52007PC0249

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 16.5.2007

COM(2007) 249 konč.

2007/0094 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

(predložila Komisija) {SEC(2007) 596}{SEC(2007) 603}{SEC(2007) 604}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA |

110 | Razlogi in cilji predloga Ta predlog je del prizadevanj EU za razvoj celovite migracijske politike. Komisija namerava septembra 2007 predložiti prvi predlog o zakonitih migracijah v skladu s svojim načrtom politike iz decembra 2005[1]. Eden od dejavnikov, ki spodbujajo nezakonito priseljevanje v EU, je možnost za delo. Cilj tega predloga je zmanjšati ta dejavnik „potega“ z ukrepi, usmerjenimi v zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Na podlagi sedanjih ukrepov v državah članicah je cilj zagotoviti, da vse države članice uvedejo podobne kazni za delodajalce teh državljanov tretjih držav in jih tudi učinkovito izvršujejo. Komisija je te ukrepe predlagala v svojem sporočilu o prednostnih nalogah politike v boju proti nezakonitemu priseljevanju državljanov tretjih držav iz julija 2006[2]. Evropski svet je decembra 2006 ta predlog potrdil in Komisijo pozval, da predstavi predloge. |

120 | Splošno ozadje Zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (v nadaljnjem besedilu „nezakonito zaposlovanje“) je posledica migrantov, ki iščejo boljše življenje in ustrezajo zahtevam delodajalcev, pripravljenih izkoriščati delavce, ki sprejmejo dela, za katera ponavadi ni potrebna usposobljenost in so slabo plačana. Obseg tega pojava je težko količinsko opredeliti: ocene števila državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, se gibljejo od 4,5 milijona do 8 milijonov. Nezakonito zaposlovanje je koncentrirano v določenih sektorjih: gradbeništvu, kmetijstvu, čiščenju ter hotelirstvu/pripravi in dostavi hrane. Po eni strani nezakonito zaposlovanje, ki deluje kot dejavnik „potega“ za nezakonite priseljence, tako kot neprijavljeno delo državljanov EU povzroča izgube za javne finance, lahko znižuje plače in delovne pogoje, lahko izkrivlja konkurenco med podjetji in pomeni, da neprijavljeni delavci ne bodo imeli koristi od zdravstvenega zavarovanja in pokojninskih pravic, ki so odvisne od prispevkov. Po drugi strani pa so nezakonito zaposleni državljani tretjih držav v dodatno ranljivem položaju, saj bi se, če bi bili ujeti, verjetno morali vrniti v državo izvora. Ta predlog se nanaša na politiko priseljevanja in ne na politiko dela ali socialno politiko. Na podlagi tega predloga bo kaznovan delodajalec, ne pa nezakonito zaposleni državljan tretje države (vendar bi na podlagi predloga Komisije o direktivi o vračanju iz leta 2005 morale države članice državljanom tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, praviloma izdati odločitev o vrnitvi). |

130 | Obstoječe določbe na področju, ki ga obravnava predlog Priporočilo Sveta z dne 22. decembra 1995 o uskladitvi sredstev za boj proti nezakonitemu priseljevanju in nezakonitemu zaposlovanju[3] je določalo, da je treba delodajalce, ki želijo zaposliti tuje državljane, spodbujati k preverjanju njihovih bivalnih ali zaposlitvenih razmer in da se delodajalec, ki zaposli tujega državljana brez odobritve, lahko kaznuje. Priporočilo Sveta z dne 27. septembra 1996 o boju proti nezakonitemu zaposlovanju državljanov tretjih držav[4] je zlasti določalo, da mora biti zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nimajo potrebne odobritve, prepovedano in se zanj odredijo kazni za kazniva dejanja in/ali upravne kazni. Ta predlog temelji na teh priporočilih, saj od držav članic zahteva, da prepovejo nezakonito zaposlovanje, določijo sankcije in od delodajalcev zahtevajo sprejetje preventivnih ukrepov in drugih kontrol. Politika EU proti nezakonitemu priseljevanju vključuje določbe proti trgovini z ljudmi in tihotapljenju ljudi čez meje. Okvirni sklep o boju proti trgovini z ljudmi[5] kot kaznivo dejanje določa trgovanje z osebo za namene izkoriščanja delovne sile ali spolnega izkoriščanja ter usklajuje kazni. Nezakonito zaposlovanje v okviru tega predloga bi lahko pomenilo tudi hujše kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, če so izpolnjeni pogoji okvirnega sklepa, vključno z uporabo prisile ali prevare za namene izkoriščanja delovne sile. Vendar pa se ta predlog nanaša na razmere, v katerih ni prisile ali prevare. Direktiva iz leta 2002[6] in spremni okvirni sklep[7] obravnavata ljudi, ki tihotapijo, z opredelitvijo kaznivih dejanj omogočanja nepooblaščenega vstopa, gibanja in prebivanja ter z usklajevanjem kazni. Ni mogoče izključiti, da nezakonito zaposlovanje lahko spremlja omogočanje vstopa in/ali prebivanja, toda ta predlog zajema tudi delodajalce, ki niso vpleteni v vstop ali prebivanje nezakonito zaposlenih državljanov tretjih držav. |

