsaj naloge iz točke 1 Priloge VII in izpolnjuje zahteve iz točk 2 in 3 navedene priloge.

Države članice javno objavijo pravila in postopke v zvezi z organizacijo, nalogami in zahtevami, ki veljajo za zaposlene pri nadzornih organih.

Nadzorni organi so neodvisni od centrov za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalcev vozil.

2.           Zahteve glede odobritve in nadzora ne veljajo za centre za izvajanje tehničnih pregledov, ki jih upravlja pristojni organ.

POGLAVJE V

SODELOVANJE IN IZMENJAVA INFORMACIJ

Člen 14 Upravno sodelovanje med državami članicami

1.           Države članice določijo nacionalno kontaktno točko, pristojno za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami in Komisijo glede uporabe te uredbe.

2.           Države članice imena in kontaktne podatke svojih kontaktnih točk pošljejo Komisiji najpozneje [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe] in jo nemudoma obvestijo o vseh spremembah teh podatkov. Komisija sestavi seznam vseh nacionalnih kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam.

Člen 15 Elektronska informativna platforma za vozila

Komisija preuči izvedljivost, stroške in koristi vzpostavitve elektronske informativne platforme za vozila za namen izmenjave informacij o podatkih, povezanih s tehničnimi pregledi, in sicer med pristojnimi organi držav članic, pristojnimi za tehnične preglede, registracijo in odobritev vozila, centri za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalci vozil.

Na podlagi te preučitve predloži in oceni različne možnosti politike, vključno z možnostjo umika zahteve za dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, kot določa člen 10. Komisija v dveh letih po datumu začetka uporabe te uredbe Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih preučitve in k poročilu predloži zakonodajni predlog, če je to primerno.

POGLAVJE VI

določbe o izvedbenih in delegiranih pooblastilih

Člen 16 Odbor za tehnične preglede

1.           Komisiji pomaga odbor. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.         

2.           Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar je treba mnenje odbora pridobiti s pisnim postopkom, se pisni postopek zaključi brez izida, če v roku za predložitev mnenja tako odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.

Člen 17 Delegirani akti

Komisija je v skladu s členom 19 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov za:

– dopolnitev člena 2(1) ter člena 5(1) in (2), kakor je ustrezno, da bi se upoštevale spremembe pri kategorijah vozil, ki izhajajo iz sprememb zakonodaje iz člena 3(1),

– dopolnitev prilog v luči tehničnega napredka ali da bi se upoštevale spremembe mednarodne zakonodaje ali zakonodaje Unije.

Člen 18

Izvajanje pooblastila

1.           Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2.           Pooblastilo iz člena 17 se podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te uredbe].

3.           Prenos pooblastila iz člena 17 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz tega sklepa. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.           Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o tem hkrati obvesti Evropski parlament in Svet.

5.           Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 17, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o navedenem aktu, ali če sta pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

POGLAVJE VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 19 Kazni

1.           Države članice določijo pravila glede kazni, ki se uporabljajo pri kršitvi določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zagotovile izvrševanje teh kazni. Navedene kazni so učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne.

2.           Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da manipulacija ali nedovoljeni posegi v kilometrski števec veljajo za kaznivo dejanje, za katero so določene učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne kazni.

3.           Države članice obvestijo Komisijo o teh pravilih najpozneje do [eno leto od datuma začetka uporabe te uredbe] in tudi nemudoma obvestijo Komisijo o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo na ta pravila.

Člen 20 Prehodne določbe

1.           Prostori in oprema za preglede iz člena 11, ki do [datum začetka uporabe te uredbe] niso skladni z minimalnimi zahtevami iz Priloge V, se lahko uporabljajo za izvajanje tehničnih pregledov največ pet let po navedenem datumu.

2.           Države članice začnejo uporabljati zahteve iz Priloge VII najpozneje pet let po datumu začetka uporabe te uredbe.

Člen 21 Razveljavitev

Direktiva 2009/40/ES in Priporočilo Komisije 2010/378/EU se razveljavita z učinkom od [datum začetka uporabe te uredbe].

Člen 22 Začetek veljavnosti in uporaba

Uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [12 mesecev po začetku njene veljavnosti].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

predsednik                                                     predsednik

[1]               COM(2010) 389 final.

[2]               Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (UL L 141, 6. 6. 2009, str. 12)

[3]               Direktiva 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti, kakor je bila spremenjena (UL L 203, 10.8.2000, str. 1).

[4]               Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).

[5]               COM(2011) 144 final.

[6]               COM(2010) 186 final.

[7]               COM(2008) 30 final.

[8]               Direktiva 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (UL L 152, 11.6.2008, str. 1)

[9]               http://ec.europa.eu/bepa/pdf/monti_report_final_10_05_2010_sl.pdf.

[10]             COM(2010) 754 final.

[11]             UL L 173, 8.7.2010, str. 47.

[12]             Protiblokirni zavorni sistem.

[13]             Elektronski nadzor stabilnosti.

[14]             UL C, , str. .

[15]             UL C, , str. .

[16]             COM(2011) 144 final.

[17]             COM(2010) 389 final.

[18]             UL L 124, 9.5.2002, str. 1.

[19]             UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

[20]             UL L 171, 9.7.2003, str. 1.

[21]             UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[22]             UL L 141, 6.6.2009, str. 12.

[23]             UL L 173, 8.7.2010, str. 74.

[24]             UL L XXX, XX.XX.XXXX, str. XX