EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document L:2007:327:FULL

Uradni list Evropske unije, L 327, 13. december 2007


Display all documents published in this Official Journal
 

ISSN 1725-5155

Uradni list

Evropske unije

L 327

European flag  

Slovenska izdaja

Zakonodaja

Zvezek 50
13. december 2007


Vsebina

 

I   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

Stran

 

 

UREDBE

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1463/2007 z dne 12. decembra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

1

 

 

Uredba Komisije (ES) št. 1464/2007 z dne 12. decembra 2007 o določitvi obsega, v katerem se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi novembra 2007 za nekatere mlečne proizvode v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 2535/2001

3

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1465/2007 z dne 12. decembra 2007 o spremembi Priloge V k Uredbi Sveta (ES) št. 752/2007 v zvezi s količinskimi omejitvami nekaterih jeklenih izdelkov iz Ukrajine

6

 

*

Uredba Komisije (ES) št. 1466/2007 z dne 12. decembra 2007 o prepovedi ribolova na osliča v conah ICES VIIIc, IX in X ter vodah ES v coni CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske

8

 

 

II   Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

 

 

ODLOČBE/SKLEPI

 

 

Svet

 

 

2007/829/ES

 

*

Sklep Sveta z dne 5. decembra 2007 o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake in vojaške uslužbence, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, in razveljavitvi Sklepa 2003/479/ES

10

 

 

IV   Drugi akti

 

 

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

 

 

Nadzori organ EFTA

 

*

Odločba Nadzornega organa EFTA št. 90/04/COL z dne 23. aprila 2004 o šestinštirideseti spremembi postopkovnih in vsebinskih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja 24C: Uporaba pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo

21

 

 

Popravki

 

*

Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1875/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 360, 19.12.2006)

32

 

*

Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 1459/2007 z dne 10. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1858/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov med drugim s poreklom iz Južne Afrike (UL L 326, 12.12.2007)

32

SL

Akti z rahlo natisnjenimi naslovi so tisti, ki se nanašajo na dnevno upravljanje kmetijskih zadev in so splošno veljavni za omejeno obdobje.

Naslovi vseh drugih aktov so v mastnem tisku in pred njimi stoji zvezdica.


I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

UREDBE

13.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/1


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1463/2007

z dne 12. decembra 2007

o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 3223/94 z dne 21. decembra 1994 o podrobnih pravilih za uporabo uvoznega režima za sadje in zelenjavo (1), in zlasti člena 4(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (ES) št. 3223/94 v skladu z rezultati večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga oblikuje merila, po katerih Komisija določa pavšalne vrednosti za uvoz iz tretjih držav, za proizvode in obdobja, predpisana v Prilogi k Uredbi.

(2)

V skladu z zgornjimi merili je treba določiti pavšalne uvozne vrednosti v višini, podani v Prilogi k tej uredbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Pavšalne uvozne vrednosti iz člena 4 Uredbe (ES) št. 3223/94 so določene v Prilogi k Uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 13. decembra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 337, 24.12.1994, str. 66. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 756/2007 (UL L 172, 30.6.2007, str. 41).


PRILOGA

k Uredbi Komisije z dne 12. decembra 2007 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določanje vhodne cene nekaterega sadja in zelenjave

(EUR/100 kg)

Tarifna oznaka KN

Oznaka tretje države (1)

Pavšalna uvozna vrednost

0702 00 00

IL

168,9

MA

91,0

TN

157,6

TR

108,7

ZZ

131,6

0707 00 05

JO

209,9

MA

47,6

TR

89,2

ZZ

115,6

0709 90 70

JO

149,8

MA

56,0

TR

108,3

ZZ

104,7

0709 90 80

EG

359,4

ZZ

359,4

0805 10 20

AR

12,5

AU

10,4

BR

25,6

SZ

31,4

TR

100,7

ZA

38,2

ZW

20,3

ZZ

34,2

0805 20 10

MA

79,8

ZZ

79,8

0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90

HR

32,2

IL

66,9

TR

72,7

ZZ

57,3

0805 50 10

EG

80,9

IL

82,7

TR

105,4

ZA

65,9

ZZ

83,7

0808 10 80

AR

79,2

CA

97,8

CL

86,0

CN

76,4

MK

30,6

US

87,4

ZA

82,4

ZZ

77,1

0808 20 50

AR

71,4

CN

40,6

TR

145,7

US

107,8

ZZ

91,4


(1)  Nomenklatura držav je določena z Uredbo Komisije (ES) št. 1833/2006 (UL L 354, 14.12.2006, str. 19). Oznaka „ZZ“ pomeni „drugega porekla“.


13.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/3


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1464/2007

z dne 12. decembra 2007

o določitvi obsega, v katerem se lahko sprejmejo zahtevki za uvozna dovoljenja, vloženi novembra 2007 za nekatere mlečne proizvode v okviru tarifnih kvot, odprtih z Uredbo (ES) št. 2535/2001

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke (1),

ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 1301/2006 z dne 31. avgusta 2006 o določitvi skupnih pravil za upravljanje uvoznih tarifnih kvot za kmetijske proizvode, ki se upravljajo s sistemom uvoznih dovoljenj (2), in zlasti člena 7(2) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Količina v zahtevkih, vloženih od 20. do 30. novembra 2007 za nekatere proizvode, navedene v Prilogi I k Uredbi Komisije (ES) št. 2535/2001 z dne 14. decembra 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede uvoznega režima za mleko in mlečne proizvode, ki odpira tarifne kvote (3) presega razpoložljive količine. Zato je treba za zahtevane količine določiti koeficiente dodeljevanja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Koeficienti dodeljevanja, navedeni v Prilogi k tej uredbi, se uporabijo za količine, za katere so bili vloženi zahtevki v obdobju med 20. do 30. novembra 2007, glede proizvodov, za katere se uporabljajo tarife iz delov I.A, I.D, I.E, I.F, I.H in I.I Priloge I k Uredbi (ES) št. 2535/2001.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 13. decembra 2007.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2007

Za Komisijo

Jean-Luc DEMARTY

Generalni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja


(1)  UL L 160, 26.6.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1152/2007 (UL L 258, 4.10.2007, str. 3). Uredba (ES) št. 1255/1999 bo 1. julija 2008 nadomeščena z Uredbo (ES) št. 1234/2007 (UL L 299, 16.11.2007, str. 1).

(2)  UL L 238, 1.9.2006, str. 13. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 289/2007 (UL L 78, 17.3.2007, str. 17).

(3)  UL L 341, 22.12.2001, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 487/2007 (UL L 114, 1.5.2007, str. 8).


PRILOGA I.A

Številka kvote

Koeficient dodeljevanja

09.4590

100 %

09.4599

100 %

09.4591

100 %

09.4592

09.4593

09.4594

100 %

09.4595

1,396665 %

09.4596

100 %


PRILOGA I.D

Proizvodi s poreklom iz Turčije

Številka kvote

Koeficient dodelijevanja

09.4101


PRILOGA I.E

Proizvodi s poreklom iz Jużne Afrike

Številka kvote

Koeficient dodelijevanja

09.4151


PRILOGA I.F

Proizvodi s poreklom iz Švice

Številka kvote

Koeficient dodeljevanja

09.4155


PRILOGA I.H

Proizvodi s poreklom iz Norveške

Številka kvote

Koeficient dodeljevanja

09.4179

100 %


PRILOGA I.I

Proizvodi s poreklom iz Islandije

Številka kvote

Koeficient dodeljevanja

09.4205

100 %

09.4206

100 %


13.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/6


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1465/2007

z dne 12. decembra 2007

o spremembi Priloge V k Uredbi Sveta (ES) št. 752/2007 v zvezi s količinskimi omejitvami nekaterih jeklenih izdelkov iz Ukrajine

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 752/2007 z dne 30. maja 2007 o upravljanju nekaterih omejitev za uvoz nekaterih jeklenih izdelkov iz Ukrajine (1),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Evropska skupnost in vlada Ukrajine sta 18. junija 2007 sklenili sporazum o trgovini z nekaterimi jeklenimi izdelki (2) („Sporazum“).

(2)

Člen 10(1) Sporazuma določa, da se Sporazum vsako leto avtomatično podaljša, če nobena pogodbenica druge pisno ne obvesti o odpovedi Sporazuma vsaj šest mesecev pred prenehanjem njegove veljavnosti, in da se z vsakim podaljšanjem količine za vsako skupino izdelkov povečajo za 2,5 %.

(3)

Ukrajina Komisije ni obvestila o tem, da želi odstopiti od Sporazuma. Zato se bo Sporazum avtomatično podaljšal, količine za vsako skupino izdelkov pa povečale za 2,5 %.

(4)

Uredbo (ES) št. 752/2007 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Količinske omejitve za leto 2007, določene v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 752/2007, se nadomestijo z omejitvami za leto 2008 iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2008. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2007

Za Komisijo

Peter MANDELSON

Član Komisije


(1)  UL L 178, 6.7.2007, str. 1.

(2)  UL L 178, 6.7.2007, str. 24.


PRILOGA

KOLIČINSKE OMEJITVE ZA LETO 2008

(v tonah)

Izdelki

2008

SA. Ploščati valjani izdelki

SA1. Spiralne žice

194 750

SA2. Debela pločevina

399 750

SA3. Drugi ploščato valjani izdelki

143 500

SB. Podolgovati izdelki

SB1. Nosilci

51 250

SB2. Jeklo za žice

199 875

SB3. Drugi podolgovati izdelki

363 875

Opomba: SA in SB sta kategoriji izdelkov.