140 | Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije Zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, je del širšega problema neprijavljenega dela, tj. plačanih dejavnosti, ki so po svoji naravi zakonite, vendar niso prijavljene javnim organom[8]. Neprijavljeno delo in drugi s tem povezani vidiki zadevajo državljane EU prav tako kot državljane tretjih držav; Komisija bo jeseni leta 2007 predstavila sporočilo o tej temi. Ukrepi, predvideni v okviru tega predloga, so skladni s politiko in ukrepi za preprečevanje davčnih goljufij in boj proti njim na ravni Skupnosti ter to politiko in ukrepe tudi podpirajo. Ta predlog je skladen s temeljnimi pravicami. Ne vpliva na pravice, ki jih imajo državljani tretjih držav kot delavci, na primer na pravico do včlanitve v sindikat, do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih in do koristi kolektivnih pogajanj ter do delovnih pogojev, ki izpolnjujejo zdravstvene in varnostne standarde. Kar zadeva kršitve, za katere je lahko odgovoren delodajalec, je treba opozoriti, da na podlagi tega predloga delodajalec, ki preveri dokumente bodočih zaposlenih, ne bo odgovoren v primeru, če se, na primer, dejansko ugotovi, da so ti dokumenti ponarejeni. Kazenske sankcije so omejene na hujše primere, kadar je kazen za kaznivo dejanje sorazmerna z resnostjo kršitve. Osebni podatki, ki jih morajo delodajalci in organi pri izvajanju tega predloga obravnavati, bodo morali biti obdelani v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov[9]. |

POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UčINKA |

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi |

211 | Metode posvetovanja, glavni ciljni sektorji in splošni profil anketirancev Potekala so srečanja z Evropsko konfederacijo sindikatov (EKS) in Zvezo industrijskih konfederacij in konfederacij delodajalcev Evrope (UNICE/Business Europe). Potekala so posvetovanja z državami članicami v okviru Odbora Komisije za priseljevanje in azil. Pri pripravah predloga so bili v pomoč tudi seminarji in delavnice, ki so združili predstavnike socialnih partnerjev in drugih nevladnih organizacij. V okviru zunanje študije, ki jo je naročila Komisija za podporo ocene učinka, so preko vprašalnikov in s pogovori potekala nadaljnja posvetovanja z državami članicami (vključno z njihovimi organi za izvrševanje), sindikati in organizacijami delodajalcev ter nevladnimi organizacijami. |

212 | Povzetek odgovorov in kako so bili ti upoštevani Komisija je upoštevala pripombe na svoje sporočilo iz julija 2006. |

Zbiranje ter uporaba strokovnega znanja in izkušenj |

229 | Zunanje strokovno znanje in izkušnje niso bili potrebni. |

230 | Ocena učinka V oceni učinka so bile obravnavane naslednje možnosti: Možnost št. 1: status quo. Čeprav je večina (če ne vse) držav članic že uvedla sankcije proti delodajalcem in preventivne ukrepe, se ti niso izkazali za učinkovite. Ta možnost ne bi ustvarila enakih pogojev in razmere bi se lahko celo poslabšale, saj bi se lahko povečale razlike med državami članicami. Raven sedanjih sankcij je morda tako nizka, da ne izravnava gospodarske prednosti nezakonitega zaposlovanja. Delodajalci, tretje države in državljani tretjih držav s tem ne bi prejeli jasnega sporočila, da so se možnosti za nekaznovanje zmanjšale. Možnost št. 2: usklajene sankcije zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, po vsej EU z obveznostjo držav članic za izvrševanje (obveznost izvršitve določenega števila inšpekcijskih pregledov na delovnih mestih). Ta možnost bi zmanjšala odstopanja v zakonodaji in njenem izvrševanju ter krepila enake pogoje. Več držav članic bi uvedlo najnižje ravni sankcij zoper delodajalce, s čimer bi se povečalo odvračanje. Nezakonito zaposlovanje bi se morda zmanjšalo kot posledica boljšega izvrševanja. Možnost št. 3: usklajeni preventivni ukrepi: skupne zahteve v celotni EU za delodajalce, da kopirajo ustrezno dokumentacijo (dovoljenje za prebivanje) in obvestijo pristojne nacionalne organe. Ta možnost bi zmanjšala nezakonito zaposlovanje, saj bi lahko delodajalec zgodaj ugotovil, ali morebitni zaposleni lahko dela. Delodajalci bi imeli minimalne dodatne obremenitve; več držav članic že zahteva, da delodajalci preverjajo dokumente. Spodbujali bi se enaki pogoji, saj bi se v celotni EU izvajali enaki postopki. Vendar pa se lahko povečata lažno prikazovanje identitete in ponarejanje dokumentov. Zagotoviti bi bilo treba varstvo podatkov. Možnost št. 4: Usklajene sankcije zoper delodajalce in preventivni ukrepi (tj. možnost št. 2 in 3). V okviru te možnosti bi se vzajemno izvrševali pozitivni učinki možnosti št. 2 in 3, širilo pa bi se jasnejše sporočilo o zavezanost EU za boj proti nezakonitemu zaposlovanju. Možnost št. 5: kampanja EU za večanje ozaveščenosti o posledicah zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Izvajanje te možnosti ne bi zahtevalo velikih sredstev, imela pa bi majhen, začasen, toda pozitiven učinek na izpolnjevanje. Vendar pa srednje- ali dolgoročno ne bi povzročila zmanjšanja nezakonitega zaposlovanja. Delodajalci se že zavedajo negativnih posledic nezakonitega zaposlovanja. Možnost št. 6: ugotavljanje in izmenjava dobrih praks o izvajanju in sankcijah zoper delodajalce med državami članicami. Vse zainteresirane strani menijo, da je potrebno boljše izvrševanje, in ta možnost bi povečala zmogljivost in s tem učinkovitost organov za izvrševanje. Vendar pa bi bila sredstva za inšpekcijske preglede še vedno odvisna od držav članic. Prispevek k oblikovanju enakih pogojev bi bil omejen, ker bi se ohranila in morda celo povečala odstopanja pri sankcijah in preventivnih ukrepih. Po primerjavi možnosti in njihovih učinkov ter glede na mnenja držav članic in zainteresiranih strani je najprimernejša možnost kombinacija možnosti št. 4 in 6. Predlagane nove ukrepe morajo kot spremljevalni ukrepi spremljati kampanje za večanje ozaveščenosti, usmerjene na delodajalce (zlasti na posameznike ter mala in srednja podjetja). Ta predlog obravnava možnost št. 4, medtem ko so možnost št. 6 in spremljajoče kampanje za večanje ozaveščenosti obravnavane v spremljajočem delovnem dokumentu služb Komisije. |

PRAVNI VIDIKI PREDLOGA |

305 | Povzetek predlaganih ukrepov Predlog vsebuje splošno prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Kršitve se bodo kaznovale s kaznimi (ki so po naravi lahko upravne) v obliki denarnih kazni in, v primeru podjetij, možnostjo drugih ukrepov, vključno z izključitvijo iz dodelitve javnih subvencij in z njihovo izterjavo. Za hujše primere bi bile na voljo kazni za kazniva dejanja. Za zagotovitev učinkovitosti prepovedi bi morali delodajalci pred zaposlitvijo državljana tretje države izvesti določene preveritve, postopki za pritožbe bi se olajšali in države članice bi morale izvesti določeno število inšpekcijskih pregledov. Strožje sankcije in večje obveznosti izvrševanja, ki v okviru te direktive veljajo v zvezi z državljani tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, v primerjavi s tistimi, ki veljajo v okviru sedanjih instrumentov Skupnosti, zlasti v povezavi z opravljanjem storitev v zvezi z državljani EU in državljani tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, so upravičene zaradi cilja te direktive in nediskriminatorne zaradi drugačnega statusa državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. |

310 | Pravna podlaga Določbe te direktive so namenjene zmanjšanju nezakonitega priseljevanja v EU. Zato je ustrezna pravna podlaga člen 63(3)(b) Pogodbe ES. Ta pravna podlaga ne zajema ukrepov v zvezi z državljani tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, vendar z delom kršijo svoj status prebivanja, na primer študenti iz tretjih držav, ki delajo več ur, kot je dovoljeno. Zato ta predlog ne zajema spopadanja s takimi razmerami, čeprav je tudi to pomembno za zmanjševanje zaposlitve kot dejavnika „potega“. |

320 | Načelo subsidiarnosti Načelo subsidiarnosti se uporablja, kolikor predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti. |

Države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev predloga iz naslednjega(-ih) razloga(-ov). |

321 | Če bodo države članice ukrepale same, obstaja tveganje, da se bodo ravni sankcij in izvrševanja v različnih državah članicah znatno razlikovale. To lahko povzroči izkrivljanje konkurence znotraj enotnega trga in sekundarna gibanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, v države članice z nižjimi ravnmi sankcij in izvrševanja. |

Z ukrepi Skupnosti se bodo laže dosegli cilji predloga iz naslednjega(-ih) razloga(-ov). |

324 | Na območju brez notranjih meja je treba ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju sprejeti na skupni podlagi. To velja za skupne meje, pa tudi glede ukrepov za zmanjšanje dejavnikov „potega“. Ukrepi na ravni Skupnosti bodo pri zmanjševanju zaposlitve kot dejavnika „potega“ učinkovitejši. Skupne najnižje ravni sankcij zoper delodajalce bodo zagotovile, (1) da imajo vse države članice dovolj visoke sankcije, da bodo imele odvračilno vrednost, (2) da se sankcije med seboj ne razlikujejo toliko, da bi povzročile sekundarna gibanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, in (3) da imajo podjetja v celotni EU enake pogoje. |

325 | Predlog določa le najnižjo raven usklajenosti. |

327 | Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti. |

Načelo sorazmernosti Predlog je skladen z načelom sorazmernosti iz naslednjega(-ih) razloga(-ov). |

Izbrani instrument je direktiva, ki državam članicam zagotavlja visoko stopnjo prilagodljivosti pri izvajanju. Na podlagi predzadnjega pododstavka člena 63 Pogodbe ES lahko države članice obdržijo ali uvedejo drugačne ukrepe, kot jih določa direktiva, če so ti združljivi s to pogodbo in mednarodnimi sporazumi. |