SA1 do SA3 in SB1 do SB3 so skupine izdelkov.


13.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/8


UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1466/2007

z dne 12. decembra 2007

o prepovedi ribolova na osliča v conah ICES VIIIc, IX in X ter vodah ES v coni CECAF 34.1.1 s plovili, ki plujejo pod zastavo Portugalske

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (1) in zlasti člena 26(4) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (2) in zlasti člena 21(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 41/2007 z dne 21. decembra 2006 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2007 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti, in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova (3), določa kvote za leto 2007.

(2)

Po podatkih, ki jih je prejela Komisija, se je z ulovi staleža iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge ali so v njej registrirana, izčrpala dodeljena kvota za leto 2007.

(3)

Zato je treba prepovedati ribolov na navedeni stalež ter njegovo obdržanje na krovu, pretovarjanje in iztovarjanje –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Izčrpanje kvote

Ribolovna kvota za stalež iz Priloge k tej uredbi, ki je bila za leto 2007 dodeljena državi članici iz Priloge, velja od datuma iz navedene priloge za izčrpano.

Člen 2

Prepovedi

Ribolov na stalež iz Priloge k tej uredbi s plovili, ki plujejo pod zastavo države članice iz Priloge, ali so v njej registrirana, je prepovedan od datuma iz Priloge. Po tem datumu je prepovedano obdržati na krovu, pretovarjati ali iztovarjati navedeni stalež, ki ga ulovijo navedena plovila.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 12. decembra 2007

Za Komisijo

Fokion FOTIADIS

Generalni direktor za ribištvo in pomorske zadeve


(1)  UL L 358, 31.12.2002, str. 59. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 865/2007 (UL L 192, 24.7.2007, str. 1).

(2)  UL L 261, 20.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1967/2006 (UL L 409, 30.12.2006, str. 9). Popravljena različica v UL L 36, 8.2.2007, str. 6.

(3)  UL L 15, 20.1.2007, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 898/2007 (UL L 196, 28.7.2007, str. 22).


PRILOGA

Št.

86

Država članica

Portugalska

Stalež

HKE/8C3411

Vrsta

Oslič (Merluccius merluccius)

Cona

VIIIc, IX in X ter vode ES v coni CECAF 34.1.1

Datum

24.11.2007


II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

ODLOČBE/SKLEPI

Svet

13.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/10


SKLEP SVETA

z dne 5. decembra 2007

o pravilih, ki se uporabljajo za nacionalne strokovnjake in vojaške uslužbence, dodeljene generalnemu sekretariatu Sveta, in razveljavitvi Sklepa 2003/479/ES

(2007/829/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji in zlasti člena 28(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Dodeljeni nacionalni strokovnjaki (v nadaljevanju „DNS“) in dodeljeni nacionalni vojaški uslužbenci (v nadaljevanju „dodeljeni vojaški uslužbenci“) bi morali s svojo visoko ravnjo znanja in poklicnih izkušenj pomagati generalnemu sekretariatu Sveta (v nadaljnjem besedilu „GSS“) zlasti na področjih, kjer tovrstno strokovno znanje in izkušnje niso neposredno na razpolago.

(2)

S tem sklepom bi se moralo z začasnim dodeljevanjem strokovnjakov iz javnih uprav držav članic ali mednarodnih organizacij službam GSS spodbujati izmenjavo poklicnih izkušenj in znanja na področju evropskih politik.

(3)

DNS bi morali prihajati iz javnih uprav držav članic ali iz mednarodnih organizacij.

(4)

Pravice in dolžnosti DNS in dodeljenih vojaških uslužbencev, določene s tem sklepom, bi morale zagotavljati, da dodeljeni vojaški uslužbenci svoje naloge izvršujejo izključno v interesu GSS.

(5)

Zaradi začasne narave njihovih nalog in njihovega posebnega položaja DNS in dodeljeni vojaški uslužbenci ne bi smeli izvrševati odgovornosti, ki so poverjene GSS za izvajanje njegovih posebnih pravic javnega značaja, razen v primeru odstopanj, določenih s tem sklepom.

(6)

Ta sklep bi moral opredeliti vse pogoje zaposlovanja DNS in dodeljenih vojaških uslužbencev, ne glede na izvor odobrenih proračunskih sredstev za kritje stroškov.

(7)

Poleg tega bi bilo treba predvideti posebne določbe za vojaške uslužbence, dodeljene GSS z namenom ustanovitve Vojaškega štaba Evropske unije.

(8)

Ker ta ureditev nadomešča ureditev, določeno s Sklepom Sveta 2003/479/ES (1), bi bilo slednji sklep treba razveljaviti brez poseganja v njegovo nadaljnjo uporabo za vse dodelitve, ki bodo v trenutku začetka veljavnosti tega sklepa že v teku –

SKLENIL:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta pravila se uporabljajo za v generalni sekretariat Sveta (GSS) dodeljene nacionalne strokovnjake (DNS) iz javnih uprav držav članic. Uporabljajo se tudi za strokovnjake, ki jih dodelijo mednarodne organizacije.

2.   Osebe, za katere se uporabljajo ta pravila, ostanejo v celotnem obdobju dodelitve zaposlene pri svojem delodajalcu, ki jih v tem času tudi plačuje.

3.   GSS zaposli DNS skladno s potrebami in proračunskimi možnostmi. Pogoje takšne zaposlitve določi namestnik generalnega sekretarja.

4.   DNS morajo biti državljani države članice; odstopanje od tega pravila lahko odobri namestnik generalnega sekretarja, vendar tako odstopanje ni mogoče na področju Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP)/Evropske obrambne in varnostne politike (EVOP). Kot DNS se zaposlijo državljani držav članic na kar najširši možni geografski osnovi. Države članice sodelujejo z GSS, da v največji možni meri zagotovijo ravnotežje med moškimi in ženskami ter upoštevanje načela enakih možnosti.

5.   Dodelitev se izvede z izmenjavo pisem med generalnim direktoratom za kadrovske in upravne zadeve GSS in stalnim predstavništvom zadevne države članice oziroma mednarodne organizacije. Kraj dodelitve mora biti naveden v izmenjavi pisem. Izmenjavi pisem se priloži kopija ureditve, ki se uporablja za DNS, dodeljene GSS.

Člen 2

Trajanje dodelitve

1.   Trajanje dodelitve ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let, zatem pa so možna zaporedna podaljšanja, skupno trajanje dodelitve pa ne sme preseči štirih let.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 je dodelitev DNS za sodelovanje pri pripravi vojaških ali civilnih operacij ali pri predhodni oceni zanje lahko krajša od šestih mesecev.

3.   Načrtovano trajanje dodelitve se določi v trenutku nastopa dodelitve, v izmenjavi pisem iz člena 1(5). Enak postopek se uporablja v primeru podaljšanja trajanja dodelitve.

4.   DNS, ki je že bil dodeljen GSS, je lahko ponovno dodeljen v skladu z notranjimi pravili, ki določajo najdaljša možna obdobja prisotnosti tega osebja v službah GSS, pri tem pa se vedno upoštevajo naslednji pogoji:

(a)

DNS še vedno izpolnjuje pogoje za dodelitev;

(b)

med koncem prejšnjega obdobja dodelitve in vsako nadaljnjo dodelitvijo mora miniti vsaj šest let; če je DNS ob koncu prve dodelitve podpisal dodatno, drugačno pogodbo, začne obdobje šestih let teči od dneva izteka slednje pogodbe. Ta določba ne preprečuje, da GSS sprejme dodelitev DNS, katerega začetna dodelitev je trajala manj kot štiri leta, vendar pa nova dodelitev v tem primeru ne more trajati dlje kot preostali del štiriletnega obdobja;

(c)

obdobje iz točke (b) se v primeru, če je trajanje prve dodelitve krajše od šestih mesecev, skrajša na tri leta.

Člen 3

Kraj dodelitve

Kraj dodelitve DNS je Bruselj, urad za zvezo GSS ali kateri koli kraj, kjer Evropska unija deluje na podlagi odločitev, ki jih sprejme Svet. Kraj dodelitve se lahko med trajanjem dodelitve spremeni; to se v primeru, če sprememba ni bila predvidena v začetni izmenjavi pisem, izvede z novo izmenjavo pisem v skladu s členom 1(5). O morebitnih spremembah kraja dodelitve se obvesti upravo, ki je dodelila DNS.

Člen 4

Naloge

1.   DNS pomaga uradnikom GSS ali začasnim uslužbencem ter izvaja naloge, ki so mu zaupane.

Funkcije, ki jih opravlja, se določijo v medsebojnem soglasju med GSS in upravo države, ki dodeli DNS, in sicer v skladu z interesi zadevnih služb in ob upoštevanju kandidatove usposobljenosti.

2.   DNS sodeluje na službenih poteh in sestankih le:

(a)

če spremlja uradnika GSS ali začasnega uslužbenca ali

(b)

kot opazovalec ali zgolj v informativne namene, če se službene poti ali sestanka udeleži sam.