331 | Izvajanje direktive lahko pomeni določeno dodatno finančno in upravno obremenitev za nacionalne in regionalne vlade držav članic, da se razvije zahtevana strategija za izvrševanje in izvede zahtevano najmanjše število inšpekcijskih pregledov. Poleg tega je lahko določena dodatna obremenitev teh vlad posledica morebitnega povečanja upravnih in kazenskih postopkov. Vendar pa so te povečane obremenitve omejene na to, kar je potrebno za zagotovitev učinkovitosti predloga. Kar zadeva gospodarske subjekte, so obremenitve omejene na izvajanje preverjanj pred zaposlitvijo državljanov tretjih držav, obveščanje pristojnih organov in vodenje evidenc. Te obremenitve so sorazmerne s ciljem predloga. |

332 | Izbira instrumentov |

Predlagani instrumenti: direktiva. |

341 |

342 | Druga sredstva ne bi bila primerna zaradi naslednjega(-ih) razloga(-ov). Direktiva je ustrezen instrument za te ukrepe: določa zavezujoče najmanjše standarde, vendar državam članicam zagotavlja prožnost pri njenem prenosu v nacionalno zakonodajo in izvrševanje. |

PRORAčUNSKE POSLEDICE |

409 | Predlog nima proračunskih posledic za proračun EU. |

DODATNE INFORMACIJE |

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti |

Predlog vključuje klavzulo o pregledu. |

531 | Korelacijska tabela Države članice morajo Komisiji sporočiti besedilo nacionalnih določb za prenos Direktive ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo. |

550 | Podrobna obrazložitev predloga Člena 1 in 2 Predlog ne zajema državljanov EU, vključno s tistimi, katerih upravičenost do zaposlitve v določeni državi članici je omejena na podlagi prehodnih ureditev. Opredelitev „delodajalca“ zajema fizične ali pravne osebe, ki v okviru poslovne dejavnosti zaposlujejo druge, pa tudi zasebnike kot delodajalce, na primer delodajalce čistilcev hiš. Z vidika zmanjševanja dejavnika „potega“ za nezakonito priseljevanje ni smiselno izključiti posameznih vrst delodajalcev. Člen 3 Osrednja določba predloga je splošna prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice do prebivanja v EU. Člena 4 in 5 Delodajalci bi morali pred zaposlitvijo državljana tretje države preveriti, ali ima ta dovoljenje za prebivanje ali katero drugo odobritev bivanja. Delodajalci, ki so podjetja ali pravne osebe (kot je registrirano nepridobitno združenje), bi potem morali o tem obvestiti pristojne nacionalne organe. Za delodajalce, ki lahko dokažejo, da so izpolnili te obveznosti, kazni ne bi veljale. Kar zadeva ponarejene dokumente, je povsem nesmiselno zahtevati, da jih odkrijejo delodajalci. V sporočilu Komisije iz julija 2006 je navedeno, da je treba na podlagi minimalnih varnostnih standardov oblikovati skupne smernice za dokumente, vključno z dovoljenji za prebivanje, zlasti glede postopkov izdajanja. Toda delodajalci se ne morejo izogniti odgovornosti, če so dokumenti očitno nepravilni (na primer dokument s fotografijo, ki očitno ni fotografija bodočega zaposlenega, ali dokument, ki je očitno ponarejen). Člen 6 Kršitve delodajalcev bi se kaznovale z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki so lahko upravne sankcije. Sankcije za vsako kršitev vključujejo denarno kazen in stroške vrnitve državljana tretje države. Za zadevne državljane tretjih držav na podlagi tega predloga ne veljajo sankcije. Komisija je pripravila ločen predlog za direktivo[10], ki bi praviloma zahtevala, da države članice vsakemu državljanu tretje države, ki nezakonito prebiva v EU, izdajo odločitev o vrnitvi. Člen 7 Delodajalci bi morali nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države plačati morebitna neporavnana plačila, države članice pa bi morale uvesti mehanizme za zagotovitev, da bodo državljanom tretjih držav izplačane vse neporavnane plače, tudi če so že zapustili državo članico. Člen 8 Za podjetja kot delodajalce bodo na voljo drugi ukrepi, vključno s prepovedjo prejemanja javnih ugodnosti, subvencij (vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice) in sodelovanja v postopkih javnih naročil. Možno bi bilo tudi vračilo javnih subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice, dodeljenih delodajalcu v preteklih 12 mesecih. Enaka možnost obstaja v okviru finančne uredbe v zvezi s sredstvi EU, ki jih neposredno upravlja Komisija. Člen 9 Če denarne kazni ne more plačati podizvajalec, jo morajo plačati drugi izvajalci v tej podizvajalski verigi, vse do glavnega izvajalca in vključno z njim. Člena 10 in 11 Upravne denarne kazni in drugi ukrepi morda ne bodo zadostovali za odvrnitev določenih delodajalcev. Države članice bi zato morale omogočiti kazni za kazniva dejanja za štiri vrste hujših primerov: ponavljajoče se kršitve, zaposlitev znatnega števila državljanov tretjih držav, posebej izkoriščevalske delovne pogoje in za primer, kadar delodajalec ve, da je delavec žrtev trgovine z ljudmi. Za zagotovitev zlasti tega, da za posamezne delodajalce veljajo kazenske sankcije samo v hujših primerih, se ponavljajoča se kršitev kot kaznivo dejanje obravnava samo, kadar je to tretja kršitev v obdobju dveh let. Člena 12 in 13 Države članice morajo zagotoviti, da so lahko pravne osebe odgovorne za kazniva dejanja. Ni določeno, ali naj bo odgovornost pravnih oseb kazenska odgovornost. Zato državam članicam, ki ne priznavajo kazenske odgovornosti pravnih oseb, ni treba spreminjati njihovih sistemov. Člen 14 Da bo izvrševanje učinkovitejše, je treba uvesti mehanizme, preko katerih lahko državljani tretjih držav vlagajo pritožbe neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani. Te tretje strani morajo biti zaščitene proti morebitnim sankcijam v okviru predpisov, ki prepovedujejo omogočanje nepooblaščenega vstopa in prebivanja. Sindikati in nevladne organizacije so poudarili potrebo po taki določbi. Predlagani so dodatni ukrepi za zaščito državljanov tretjih držav v primeru posebno izkoriščevalskih delovnih pogojev, ki pomenijo kazensko odgovornost. Prvič, tisti, ki sodelujejo v postopkih, morajo imeti koristi v okviru možnosti do dodelitve začasnega dovoljenja za prebivanje, ki že obstaja v okviru prava ES za žrtve trgovine z ljudmi, ki sodelujejo z organi. Drugič, njihovo vrnitev je treba odložiti, dokler dejansko ne prejmejo vseh neporavnanih plačil. Člen 15 Države članice bi morale izvesti določeno število kontrol na podlagi ocene tveganja. |

1. 2007/0094 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sankcijah zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(3)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[11],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora[12],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[13],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[14],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Evropski svet se je na svojem zasedanju 14. in 15. decembra 2006 strinjal s povečanjem sodelovanja med državami članicami na področju boja proti nezakonitemu priseljevanju in zlasti, da je treba ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju okrepiti na ravni držav članic in EU.

(2) Glavni dejavnik „potega“ za nezakonito priseljevanje v EU je možnost zaposlitve v EU brez zahtevanega pravnega statusa. Ukrepi proti nezakonitemu priseljevanju in nezakonitemu prebivanju morajo zato vključevati ukrepe proti temu dejavniku „potega“.

(3) Osrednji del teh ukrepov mora biti splošna prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice prebivanja v EU, s sankcijami zoper delodajalce, ki kršijo to prepoved.

(4) Določbe ne smejo zajemati državljanov tretjih držav, ki v EU ne prebivajo nezakonito. Pri tem so izvzeti državljani tretjih držav, ki so družinski člani državljanov Unije in uveljavljajo svojo pravico prostega gibanja znotraj Skupnosti, ter tisti, ki imajo v okviru sporazumov med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami, katerih državljani so, na drugi, pravice prostega gibanja, ki so enake pravicam, ki jih imajo državljani Unije. Pri tem so izvzeti tudi državljani tretjih držav, ki so v razmerah, zajetih v pravo Skupnosti, na primer tisti, ki so zakonito zaposleni v eni državi članici in jih ponudnik storitev v okviru opravljanja storitev pošlje v drugo državo članico.

(5) Da se prepreči zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, morajo delodajalci pred zaposlitvijo državljana tretje države, tudi če državljana tretje države zaposlijo z namenom, da ga v okviru zagotavljanja storitev pošljejo v drugo državo članico, preveriti, ali ima dovoljenje za prebivanje ali katero drugo odobritev bivanja, ki je veljavna v obdobju zaposlitve. Obremenitve delodajalcev morajo biti omejene na preveritev, da dokument ni očitno nepravilen, na primer da je v njem očitno napačna fotografija. Da se omogoči, da države članice preverijo zlasti, ali so dokumenti ponarejeni, je treba tudi od podjetij in pravnih oseb zahtevati, da pristojne organe obvestijo o zaposlitvi državljana tretje države.

(6) Delodajalci, ki izpolnjujejo dolžnosti, ki jih določa ta direktiva, niso odgovorni za zaposlitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU, zlasti če pristojni organ pozneje ugotovi, da je dokument, ki ga je zaposleni pokazal, ponarejen ali da je bil zlorabljen.

(7) Za izvrševanje splošne prepovedi in odvračanje od kršitev morajo države članice zagotoviti ustrezne sankcije. Te morajo vključevati denarne kazni in prispevke za stroške vrnitve državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

(8) Delodajalec mora v vsakem primeru državljanom tretjih držav plačati vsa morebitna še neporavnana plačila za delo, ki so ga opravili, ter vse neplačane davke in prispevke za socialno varnost.

(9) Države članice morajo zagotoviti vložitev terjatev in oblikovanje mehanizmov, ki bodo zagotavljali, da bodo državljani tretjih držav prejeli izterjane zneske svojih dolgovanih plačil.

(10) Države članice morajo domnevati, da delovno razmerje traja vsaj šest mesecev, tako da dokazno breme vsaj za določeno obdobje nosi delodajalec.

(11) Države članice morajo zagotoviti možnost nadaljnjih sankcij proti podjetjem kot delodajalcem, vključno z izključitvijo iz upravičenosti do javnih ugodnosti, pomoči in subvencij, med katere spadajo tudi kmetijske subvencije; izključitvijo iz postopkov javnih naročil ter vračilom že dodeljenih javnih ugodnosti, pomoči in subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice.