DNS v imenu GSS ne prevzema nikakršnih zunanjih obveznosti, razen v primeru, če mu generalni direktor zadevne službe pod odgovornostjo generalnega sekretarja/visokega predstavnika za to podeli posebno pooblastilo.

3.   Za potrditev rezultatov nalog, ki jih izvaja DNS, ostaja izključno odgovoren GSS.

4.   Zadeve službe GSS, delodajalec DNS in DNS si prizadevajo, da se v največji možni meri izogibajo vsakemu navzkrižju interesov in vsaki možnosti takšnega navzkrižja v zvezi z nalogami DNS v času dodelitve. V ta namen GSS pravočasno obvesti DNS in njegovega delodajalca o načrtovanih nalogah ter ju pozove, naj pisno potrdita, da ni nobenega razloga, ki bi preprečeval dodelitev teh nalog DNS. Od DNS se zahteva zlasti izjava o vsakem morebitnem navzkrižju interesov med njegovimi družinskimi razmerami (zlasti poklicne dejavnosti bližnjih družinskih članov ali pomembni finančni interesi njega samega ali družinskih članov) in predlaganimi nalogami med dodelitvijo.

Delodajalec in DNS se zavežeta, da bosta obvestila GSS o vsaki spremembi razmer med dodelitvijo, ki bi lahko povzročile kakršno koli tovrstno navzkrižje interesov.

5.   Če GSS meni, da narava nalog, ki so zaupane DNS, zahteva posebno previdnost, se pred dodelitvijo DNS izvede varnostno preverjanje.

6.   V primeru neupoštevanja členov 2, 3, 4 in 7 lahko GSS v skladu s členom 8(2)(c) prekine dodelitev DNS.

7.   Z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 1 in prvega pododstavka odstavka 2 lahko namestnik generalnega sekretarja, po tem ko se je prepričal, da ne obstaja nikakršno navzkrižje interesov, na predlog generalnega direktorja službe, ki ji je dodeljen DNS, slednjemu zaupa posebne naloge in ga pooblasti za izvedbo ene ali več posebnih službenih poti.

Člen 5

Pravice in obveznosti

1.   V času dodelitve:

(a)

DNS opravlja svoje naloge in ravna upoštevajoč zgolj interese Sveta;

(b)

se DNS vzdrži vseh dejanj in zlasti javnega izražanja mnenj, ki bi lahko škodovala ugledu funkcije, ki jo opravlja;

(c)

DNS, ki se mora pri opravljanju svojih funkcij izreči o zadevi, v obravnavi ali rešitvi katere ima osebne interese, ki bi lahko ogrozili njegovo neodvisnost, o tem obvesti vodjo službe, v katero je razporejen;

(d)

DNS ne sme brez dovoljenja, pridobljenega v skladu s pogoji in pravili, veljavnimi v GSS, sam ali v sodelovanju z drugimi objaviti ali posredno povzročiti objave nobenega besedila, ki se nanaša na dejavnost Evropske unije. Dovoljenje se lahko zavrne le, kadar bi predvidena objava lahko ogrozila interese Evropske unije;

(e)

vse pravice iz kakršnega koli dela, ki ga opravi DNS pri izvrševanju njegovih nalog, se prenesejo na GSS;

(f)

DNS je obvezan prebivati v kraju dodelitve ali v takšni oddaljenosti od njega, ki mu omogoča neovirano opravljanje dela;

(g)

DNS je obvezan pomagati in svetovati nadrejenim, ki jim je bil dodeljen; pred temi nadrejenimi prav tako odgovarja za opravljanje nalog, ki so mu bile zaupane;

(h)

DNS pri opravljanju svojih funkcij od delodajalca ali nacionalne vlade ne sprejema nikakršnih navodil. Za delodajalca, za vlade, za drugo osebo, zasebno podjetje ali javno upravo ne opravlja nikakršnih storitev.

2.   DNS v času trajanja dodelitve in po njenem zaključku z vsemi dejstvi in informacijami, ki jih pridobi pri in v zvezi z opravljanjem njegovih nalog, ravna kar najbolj diskretno. Nepooblaščenim osebam v nobeni obliki ne razkrije nobenega dokumenta ali informacije, ki v skladu s predpisi še ni bila razkrita javnosti, niti takih dokumentov ali informacij ne uporabi v osebno korist.

3.   DNS je tudi po zaključku dodelitve dolžan pri opravljanju novih nalog, ki so mu zaupane, in pri sprejemanju določenih delovnih mest in ugodnosti, ravnati pošteno in diskretno.

Zato DNS v obdobju treh let po zaključku dodelitve GSS takoj obvesti o vseh funkcijah in nalogah, ki jih mora opravljati za svojega delodajalca in ki bi lahko povzročile navzkrižje interesov z nalogami, ki jih je opravljal med dodelitvijo.

4.   Za DNS veljajo varnostna pravila, ki veljajo v GSS.

5.   V primeru neupoštevanja odstavkov 1, 2 in 4 med dodelitvijo lahko GSS v skladu s členom 8(2)(c) prekine dodelitev DNS.

Člen 6

Raven, delovne izkušnje in znanje jezikov

1.   Za dodelitev GSS mora imeti DNS vsaj tri leta delovnih izkušenj, pridobljenih na delovnem mestu s polnim delovnim časom, z upravnih, znanstvenih, tehničnih, svetovalnih ali nadzornih funkcij, ki ustrezajo funkcionalnim skupinam AD ali AST, kot so opredeljene v Kadrovskih predpisih za uslužbence Evropskih skupnosti in Pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Skupnosti. Pred dodelitvijo delodajalec DNS posreduje GSS potrdilo o zaposlitvi strokovnjaka, ki se nanaša na zadnjih 12 mesecev.

2.   DNS mora za opravljanje zaupanih nalog temeljito obvladati enega od jezikov Skupnosti in zadovoljivo obvladati drugi jezik.

Člen 7

Začasna prekinitev dodelitve

1.   GSS lahko dovoli začasno prekinitev dodelitve in podrobno opredeli pogoje te prekinitve. Med takšnimi začasnimi prekinitvami:

(a)

se ne izplačujejo nadomestila iz členov 15 in 16;

(b)

se stroški iz členov 18 in 19 povrnejo le, če gre za začasno prekinitev na zahtevo GSS.

2.   GSS obvesti delodajalca DNS.

Člen 8

Prenehanje dodelitve

1.   Ob upoštevanju odstavka 2 lahko dodelitev preneha na zahtevo GSS ali delodajalca DNS s trimesečnim odpovednim rokom ali na zahtevo DNS z enakim odpovednim rokom in s soglasjem GSS.

2.   V določenih izjemnih okoliščinah lahko dodelitev brez odpovednega roka prekine:

(a)

delodajalec DNS, če je to potrebno zaradi bistvenih interesov delodajalca;

(b)

na podlagi dogovora med GSS in delodajalcem na zahtevo DNS, naslovljeno na GSS in delodajalca, če je to nujno zaradi bistvenih, osebnih ali poklicnih interesov DNS;

(c)

GSS, če DNS ne izpolnjuje obveznosti v skladu s to ureditvijo. DNS ima pred prekinitvijo možnost obrambe.

3.   V primeru prekinitve v skladu z odstavkom 2(c) GSS takoj obvesti delodajalca.

POGLAVJE II

DELOVNI POGOJI

Člen 9

Socialna varnost

1.   Pred dodelitvijo delodajalec, pri katerem je zaposlen nacionalni strokovnjak, ki bo dodeljen, potrdi GSS, da bo za DNS med celotno dodelitvijo veljala zakonodaja s področja socialne varnosti, ki velja za javno upravo ali mednarodno organizacijo, pri kateri je zaposlen nacionalni strokovnjak in ki bo krila v tujini nastale stroške.

2.   Od trenutka nastopa dodelitve ima DNS nezgodno zavarovanje. GSS mu priskrbi kopijo pogojev zavarovanja na dan, ko se zglasi v pristojni službi generalnega direktorata za kadrovske in upravne zadeve, da uredi formalnosti, povezane z dodelitvijo.

3.   Če je v okviru službene poti, v kateri sodeluje DNS v skladu s členoma 4(2) in 20, ali zaradi posebnega tveganja v kraju dodelitve potrebno dodatno ali posebno zavarovanje, zadevne stroške krije GSS.

Člen 10

Delovni čas

1.   Za DNS veljajo pravila o delovnem času, ki veljajo v GSS. Ta pravila lahko spremeni namestnik generalnega sekretarja, kadar to zahtevajo potrebe oddelka.

2.   DNS med celotno dodelitvijo dela s polnim delovnim časom. Generalni direktor za kadrovske in upravne zadeve lahko na podlagi ustrezno utemeljene prošnje generalnega direktorata in po pridobljenem soglasju delodajalca DNS odobri polovični delovni čas, vendar le, če je to združljivo z interesi GSS.

3.   V primeru odobritve polovičnega delovnega časa dela DNS vsaj polovico običajnega delovnega časa.

4.   DNS se lahko dodelijo tudi nadomestila za izmensko delo ali za pripravljenost na delovnem mestu, ki obstajajo v okviru GSS.

Člen 11

Odsotnost zaradi bolezni ali nezgode

1.   V primeru odsotnosti zaradi bolezni ali nezgode DNS čimprej obvesti svojega nadrejenega in navede svoj trenutni naslov. Če je odsoten več kot tri dni, mora predložiti zdravniško potrdilo, od njega pa se lahko tudi zahteva, da opravi zdravniški pregled, ki ga organizira GSS.