(12) Ta direktiva in zlasti njeni členi 8, 11 in 13 ne smejo vplivati na določbe Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[15].

(13) Glede na razširjenost sklepanja pogodb s podizvajalci v določenih prizadetih sektorjih je treba zagotoviti, da so vsa podjetja v podizvajalski verigi solidarno odgovorna za plačilo finančnih sankcij zoper delodajalca na koncu verige, ki zaposluje državljane tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

(14) Izkušnje kažejo, da obstoječi sistemi sankcij ne zadostujejo za popolno upoštevanje prepovedi zaposlovanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU. Eden od razlogov je, da samo upravne sankcije ne zadostujejo za odvrnitev določenih brezobzirnih delodajalcev. Upoštevanje bi se lahko okrepilo in ga je treba okrepiti z uporabo kazenskih sankcij.

(15) Za zagotovitev popolne učinkovitosti splošne prepovedi zato obstaja posebna potreba po bolj odvračilnih sankcijah za hujše primere, kot so: ponavljajoče se kršitve, nezakonita zaposlitev znatnega števila državljanov tretjih držav, posebej izkoriščevalski delovni pogoji in primer, kadar delodajalec ve, da je delavec žrtev trgovine z ljudmi. Delovni pogoji štejejo za posebno izkoriščevalske, kadar se plača ali delovni pogoji, zlasti tisti, ki vplivajo na zdravje in varnost delavca, bistveno razlikujejo od plače in delovnih pogojev, ki jih imajo zakonito zaposleni delavci.

(16) V vseh primerih, ki na podlagi te direktive štejejo za hujše, kršitev pomeni kaznivo dejanje v celotni Skupnosti, če je do nje prišlo namenoma. Kaznivo dejanje ne sme posegati v uporabo Okvirnega sklepa 2002/629/PNZ z dne 19. julija 2002 o boju proti trgovini z ljudmi[16].

(17) Kaznivo dejanje je treba kaznovati z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami, ki morajo veljati tudi za pravne osebe v celotni Skupnosti, saj so mnogi delodajalci pravne osebe.

(18) Za olajševanje izvrševanja morajo obstajati učinkoviti mehanizmi pritožb, preko katerih lahko zadevni državljani tretjih držav vložijo pritožbe neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani, kot so sindikati ali druga združenja. Pooblaščene tretje strani morajo biti pri nudenju pomoči pri vložitvi pritožb zavarovane pred morebitnimi sankcijami v okviru predpisov, ki prepovedujejo omogočanje nepooblaščenega prebivanja.

(19) Za dopolnitev mehanizmov pritožb morajo države članice državljanom tretjih držav, ki so delali v posebej izkoriščevalskih delovnih pogojih in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca, dodeliti dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov. Ta dovoljenja se dodelijo pod enakimi pogoji kot tista, dodeljena na podlagi Direktive 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi[17].

(20) Da se zagotovi zadostna raven izvrševanja in da se preprečijo znatne razlike glede ravni izvrševanja v državah članicah, je treba v vsaki državi članici izvršiti inšpekcijske preglede določenega deleža podjetij.

(21) Kakršna koli obdelava osebnih podatkov pri izvajanju te direktive mora biti v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov[18].

(22) Ker države članice same ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, ki je preprečiti nezakonito priseljevanje z ukrepi zoper zaposlitev kot dejavnik „potega“, ampak ga je mogoče zaradi obsega in učinkov bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz tega člena Direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosega tega cilja.

(23) Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Listina o temeljnih pravicah Evropske unije. Zlasti jo je treba uporabljati ob ustreznem upoštevanju svobode gospodarske pobude, enakosti pred zakonom in načela nediskriminacije, pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sojenja ter načel zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni v skladu s členi 16, 20, 21, 47 in 49 Listine.

(24) Danska skladno s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, ne sodeluje pri sprejetju te direktive, ki zanjo ni zavezujoča niti se v njej ne uporablja –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Vsebina in področje uporabe

1. Ta direktiva določa skupne sankcije in ukrepe, ki jih morajo uporabljati države članice zoper delodajalce državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na ozemlju držav članic, kot ukrepanje proti nezakonitemu priseljevanju.

Člen 2 Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „državljan tretje države“ pomeni katero koli osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe;

(b) „zaposlitev“ pomeni izvajanje plačanih dejavnosti za drugo osebo in po navodilih te druge osebe;

(c) „nezakonito prebivanje“ pomeni prisotnost državljana tretje države, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za bivanje ali prebivanje v državi članici, na ozemlju te države članice;

(d) „nezakonita zaposlitev“ pomeni zaposlitev državljana tretje države, ki nezakonito prebiva na ozemlju države članice;

(e) „delodajalec“ pomeni vsako osebo, vključno s pravnimi osebami, za katero in po navodilih katere državljan tretje države izvaja plačane dejavnosti;

(f) „podizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, kateri je dodeljena izvedba vseh ali dela obveznosti iz že sklenjene pogodbe.

Člen 3Prepoved nezakonitega zaposlovanja

Države članice prepovejo zaposlovanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

Kršitve te prepovedi se kaznujejo s sankcijami in ukrepi, določenimi v tej direktivi.

Člen 4Dolžnosti delodajalcev

1. Države članice od delodajalcev zahtevajo, da:

(a) od državljanov tretjih držav zahtevajo predložitev dovoljenja za prebivanje ali druge odobritve bivanja, veljavne v obdobju zadevne zaposlitve;

(b) pred začetkom zaposlitve kopirajo dovoljenje za prebivanje ali katero drugo odobritev bivanja ali si zabeležijo njegovo vsebino;

(c) hranijo kopije ali zapiske za inšpekcijske preglede pristojnih organov držav članic, in sicer vsaj toliko časa, kolikor traja zaposlitev.

2. Države članice od delodajalcev, ki delujejo v okviru poslovne dejavnosti ali so pravne osebe, zahtevajo, da pristojne organe, ki jih določijo države članice, najpozneje v enem tednu obvestijo o začetku in koncu zaposlitve državljana tretje države.

3. Države članice zagotovijo, da se šteje, da so delodajalci izpolnili svoje obveznosti iz odstavka 1(a), če dokument, predložen kot dovoljenje za prebivanje ali katera druga odobritev bivanja, ni očitno spremenjen.

Člen 5 Posledice izpolnjevanja dolžnosti delodajalcev

Države članice zagotovijo, da delodajalci niso odgovorni za kršitev člena 3, če lahko dokažejo, da so izpolnili dolžnosti iz člena 4.

Člen 6Finančne sankcije

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za vse kršitve člena 3 veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije zoper delodajalca.

2. Sankcije v zvezi z vsako kršitvijo člena 3 vključujejo:

(a) denarne kazni v zvezi z vsakim nezakonito zaposlenim državljanom tretje države;

(b) plačilo stroškov za vrnitev vsakega nezakonito zaposlenega državljana tretje države v primerih, kadar se izvedejo postopki vrnitve.

Člen 7Plačila, ki jih morajo poravnati delodajalci

1. Države članice v zvezi z vsako kršitvijo člena 3 zagotovijo, da delodajalec plača:

(a) nezakonito zaposlenemu državljanu tretje države vsa morebitna še neporavnana plačila;

(b) vse neplačane davke in prispevke za socialno varnost, vključno z zadevnimi upravnimi denarnimi kaznimi.

2. Za uporabo odstavka 1(a) države članice:

(a) sprejmejo mehanizme za zagotovitev, da se potrebni postopki za izterjavo neporavnanih plačil sprožijo samodejno, ne da bi moral državljan tretje države vložiti zahtevek za izterjavo;

(b) omogočiti, da se domneva, da delovno razmerje traja vsaj 6 mesecev, če delodajalec ne dokaže drugače.

3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da nezakonito zaposleni državljani tretjih držav prejmejo vsa neporavnana plačila, ki se izterjajo na podlagi odstavka 1(a), tudi v primeru, da so se vrnili ali da so se morali vrniti.

4. Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(c) države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izvršitev vseh odločitev o vrnitvi odloži, dokler državljan tretje države ne prejme vseh neporavnanih plačil iz odstavka 1(a).

Člen 8 Drugi ukrepi

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da za delodajalca, ki delujejo v okviru poslovne dejavnosti, veljajo naslednji ukrepi:

(a) izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij za obdobje do pet let;

(b) izključitev iz sodelovanja pri javnih naročilih za obdobje do pet let;

(c) vračilo javnih ugodnosti, pomoči ali subvencij, vključno s sredstvi EU, ki jih upravljajo države članice, dodeljenih delodajalcu v 12 mesecih pred odkritjem nezakonitega zaposlovanja;

(d) začasno ali trajno zaprtje obratov, v katerih je bila storjena kršitev.

Člen 9Sklepanje pogodb s podizvajalci

1. Kadar je delodajalec podizvajalec, države članice zagotovijo, da so glavni izvajalec ter vsi morebitni vmesni podizvajalci odgovorni za plačilo:

(a) vseh sankcij, naloženih na podlagi člena 6, in

(b) vseh odprtih plačil, dolgovanih na podlagi člena 7.

2. Glavni izvajalec in vsi morebitni vmesni izvajalci so v skladu z odstavkom 1 solidarno odgovorni, brez poseganja v določbe nacionalnega prava v zvezi z regresno pravico.

Člen 10 Kaznivo dejanje

1. Vsaka država članica zagotovi, da je kršitev iz člena 3 kaznivo dejanje, če je bila storjena namenoma, in sicer v naslednjih okoliščinah:

(a) kršitev se nadaljuje ali ponovi po dveh predhodnih ugotovitvah pristojnih nacionalnih organov ali sodišč v obdobju dveh let, da je delodajalec kršil člen 3;

(b) kršitev se nanaša na znatno število nezakonito zaposlenih državljanov tretjih držav. To je v primeru, da so vsaj štirje državljani tretjih držav nezakonito zaposleni;

(c) kršitev spremljajo posebej izkoriščevalski delovni pogoji, na primer, kadar se delovni pogoji bistveno razlikujejo od delovnih pogojev, ki jih imajo zakonito zaposleni delavci; ali

(d) kršitev je storil delodajalec, ki izkorišča delo ali storitve osebe, za katero ve, da je žrtev trgovine z ljudmi.