2.   Če število dni odsotnosti zaradi bolezni ali nezgode, ki lahko traja največ tri dni, v obdobju 12 mesecev presega 12 dni, se od DNS zahteva zdravniško potrdilo za vsako nadaljnjo odsotnost zaradi bolezni.

3.   Če bolniški dopust traja dlje kot mesec dni ali presega dolžino obdobja zaposlitve DNS – upošteva se daljše od obeh naštetih obdobij – se izplačevanje nadomestila iz člena 15(1) in (2) avtomatično ustavi. Ta določba se ne uporablja v primeru bolezni, povezane z nosečnostjo. Bolniški dopust se ne more podaljšati preko obdobja dodelitve.

4.   DNS, ki je bil med dodelitvijo žrtev nezgode pri delu, še naprej prejema vsa nadomestila iz člena 15(1) in (2) v celotnem obdobju delovne nezmožnosti, in sicer do konca obdobja dodelitve.

Člen 12

Letni dopust, izredni dopust in dela prosti dnevi

1.   DNS pripadata dva in pol delovna dneva dopusta na mesec, če je službo opravljal cel mesec (trideset dni na koledarsko leto).

2.   Dopust mora predhodno odobriti služba, ki ji je DNS dodeljen.

3.   DNS se lahko na podlagi utemeljene prošnje prizna tudi izredni dopust v naslednjih primerih:

poroka DNS: dva dni,

huda bolezen zakonca: do treh dni na leto,

smrt zakonca: štiri dni,

huda bolezen prednika v ravni črti: do dva dni na leto,

smrt prednika v ravni črti: dva dni,

rojstvo otroka: deset dni, ki jih je treba izrabiti v mesecu, ki sledi rojstvu,

huda bolezen otroka: do dva dni na leto,

selitev zaradi nastopa dela: do deset dni,

smrt otroka: štiri dni.

V primeru ustrezno utemeljene prošnje se lahko na obdobje 12 mesecev odobri do dva dni dodatnega izrednega dopusta.

4.   Na ustrezno utemeljeno prošnjo delodajalca DNS lahko GSS na obdobje 12 mesecev odobri do dva dni izrednega dopusta. Prošnje se obravnavajo za vsak primer posebej.

5.   V primeru polovičnega delovnega časa se število dni letnega dopusta sorazmerno zmanjša.

6.   Za letni dopust, ki se ne izkoristi do konca obdobja dodelitve, ne pripada DNS nobeno povračilo.

7.   Odstavek 3 se ne uporablja za DNS, ki je dodeljen za manj kot šest mesecev. Kljub temu pa lahko generalni direktor službe, ki ji je DNS dodeljen, DNS, ki je dodeljen za manj kot šest mesecev, na njegovo utemeljeno zahtevo odobri izredni dopust. V celotnem obdobju dodelitve se lahko odobri največ tri dni takšnega izrednega dopusta. Pred odobritvijo dopusta se mora navedeni generalni direktor posvetovati z generalnim direktorjem direktorata za kadrovske in upravne zadeve.

Člen 13

Porodniški dopust

1.   Noseči DNS se odobri porodniški dopust, ki traja dvajset tednov; v tem času prejema nadomestila iz člena 15. Dopust se ne sme začeti prej kot šest tednov pred predvidenim datumom poroda, razvidnim iz potrdila, in ne končati prej kot štirinajst tednov po datumu poroda. V primeru istočasnega poroda več kot enega otroka ali prezgodnjega poroda ali pa rojstva prizadetega otroka traja dopust štiriindvajset tednov. Za namene te določbe „prezgodnje rojstvo“ pomeni rojstvo pred koncem štiriintridesetega tedna nosečnosti.

2.   Če nacionalni predpisi delodajalca DNS omogočajo daljši porodniški dopust, se dodelitev prekine za čas, ki presega čas dopusta, odobrenega s strani GSS. V tem primeru se, če je to v interesu GSS, obdobje dodelitve podaljša za čas prekinitve.

3.   DNS lahko namesto tega zaprosi za prekinitev dodelitve v celotnem obdobju, ko je dodeljen porodniški dopust. V tem primeru se, če je to v interesu GSS, obdobje dodelitve podaljša za čas prekinitve.

Člen 14

Upravljanje in nadzor

Upravljanje in nadzor dopustov sta zaupana upravi GSS. Nadzor nad delovnim časom in odsotnostmi je v pristojnosti generalnega direktorata ali službe, ki mu je dodeljen DNS.

POGLAVJE III

NADOMESTILA IN STROŠKI

Člen 15

Nadomestila

1.   DNS ima v celotnem obdobju dodelitve pravico do dnevnega nadomestila. Če je razdalja med matičnim krajem in krajem dodelitve 150 km ali manj, dnevno nadomestilo znaša 29,44 EUR. Če je razdalja večja od 150 km, dnevno nadomestilo znaša 117,74 EUR.

2.   Če DNS GSS ali delodajalec nista izplačala stroškov selitve, se mu izplača dodatno mesečno nadomestilo po naslednji tabeli:

Razdalja med matičnim krajem in krajem dodelitve (km)

Znesek v EUR

0 – 150

0

> 150

75,68

> 300

134,54

> 500

218,65

> 800

353,20

> 1 300

555,03

> 2 000

664,37

To nadomestilo se izplačuje mesečno za nazaj. Izplačuje se za obdobje do konca meseca, v katerem se je DNS, če je to ustrezno, preselil v smislu člena 19(1).

3.   Ta nadomestila se izplačujejo za čas službenega potovanja, letnega dopusta, porodniškega dopusta, izrednega dopusta in dela prostih dni, ki jih odobri GSS.

4.   Ob nastopu dodelitve DNS prejme predujem v znesku, ki ustreza 75 dnevnim nadomestilom, s tem nakazilom pa ugasne vsakršna upravičenost do dnevnih nadomestil za obdobje, na katero se to izplačilo nanaša. Če dodelitev pri GSS preneha pred iztekom obdobja, ki se upošteva pri izračunu predujma, je DNS dolžan vrniti znesek, ki ustreza preostanku tega obdobja.

5.   V izmenjavi pisem iz člena 1(5) se GSS obvesti o vseh koristih, podobnih tistim iz odstavkov 1, 2, 7 in 8 tega člena, ki jih je prejel DNS. Te zneske se odšteje od ustreznih nadomestil, ki jih izplača GSS.

6.   Dnevna in mesečna nadomestila se enkrat na leto uskladijo brez retroaktivnega učinka, in sicer na podlagi prilagoditve osnovnih plač uradnikov Skupnosti v Bruslju in Luxembourgu.

7.   Za DNS, ki je dodeljen uradu za zvezo GSS ali v kateri koli drugi kraj, kjer Unija deluje na podlagi odločitev, ki jih sprejme Svet, se lahko, če to upravičujejo okoliščine povezane s stroški nastanitve v kraju dodelitve, nadomestila iz odstavkov 1 in 2 tega člena na podlagi obrazloženega sklepa generalnega direktorja direktorata za kadrovske in upravne zadeve nadomestijo s stanovanjskimi dodatki.

8.   Če je kraj dodelitve zunaj Unije in so življenjski stroški visoki ali življenjski pogoji izredno težki, se lahko na podlagi obrazloženega sklepa generalnega direktorja direktorata za kadrovske in upravne zadeve odobri posebno nadomestilo. To nadomestilo se izplačuje mesečno in predstavlja 10 % do 15 % osnovne mesečne plače uradnika na 1. stopnji v plačilnem razredu AD 6 ali AST 4, odvisno od funkcionalne skupine, v katero je vključen DNS.

Člen 16

Dodatno pavšalno nadomestilo

1.   DNS se lahko po potrebi izplača dodatno pavšalno nadomestilo v višini razlike med letno bruto plačo, izplačano s strani delodajalca (od katere se odštejejo družinski dodatki), ki se ji prištejejo morebitna nadomestila za življenjske stroške, izplačana s strani GSS na podlagi člena 15, in osnovno plačo uslužbenca na 1. stopnji plačilnega razreda AD 6 ali AST 4, odvisno od funkcionalne skupine, v katero je vključen, razen če je matični kraj DNS od kraja dodelitve oddaljen manj kakor 150 km.

2.   To nadomestilo se enkrat na leto uskladi brez retroaktivnega učinka, in sicer na podlagi prilagoditve osnovnih plač uradnikov Skupnosti.

Člen 17

Kraji zaposlitve, dodelitve, matični kraj in kraj povratka

1.   Za namene te ureditve:

kraj zaposlitve pomeni kraj, kjer je DNS opravljal funkcije za svojega delodajalca neposredno pred dodelitvijo,

kraj dodelitve pomeni kraj, kjer se nahaja služba ali urad GSS, ki mu je dodeljen DNS, ali kateri koli kraj, kjer deluje DNS na podlagi odločitev, ki jih sprejme Svet,

matični kraj pomeni kraj, kjer se nahaja sedež delodajalca DNS,

kraj povratka pomeni kraj, kjer bo DNS opravljal svojo glavno dejavnost po zaključku dodelitve.