2. Države članice zagotovijo, da je sodelovanje v ravnanjih iz člena 1 ali napeljevanje k njim kaznivo dejanje.

Člen 11 Sankcije za kaznivo dejanje

1. Države članice zagotovijo, da se izvršitev kaznivega dejanja iz člena 10 lahko kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi sankcijami.

2. Kazenske sankcije, ki jih predvideva ta člen, lahko spremljajo druge sankcije in ukrepi, zlasti tisti iz členov 6, 7 in 8, ter objava sodne odločbe v zvezi obsodbo ali uvedenimi sankcijami ali ukrepi.

Člen 12 Odgovornost pravnih oseb

1. Države članice zagotovijo, da so pravne osebe lahko odgovorne za kaznivo dejanje iz člena 10, če jih v njihovo korist stori katera koli oseba, ki deluje bodisi sama bodisi kot del organa pravne osebe, ki ima vodilni položaj v sklopu pravne osebe, in sicer na podlagi:

(a) pooblastila za zastopanje pravne osebe,

(b) pooblastila za odločanje v imenu pravne osebe ali

(c) pooblastila za izvajanje nadzora v okviru pravne osebe.

2. Države članice zagotovijo, da je pravna oseba lahko odgovorna, če je pomanjkljivi nadzor oziroma kontrola osebe iz odstavka 1 omogočil, da je v korist te pravne osebe njej podrejena oseba storila kaznivo dejanje iz člena 10.

3. Odgovornost pravne osebe na podlagi odstavkov 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov proti fizičnim osebam, ki so storilci, napeljevalci ali sostorilci pri dejanjih iz člena 10.

Člen 13 Sankcije zoper pravne osebe

Države članice zagotovijo, da se pravno osebo, ki je odgovorna za kaznivo dejanje na podlagi člena 10, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi sankcijami, ki vključujejo kazenske ali nekazenske sankcije v obliki denarnih kazni in lahko vključujejo druge sankcije, kot so:

(a) izključitev iz upravičenosti do javnih ugodnosti ali pomoči;

(b) izključitev iz sodelovanja v javnih naročilih za obdobje do pet let;

(c) začasna ali trajna prepoved opravljanja kmetijskih, industrijskih ali trgovskih dejavnosti;

(d) uvedba sodnega nadzora;

(e) sodni nalog za likvidacijo.

Člen 14Olajševanje pritožb

1. Države članice zagotovijo učinkovite mehanizme, preko katerih lahko nezakonito zaposleni državljani tretjih držav vložijo pritožbe zoper svoje delodajalce, in sicer neposredno ali preko pooblaščenih tretjih strani.

2. Države članice pooblaščenim tretjim stranem, ki državljanom tretjih držav nudijo pomoč pri vložitvi pritožb, ne naložijo sankcij zaradi omogočanja nepooblaščenega prebivanja.

3. Glede kaznivih dejanj iz člena 10(1)(c) države članice skladno s pogoji iz členov 4 do 15 Direktive 2004/81/ES državljanom tretjih držav, ki delajo ali so delali v izkoriščevalskih delovnih pogojih in sodelujejo v kazenskih postopkih zoper delodajalca, dodelijo dovoljenja za prebivanje s časovnimi omejitvami, povezanimi s trajanjem zadevnih nacionalnih postopkov.

Člen 15 Inšpekcijski pregledi

1. Države članice zagotovijo, da se letno v vsaj 10 % podjetij na njihovem ozemlju izvedejo inšpekcijski pregledi in s tem preveri zaposlitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

2. Izbor podjetij, v katerih se izvedejo inšpekcijski pregledi, temelji na oceni tveganja, ki jo izvedejo pristojni organi v državah članicah ob upoštevanju dejavnikov, kot sta sektor, v katerem podjetje deluje, in morebitna kršitev v preteklosti.

Člen 16 Poročanje

Države članice najpozneje do [ tri leta po datumu iz člena 17 ] in vsaka tri leta za tem Komisiji posredujejo informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila, ki vključuje število in rezultate inšpekcijskih pregledov, izvedenih na podlagi člena 15, ter podrobnosti o ukrepih, ki se uporabljajo na podlagi člena 8.

Komisija na podlagi teh poročil predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 17Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo najpozneje do [24 mesecev od datuma objave v Uradnem listu Evropske unije] . Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 18Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] COM(2005) 669.

[2] COM(2006) 402.

[3] UL C 5, 10.1.1996, str. 1.

[4] UL C 304, 14.10.1996, str. 1.

[5] OJ L 203, 1.8.2002, str. 1.

[6] UL L 328, 5.12.2002, str. 17.

[7] UL L 328, 5.12.2002, str. 1.

[8] COM(98)219.

[9] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

[10] COM(2005)391.

[11] UL C […], […], str. […].

[12] UL C […], […], str. […].

[13] UL C […], […], str. […].

[14] UL C […], […], str. […].

[15] UL L 248, 19.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 1995/2006 z dne 13. decembra 2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

[16] UL L 203, 1.8.2002, str. 1.

[17] UL L 261, 6.8.2004, str. 19.

[18] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.