2.   Če je kraj zaposlitve ali kraj povratka zunaj ozemlja Evropske unije ali v državi članici, ki ni država sedeža delodajalca DNS, ali če DNS po zaključku dodelitve ne bo opravljal poklicne dejavnosti, se šteje, da je matični kraj bodisi kraj zaposlitve bodisi kraj povratka.

Kraj zaposlitve, kraj ali kraji dodelitve in matični kraj se določijo v izmenjavi pisem iz člena 1(5). Kraj povratka se določi na podlagi izjave delodajalca DNS.

3.   Za namene uporabe tega člena se ne upoštevajo okoliščine, izhajajoče iz nalog, ki jih je DNS opravljal za katero koli drugo državo, poleg tiste, v kateri se nahaja kraj dodelitve, ali za mednarodno organizacijo.

Člen 18

Potni stroški

1.   Če je kraj zaposlitve več kot 150 km oddaljen od kraja dodelitve, ima DNS ob začetku dodelitve pravico do povračila potnih stroškov:

(a)

zase;

(b)

za zakonca in vzdrževane otroke, pod pogojem, da prebivajo z DNS in da krije stroške selitve GSS.

2.   Povrnjeni znesek je, razen pri potovanju z letalom, pavšalen in omejen na ceno železniške vozovnice drugega razreda brez dodatkov. To velja tudi za potovanje z avtom. Če je potovanje z vlakom daljše od 500 km ali v primeru, da običajna pot vključuje vožnjo po morju, se lahko strošek potovanja z letalom povrne v znesku dejanske cene vozovnice po znižani tarifi (PEX ali APEX), pri čemer je treba predložiti vozovnice in vstopne kupone.

3.   DNS ima ob zaključku dodelitve pravico v okviru navedenih omejitev do povračila potnih stroškov za potovanje v kraj povratka zase in, kjer je to ustrezno, za osebe iz odstavka 1(b). To povračilo ne sme biti višje od zneska, do katerega bi bil DNS upravičen v primeru vrnitve v kraj zaposlitve.

4.   Če se DNS preseli iz kraja zaposlitve v kraj dodelitve, ima v skladu z določbami, veljavnimi v GSS, pravico do vsakoletnega pavšalnega zneska – zase, za zakonca in vzdrževane otroke – v višini cene povratne vozovnice od kraja dodelitve do matičnega kraja.

Člen 19

Selitveni stroški

1.   DNS lahko po predhodni odobritvi s strani GSS in na njegove stroške preseli pohištvo in osebne predmete iz kraja zaposlitve v kraj dodelitve, v skladu z v GSS veljavnimi določbami glede povračila selitvenih stroškov, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

začetno obdobje dodelitve mora biti dve leti;

(b)

kraj zaposlitve DNS mora biti vsaj 100 km oddaljen od kraja dodelitve;

(c)

selitev mora biti izvedena v šestih mesecih od datuma začetka dodelitve;

(d)

za odobritev je treba zaprositi vsaj dva meseca pred predvidenim datumom selitve;

(e)

delodajalec mu ni povrnil selitvenih stroškov;

(f)

DNS mora GSS poslati originalne predračune, potrdila in račune ter potrdilo delodajalca DNS, da delodajalec ne krije selitvenih stroškov.

2.   Ob upoštevanju odstavka 3, če je selitvene stroške v kraj dodelitve povrnil GSS, je DNS ob koncu dodelitve in po predhodni odobritvi upravičen do povračila selitvenih stroškov iz kraja dodelitve v kraj povratka, skladno z v GSS veljavnimi pravili glede povračil selitvenih stroškov, in sicer če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1(d) in (e) ter naslednji pogoji:

(a)

selitve ni mogoče izvesti prej kot šest mesecev pred koncem dodelitve;

(b)

selitev mora biti izvedena v šestih mesecih po koncu dodelitve;

(c)

znesek za povračilo selitvenih stroškov, ki ga izplača GSS za selitev ob zaključku dodelitve, ne sme presegati tistega, do katerega bi bil DNS upravičen v primeru vrnitve v kraj zaposlitve;

(d)

DNS mora GSS poslati originalne predračune in račune za selitev ter potrdilo delodajalca DNS o tem, da delodajalec selitvenih stroškov ne krije v celoti ali delno.

3.   Če se dodelitev prekine na prošnjo DNS ali delodajalca v roku dveh let od začetka dodelitve, DNS ob zaključku dodelitve ni upravičen do povračila selitvenih stroškov.

Člen 20

Službene poti in stroški

1.   DNS je lahko napoten na službeno pot ob upoštevanju člena 4.

2.   Stroški službene poti se povrnejo v skladu z v GSS veljavnimi določbami.

Člen 21

Usposabljanje

DNS ima pravico obiskovati izobraževalne tečaje, ki jih organizira GSS, če je to v interesu GSS. Pri odločanju o odobritvi obiskovanja tečajev se upošteva upravičen interes DNS, še zlasti tisti v zvezi z razvojem njegove poklicne poti po koncu dodelitve.

Člen 22

Upravne določbe

1.   DNS se prvi dan dodelitve zglasi na pristojnem oddelku generalnega direktorata za kadrovske in upravne zadeve, da uredi potrebne upravne formalnosti. Delo nastopi na prvi ali šestnajsti dan v mesecu.

2.   DNS, dodeljen uradu za zvezo GSS, se zglasi na ustreznem oddelku GSS v kraju dodelitve.

3.   Plačila izvede ustrezen oddelek GSS v eurih na bančni račun, odprt pri bančni instituciji v Bruslju. Če kraj dodelitve ni Bruselj, se plačila nakažejo v eurih na bančni račun, odprt pri bančni instituciji v Bruslju ali v matičnem kraju DNS. Stanovanjski dodatki so lahko nakazani v drugi valuti na bančni račun, odprt pri bančni instituciji v kraju dodelitve.

POGLAVJE IV

DODELJENI NACIONALNI STROKOVNJAKI, KI SO DODELJENI ZA KRATEK ČAS IN BREZ STROŠKOV

Člen 23

DNS, ki so dodeljeni za kratek čas in brez stroškov

1.   Za namene tega sklepa pomeni DNS, ki je dodeljen za kratek čas in brez stroškov („DNS-KČBS“), visoko specializiranega DNS, dodeljenega največ za tri mesece za izvajanje zelo specifičnih nalog. Za tako dodelitev Svet ne izplačuje nobenih nadomestil ali stroškov, razen morebitnih stroškov iz člena 28 in brez poseganja v morebiten drugačen dogovor med GSS in upravo, ki dodeli DNS-KČBS.

2.   DNS-KČBS je lahko dodeljen samo v izjemnih primerih, na podlagi dovoljenja namestnika generalnega sekretarja. Dodelitev DNS-KČBS je lahko namenjena samo izvajanju nalog, katerih izvedbo bi GSS v zelo kratkem času težko zagotovil. Takšni primeri so:

misije za ugotavljanje dejstev,

načrtovanje in ocenjevanje posebnih operacij za krizno upravljanje,

udeležba pri izvedbi posebnih operacij za krizno upravljanje.

3.   Ob upoštevanju členov 23 do 28 se za DNS-KČBS uporablja ureditev iz členov 1 do 14 in 20 do 22.

4.   Brez poseganja v člen 5 mora ravnanje DNS-KČBS vedno odražati dejstvo, da je dodeljen Svetu, in mora vedno ohranjati ugled njegove funkcije.

Člen 24

Trajanje dodelitve

1.   Obdobje iz člena 23(1) se lahko podaljša enkrat, in sicer za največ tri mesece.

2.   DNS-KČBS, ki je že bil dodeljen GSS, je lahko ponovno dodeljen v skladu s pravili iz tega sklepa in ob upoštevanju naslednjih pogojev:

če je DNS dodeljen v skladu z ureditvijo iz tega poglavja, mora med koncem prejšnje dodelitve in vsako nadaljnjo dodelitvijo miniti vsaj eno leto,

če je DNS dodeljen v skladu z ureditvijo iz člena 1, morajo med koncem prejšnje dodelitve in vsako nadaljnjo dodelitvijo miniti vsaj tri leta.

3.   V izjemnih primerih lahko namestnik generalnega sekretarja odloči, da se obdobje iz prve alinee odstavka 2 skrajša.

Člen 25

Področje uporabe

1.   V izmenjavi pisem iz člena 1(5) se navede ime odgovorne osebe v generalnem direktoratu ali direktoratu, enoti, misiji ali pri operaciji, ki ji je DNS-KČBS dodeljen, ter podroben opis zaupanih nalog.

2.   Za izvajanje specifičnih nalog, ki so mu zaupane, DNS-KČBS prejema navodila od odgovorne osebe iz odstavka 1.

Člen 26

Zavarovanje

Brez poseganja v člen 28 in z odstopanjem od člena 9(2) GSS za DNS-KČBS ne krije stroškov za nezgodno zavarovanje.

Člen 27

Delovni pogoji

1.   Z odstopanjem od člena 10(1) mora DNS-KČBS upoštevati pravila o delovnem času, ki veljajo v njegovem kraju dodelitve. Odgovorna oseba v upravni enoti, misiji ali pri operaciji, ki ji je dodeljen DNS-KČBS, lahko zaradi potreb službe ta pravila spremeni.

2.   Z odstopanjem od drugega stavka člena 10(2) DNS-KČBS v času trajanja dodelitve dela samo s polnim delovnim časom.

3.   Člen 10(4) se za DNS-KČBS ne uporablja.

4.   Prisotnost na delovnem mestu in dopuste DNS-KČBS upravlja in nadzoruje odgovorna oseba iz člena 25(2).

5.   Člen 12 (3), (4) in (7) se ne uporablja za DNS-KČBS. Kljub temu pa mu lahko generalni direktor službe, ki ji je DNS-KČBS dodeljen, na utemeljeno prošnjo odobri izredni dopust. V celotnem obdobju dodelitve se lahko odobri največ tri dni takšnega izrednega dopusta. Pred odobritvijo dopusta se mora navedeni generalni direktor posvetovati z generalnim direktorjem direktorata za kadrovske in upravne zadeve.

Člen 28

Misije

1.   Če DNS-KČBS sodeluje v misiji v kraju, ki ni kraj njegove dodelitve, in med GSS in upravo, ki ga je dodelila, ni dogovorjeno drugače, prejme povračila v skladu s pravili, ki v tem primeru veljajo za uradnike.

2.   Če GSS uradnikom v okviru misije odobri posebno zavarovanje za povečano tveganje, je tudi DNS-KČBS, ki sodeluje v tej misiji, upravičen do takega zavarovanja.

3.   Za DNS-KČBS, ki sodeluje v misiji zunaj ozemlja EU, veljajo varnostne ureditve GSS, ki se uporabljajo v okviru te misije.

POGLAVJE V

UPORABA UREDITVE ZA DODELJENE NACIONALNE VOJAŠKE USLUŽBENCE

Člen 29

Ureditev za dodeljene vojaške uslužbence

Ob upoštevanju členov 30 do 42 se ureditev iz prejšnjih poglavij uporablja tudi za vojaške uslužbence, dodeljene GSS z namenom ustanovitve Vojaškega štaba Evropske unije v skladu s Sklepom Sveta 2001/80/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega štaba Evropske unije (2).

Člen 30

Pogoji

Dodeljeni vojaški uslužbenci morajo v času dodelitve služiti kot poklicni vojaki v oboroženih silah države članice. Biti morajo državljani države članice.

Člen 31

Zaposlitev

Z odstopanjem od drugega stavka člena 1(3) pogoje zaposlitve dodeljenih vojaških uslužbencev določi generalni sekretar/visoki predstavnik.

Člen 32

Izmenjava pisem

Za namen uporabe člena 1(5) se izmenjava pisem izvede med generalnim sekretarjem/visokim predstavnikom in stalnim predstavništvom zadevne države članice. V tej izmenjavi pisem se navedejo tudi vse morebitne omejitve glede sodelovanja DNS v misijah.

Člen 33

Trajanje dodelitve

1.   Z odstopanjem od člena 2(1) dodelitev ne sme trajati manj kot šest mesecev ali dlje kot tri leta, naknadno pa se lahko podaljša na skupno obdobje, ki ne presega štirih let.

2.   Z odstopanjem od člena 2(4)(b) mora, razen v izjemnih primerih, ki jih upravičujejo okoliščine in v dogovoru z generalnim sekretarjem/visokim predstavnikom, med koncem prejšnjega obdobja dodelitve in novo dodelitvijo miniti obdobje najmanj treh let.

Člen 34

Naloge

Z odstopanjem od člena 4(1) dodeljeni vojaški uslužbenci, ki so podrejeni generalnemu sekretarju/visokemu predstavniku, izpolnjujejo svoje poslanstvo ter opravljajo naloge in funkcije, ki so jim zaupane, v skladu s Prilogo k Sklepu 2001/80/SZVP.

Člen 35

Prevzemanje zunanjih obveznosti

Z odstopanjem od drugega pododstavka člena 4(2) dodeljeni vojaški uslužbenci v imenu GSS ne prevzemajo nikakršnih zunanjih obveznosti, razen v primeru, če za to pod odgovornostjo sekretarja/visokega predstavnika prejmejo posebno pooblastilo.

Člen 36

Varnostno preverjanje

Z odstopanjem od člena 4(5) mora biti v izmenjavi pisem iz člena 1(5) določena ustrezna stopnja varnostnega preverjanja dodeljenega vojaškega uslužbenca, ki ne more biti nižja od stopnje SECRET.

Člen 37

Delovne izkušnje

Z odstopanjem od člena 6(1) je lahko GSS dodeljen vojaški uslužbenec, ki dela na upravni ali svetovalni ravni in ki izkaže visoko raven usposobljenosti za opravljanje nalog, ki mu bodo zaupane.

Člen 38

Začasna prekinitev in prenehanje dodelitve

1.   Dovoljenje za uporabo člena 7(1) za dodeljenega vojaškega uslužbenca daje generalni sekretar/visoki predstavnik.

2.   Z odstopanjem od člena 8(2) se dodelitev lahko prekine brez odpovednega roka, če je to v interesu GSS ali nacionalne uprave, od katere je odvisen vojaški uslužbenec, pa tudi iz katerega koli drugega upravičenega razloga.

Člen 39

Huda kršitev delovnih obveznosti

1.   Dodelitev lahko preneha brez odpovednega roka v primerih hude kršitve delovnih obveznosti s strani dodeljenega vojaškega uslužbenca, in sicer storjene namerno ali iz malomarnosti. Z odstopanjem od člena 8(2)(c) odločitev sprejme generalni sekretar/visoki predstavnik po tem, ko je imela zadevna oseba možnost obrambe. Preden sprejme odločitev, generalni sekretar/visoki predstavnik obvesti stalnega predstavnika države članice, katere državljan je dodeljeni vojaški uslužbenec. Po sprejetju te odločitve se prenehajo izplačevati nadomestila iz členov 18 in 19.

Pred sprejetjem odločitve iz prvega pododstavka lahko generalni sekretar/visoki predstavnik v primeru domnevne hude kršitve delovne obveznosti dodeljenega vojaškega uslužbenca začasno razreši dolžnosti, in sicer po tem, ko je imel ta možnost obrambe. V obdobju začasne razrešitve dolžnosti, ki ne sme trajati več kot tri mesece, se ne izplačujejo nadomestila iz členov 15 in 16.

2.   Generalni sekretar/visoki predstavnik obvesti nacionalne organe o vseh kršitvah ureditve ali pravil iz tega sklepa s strani vojaškega uslužbenca.

3.   Za dodeljenega vojaškega uslužbenca še naprej veljajo nacionalna disciplinska pravila.

Člen 40

Delovni čas

Drugi stavek člena 10(2) se ne uporablja za dodeljene vojaške uslužbence.

Člen 41

Izredni dopust

Z odstopanjem od člena 12(4) lahko GSS odobri neplačan dodatni izredni dopust za izobraževanje, ki ga organizira delodajalec, pod pogojem, da slednji predloži ustrezno utemeljeno prošnjo.

Člen 42

Nadomestila

Z odstopanjem od člena 15(1) in člena 16 se lahko z izmenjavo pisem iz člena 1(5) določi, da se v navedenih členih določena nadomestila ne izplačajo.

POGLAVJE VI

KONČNE DOLOČBE

Člen 43

Razveljavitev

Sklep 2003/479/ES se razveljavi. Brez poseganja v člen 44 tega sklepa pa se še naprej uporablja za vse dodelitve, ki so v trenutku začetka veljavnosti tega sklepa že v teku.

Člen 44

Začetek učinkovanja

Ta sklep začne učinkovati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od prvega dne v mesecu, ki sledi začetku učinkovanja, in sicer za vse nove dodelitve ali njihova podaljšanja.

V Bruslju, 5. decembra 2007

Za Svet

Predsednik

J. VIEIRA DA SILVA


(1)  UL L 160, 28.6.2003, str. 72. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2007/456/ES (UL L 173, 3.7.2007, str. 27).

(2)  UL L 27, 30.1.2001, str. 7. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2005/395/SZVP (UL L 132, 26.5.2005, str. 17).


IV Drugi akti

EVROPSKI GOSPODARSKI PROSTOR

Nadzori organ EFTA

13.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/21


ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 90/04/COL

z dne 23. aprila 2004

o šestinštirideseti spremembi postopkovnih in vsebinskih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novega poglavja 24C: Uporaba pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo

NADZORNI ORGAN EFTA JE –

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1) in zlasti členov 61 do 63 ter Protokola 26 k Sporazumu,

OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami EFTE o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča (2) in zlasti člena 24, člena 5(2)(b) ter člena 1 iz dela I Protokola 3 k Sporazumu,

KER v skladu s členom 24 Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ EFTA izvaja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,

KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o Nadzornem organu in Sodišču Nadzorni organ EFTA izdaja obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata Sporazum EGP ali Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču oziroma če Nadzorni organ EFTA meni, da je to potrebno,

OB SKLICEVANJU na Postopkovna in vsebinska pravila na področju državne pomoči (3), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel Nadzorni organ EFTA (4),

KER je 17. oktobra 2001 Evropska komisija sprejela novo sporočilo, ki določa načela za uporabo pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo (5),

KER je to sporočilo pomembno tudi za Evropski gospodarski prostor,

KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,

KER mora Nadzorni organ EFTA, v skladu s točko II naslova „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP, po posvetovanju s Komisijo sprejeti akte, ustrezajoče aktom, ki jih je sprejela Evropska komisija,

PO POSVETOVANJU z Evropsko komisijo,

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da se je Nadzorni organ EFTA o tej zadevi posvetoval z državami EFTE na večstranskem sestanku –

SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:

1.

Smernice o državni pomoči se spremenijo z uvedbo novega poglavja 24C, Uporaba pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo. Novo poglavje je v Prilogi I k tej odločbi.

2.

Države EFTE se obvestijo z dopisom, ki vključuje izvod te odločbe in njeno prilogo.

3.

Evropska komisija se obvesti z izvodom te odločbe, vključno s prilogo, v skladu s točko (d) Protokola 27 k Sporazumu EGP.

4.

Odločba, vključno s Prilogo I, se objavi v poglavju EGP in dodatku EGP Uradnega lista Evropskih skupnosti.

5.

Odločba je verodostojna v angleškem jeziku.

V Bruslju, 23. aprila 2004

Za Nadzorni organ EFTA

Hannes HAFSTEIN

Predsednik

Einar M. BULL

Član kolegija


(1)  V nadaljnjem besedilu Sporazum EGP.

(2)  V nadaljnjem besedilu Sporazum o Nadzornem organu in Sodišču.

(3)  V nadaljnjem besedilu Smernice o državni pomoči.

(4)  Prvotno objavljeno v UL L 231, 3.9.1994, in istega dne v dodatku EGP št. 32 k navedenemu UL, nazadnje spremenjeno z Odločbo št. 62/04/COL z dne 31.3.2004 (še ni objavljeno).

(5)  Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo, UL C 320, 15.11.2001, str. 5.


PRILOGA

24C.   UPORABA PRAVIL O DRŽAVNI POMOČI ZA JAVNO RADIODIFUZIJO (1)

24C.1   Uvod

1.

V zadnjih dveh desetletjih je prišlo na področju radiodifuzije do pomembnih sprememb. Odprava monopolov, pojav novih akterjev in hiter tehnološki razvoj so bistveno spremenili konkurenčno okolje. Televizijska radiodifuzija je bila po tradiciji dejavnost omejene konkurence. Že od samega začetka so jo večinoma monopolno izvajala javna podjetja, kar je bila predvsem posledica omejene razpoložljivosti radiodifuznih frekvenc in visokih ovir za vstop.

2.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je začel gospodarski in tehnološki razvoj državam EFTE vedno bolj omogočati, da so v radiodifuzno dejavnost spuščale tudi druge operaterje. Zato so se države EFTE odločile, da bodo na trg vpeljale konkurenco. To je povečalo izbiro za uporabnike, saj so dobili na voljo mnoge dodatne kanale in nove storitve, poleg tega pa je ugodno vplivalo na pojav in rast močnih evropskih operaterjev, razvoj novih tehnologij in večji pluralizem v sektorju. Ob odpiranju trga konkurenci so države EFTE menile, da bi bilo treba javno radiodifuzijo ohraniti, saj bi tako zagotovili pokritje številnih območij in zadovoljitev potreb, ki jih zasebni operaterji verjetno ne bi mogli optimalno zadovoljiti.

3.

Večja konkurenca je ob navzočnosti državno financiranih operaterjev pripeljala tudi do vedno večje zaskrbljenosti glede enakih pogojev delovanja, na katero so Nadzorni organ opozorili zasebni operaterji. Pritožbe zadevajo kršitve člena 61 Sporazuma EGP v zvezi s programi javnega financiranja, uvedenimi v korist javnim radiodifuznim organizacijam.

4.

Te smernice določajo načela, ki jih mora upoštevati Nadzorni organ pri uporabi členov 61 in 59(2) Sporazuma EGP za državno financiranje javne radiodifuzije. Tako bo politika Nadzornega organa na tem področju kar najbolj pregledna.

24C.2   Vloga javne radiodifuzije

1.

Kakor navaja Resolucija Sveta ES in predstavnikov vlad držav članic ES z dne 1. januarja 1999 v zvezi z javno radiodifuzijo (v nadaljnjem besedilu „Resolucija o javni radiodifuziji“) (2), „je javna radiodifuzija glede na svojo kulturno, socialno in demokratično funkcijo, ki jo prispeva k skupnemu dobremu, bistvenega pomena za zagotavljanje demokracije, pluralizma, socialne kohezije ter kulturne in jezikovne raznolikosti“.

2.

Kljub njenemu očitnemu gospodarskemu pomenu pa javne difuzije ni mogoče primerjati z javno storitvijo v katerem koli drugem gospodarskem sektorju. Nobena druga storitev ni takšna, da bi sočasno imela dostop do tako širokega sektorja prebivalstva, mu zagotavljala toliko informacij in vsebine ter s tem oblikovala mnenje posameznikov in javno mnenje ter vplivala nanj.

3.

Javna radiodifuzija mora imeti pomembno vlogo pri demokratičnem in brezplačnem spodbujanju kulturne raznolikosti v vsaki državi, pripravi izobraževalnih programskih vsebin, objektivnem obveščanju javnosti, zagotavljanju pluralizma in ponudbi kakovostnega razvedrila (3).

4.

Poleg tega velja radiodifuzija na splošno za zelo zanesljiv vir informacij in je glavni vir informacij precejšnjemu deležu prebivalstva. Tako bogati javno razpravo in zagotavlja, da vsi državljani dovolj sodelujejo v javnem življenju.

5.

Vloga javne storitve (4) na splošno je priznana v Sporazumu EGP. Ključna določba v zvezi s tem je člen 59(2) Sporazuma EGP, ki se glasi: „Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz tega sporazuma, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi pogodbenic.“

6.

Sodišče Evropskih skupnosti je v dveh primerih potrdilo, da je radiodifuzijo televizijskih storitev mogoče obravnavati kot „storitve splošnega gospodarskega pomena“ v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES (5). Sodišče Evropskih skupnosti je poudarilo, da za te storitve veljajo določbe o konkurenci, razen če ni ugotovljeno, da bi bila uporaba navedenih pravil nezdružljiva z izvajanjem njihovih nalog (6).

7.

Resolucija o javni radiodifuziji je, upoštevajoč posebno naravo radiodifuznega sektorja, navedla načela in pogoje, v skladu s katerimi naj bi se za ta sektor uporabljale določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti:

„Določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ne posegajo v pristojnost držav članic glede financiranja javne radiodifuzije, če je takšno financiranje odobreno radiodifuznim organizacijam za izpolnjevanje odgovornosti javne storitve, kakor jo naloži, opredeli in organizira vsaka država članica, in če ne vpliva toliko na trgovinske pogoje in konkurenco v Skupnosti, da bi bilo to v nasprotju s skupnimi interesi, pri čemer je treba upoštevati uresničevanje odgovornosti te javne storitve.“

Ker je resolucija vključena v Sporazum EGP kot akt, s katerim se seznanijo pogodbenice (7), se načela, podobna navedenim, uporabljajo v EGP.

8.

Resolucija o javni radiodifuziji je še potrdila pomen javne radiodifuzije za socialno, demokratično in kulturno življenje. „Dostop širše javnosti, brez razlikovanja in na podlagi enakih možnosti, do različnih kanalov in storitev je nujen pogoj za izpolnjevanje posebne obveznosti javne radiodifuzije.“ Poleg tega mora javna radiodifuzija „izkoristiti tehnološki napredek“, zagotoviti „javnosti koristi, ki jih prinašajo nove avdiovizualne in informacijske storitve ter nove tehnologije,“ in poskrbeti za „razvoj in diverzifikacijo dejavnosti v digitalni dobi“. Ne nazadnje „mora biti javna radiodifuzija zmožna še naprej zagotavljati širok razpon programskih vsebin v skladu s svojo odgovornostjo, kakor je opredeljena v državah članicah, da bi se obračala na družbo kot na celoto; v tem okviru javna radiodifuzija legitimno poskuša doseči širše občinstvo“.

9.

Glede na te značilnosti, ki so lastne radiodifuznemu sektorju, je mandat javne storitve, ki vsebuje „širok razpon programskih vsebin v skladu z njeno odgovornostjo“, kakor je navedeno v Resoluciji o javni radiodifuziji, načeloma mogoče obravnavati kot legitimen, saj je usmerjen v uravnotežene in raznolike programske vsebine, zmožne ohranjanja določene ravni občinstva za javne radiodifuzne organizacije in tako zagotavljanja uresničevanja mandata, tj. izpolnjevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb družbe ter zagotavljanja pluralizma.

10.

Omeniti je treba, da imajo tudi komercialne radiodifuzne hiše, med katerimi jih je kar nekaj takšnih, da zanje veljajo zahteve za javne storitve, tolikšno vlogo pri doseganju ciljev Resolucije o javni radiodifuziji, da prispevajo k pluralizmu, bogatijo kulturno in politično razpravo ter širijo izbiro programov.

24C.3   Pravno ozadje

1.

Pri uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo je treba upoštevati številne različne elemente. Sporazum EGP vključuje člen 61 o državni pomoči in člen 59(2) o uporabi pravil Sporazuma EGP in pravil o konkurenci, zlasti za storitve splošnega gospodarskega pomena. Protokol 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču določa pravila postopka v primerih državne pomoči.

2.

Za Evropske skupnosti je Amsterdamska pogodba uvedla posebno določbo (člen 16 Pogodbe ES) o storitvah splošnega gospodarskega pomena in razlagalni protokol o sistemu javne radiodifuzije. Maastrichtska pogodba je že uvedla člen, ki opredeljuje vlogo skupnosti na področju kulture (člen 151 Pogodbe ES) in določilo o možni združljivosti za državno pomoč, namenjeno promociji kulture (člen 87(3)(d) Pogodbe ES). Sporazum EGP ne vsebuje „kulturne izjeme“, podobne členu 87(3)(d) Pogodbe ES. Vendar to ne pomeni, da izvzetje za takšne ukrepe ni dopuščeno. Kakor je v prejšnjih primerih sprejel nadzorni organ, se takšni podporni ukrepi lahko odobrijo zaradi kulturnih razlogov na podlagi člena 61(3)(c) Sporazuma EGP (8).

3.

Direktiva 89/552/EGS z dne 3. Oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (9), kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10), je bila vključena v Prilogo X k Sporazumu EGP (11). Direktiva 80/723/EGS z dne 25. junija 1980 o preglednosti finančnih odnosov med državami članicami in javnimi podjetji ter finančni preglednosti v nekaterih podjetjih (12), kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2000/52/ES z dne 26. julija 2000 (13), je bila vključena v pravni okvir Sporazuma EGP z odločitvijo Skupnega odbora EGP št. 6/2001 (14). Za ta pravila velja razlaga Sodišča EFTE znotraj „stebra EFTE“ ter Sodišča Evropskih skupnosti in Evropskega sodišča prve stopnje znotraj „stebra Skupnosti“. Nadzorni organ je sprejel tudi več smernic o uporabi pravil o državni pomoči, ki ustrezajo podobnim sporočilom, ki jih je izdala Evropska komisija.

24C.4   Uporaba člena 61(1) Sporazuma EGP

24C.4.1   Značaj državne pomoči pri državnem financiranju javnih radiodifuznih organizacij

1.

Člen 61(1) Sporazuma EGP navaja: „Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES ali države EFTE, oziroma kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, če škodi trgovini med pogodbenicami.“

2.

Pri vsaki oceni obsega državne pomoči v skladu s členom 61(1) Sporazuma EGP je odločilni element učinek državnega posega in ne njegov namen. Državno financiranje javnih radiodifuznih organizacij se navadno obravnava kot državna pomoč, če izpolnjuje zgornja merila. Javne radiodifuzne organizacije so navadno financirane iz državnega proračuna ali iz dajatve, ki jo plačujejo imetniki televizijskih sprejemnikov. V nekaterih posebnih okoliščinah država zagotovi kapitalske injekcije ali prekliče dolgove v korist javnih radiodifuznih organizacij. Te finančne ukrepe je običajno mogoče pripisati javnim oblastem, vključujejo pa prenos državnih sredstev. Če ti ukrepi ne prestanejo tržno-gospodarskega preskusa investitorja v skladu s poglavjem 19 Smernic Nadzornega organa o državni pomoči glede matičnih družb javnih oblasti in poglavja 20 o uporabi določb o državni pomoči za javna podjetja v proizvodnem sektorju (15), dajejo javne oblasti večinoma prednost zgolj nekaterim radiodifuznim organizacijam in lahko s tem izkrivljajo konkurenco. Seveda bo treba obstoj državne pomoči oceniti po posamičnih primerih, odvisen pa je tudi od posebne narave financiranja (16).

3.

Sodišče Evropskih skupnosti je izjavilo: „Kadar pomoč, dodeljena s strani države ali prek državnih virov, okrepi položaj podjetja v primerjavi z drugimi podjetji, ki tekmujejo v prometu znotraj Skupnosti, za zadnja velja, da so zaradi te pomoči prizadeta.“ (17) Tako za državno financiranje javnih radiodifuznih organizacij lahko na splošno velja, da vpliva na trgovino med pogodbenicami. Takšno je očitno stanje glede pridobivanja in prodaje programskih pravic, kar se pogosto dogaja na mednarodni ravni. Pri javnih radiodifuznih organizacijah, ki jim je dovoljeno prodajati oglaševalski prostor, ima tudi oglaševanje čezmejni učinek, zlasti na homogena jezikovna območja prek nacionalnih meja. Poleg tega se lastniška struktura komercialnih radiodifuznih organizacij lahko razteza na več kot eno državo EGP.

4.

V skladu s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje (18) je treba na splošno vsak prenos državnih virov v določeno podjetje obravnavati kot državno pomoč (če so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo člena 87(1) Pogodbe ES). Vendar pa je Sodišče Evropskih skupnosti v svoji sodbi glede Altmark Trans GmbH  (19) (v nadaljnjem besedilu „sodba Altmark“) odločilo, da „kadar je treba ukrep države obravnavati kot kompenzacijo za storitve, ki so jih opravila podjetja, ki so prejela pomoč, da bi izpolnila obveznosti iz opravljanja javnih storitev, tako da ta podjetja niso deležna dejanske finančne prednosti in jih ukrep posledično ne postavlja v ugodnejši konkurenčni položaj v primerjavi s konkurenčnimi podjetji, takšen ukrep ni zajet v členu 92(1) [sedaj člen 87(1) Pogodbe ES]“.

5.

V skladu s sodbo Altmark Sodišča Evropskih skupnosti morajo biti izpolnjeni spodnji štirje pogoji, da se takšna kompenzacija ne uvrsti med državne pomoči:

„—

prvič, podjetje, ki je prejelo pomoč, mora dejansko imeti obveznosti iz opravljanja javnih storitev, ki jih mora izpolniti, in obveznosti morajo biti jasno opredeljene,

drugič, parametri, na podlagi katerih se izračuna kompenzacija, morajo biti objektivno in pregledno vnaprej določeni, da bi se izognili podelitvi ekonomske ugodnosti, ki lahko podjetje, ki pomoč prejme, postavi v ugodnejši položaj kot konkurenčna podjetja,

tretjič, kompenzacija ne sme preseči zneska, ki je potreben za pokritje vseh stroškov ali dela stroškov, nastalih pri izpolnjevanju obveznosti iz izpolnjevanja javnih storitev, ob upoštevanju ustreznih prejemkov in primernega dobička za izpolnjevanje teh obveznosti,

četrtič, kadar podjetje, ki mora izpolniti obveznosti iz javnih storitev, v določenem primeru ni izbrano v skladu s postopkom javnih naročil, ki bi omogočil izbiro ponudnika, ki lahko opravi te storitve po najnižjih stroških za Skupnost, je treba stopnjo potrebne kompenzacije določiti na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo takšno podjetje, dobro upravljano in ustrezno opremljeno s prevoznimi sredstvi, pri izpolnjevanju potrebne zahteve iz obveznosti izvajanja javne storitve, ob upoštevanju ustreznih prejemkov in primernega dobička za izpolnjevanje obveznosti.“

6.

Nadzorni organ bo upošteval to razlago Sodišča Evropskih skupnosti, ko bo ocenjeval plačila kompenzacij za javne storitve po členu 61(1) Sporazuma EGP. Državna podpora, ki izpolnjuje zgoraj navedena merila, torej ni državna pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP in je ni treba prijaviti Nadzornemu organu.

24C.4.2   Narava pomoči: obstoječa in nova pomoč

1.

Programi financiranja, ki se trenutno uporabljajo v večini držav EFTE, so bili uvedeni že pred časom. Zato je prvi korak Nadzornega organa, da določi, ali naj se ti programi obravnavajo kot „obstoječa pomoč“ v smislu člena 1(1) iz Dela I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču (20).

2.

Obstoječo pomoč ureja člen 1(1) iz dela I Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, ki navaja: „Nadzorni organ EFTA v sodelovanju z državami EFTE stalno pregleduje vse sisteme pomoči, ki obstajajo v teh državah. Tem državam predlaga vse ustrezne ukrepe, ki so potrebni zaradi postopnega razvoja ali delovanja Sporazuma EGP.“

3.

V skladu s členom 1(b)(i) iz dela II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču, obstoječa pomoč vključuje „vso pomoč, ki je v zadevnih državah EFTE obstajala pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP, to je programe pomoči in individualno pomoč, ki so začeli veljati pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP in se uporabljajo tudi po začetku njegove veljave“.

4.

V skladu s členom 1(b)(v) iz dela II Protokola 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču obstoječa pomoč vključuje tudi „pomoč, ki šteje za obstoječo pomoč, ker je mogoče ugotoviti, da v času, ko je začela veljati, ni pomenila pomoči in je posledično postala pomoč zaradi razvoja Evropskega gospodarskega prostora in ne da bi jo država EFTE spremenila […]“.

5.

V skladu s Protokolom 3 k Sporazumu o Nadzornem organu in Sodišču ter sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti (21) mora Nadzorni organ preveriti, ali se je pravni okvir, po katerem se dodeljuje pomoč, od njene uvedbe spremenil ali ne. Nadzorni organ mora upoštevati vse pravne in ekonomske elemente, ki so povezani z radiodifuznim sistemom določene države EFTE. Čeprav pravni in ekonomski elementi, ki so pomembni za takšno oceno, predstavljajo skupne značilnosti v vseh državah EGP, Nadzorni odbor meni, da je najbolj ustrezen pristop po posamičnih primerih.

24C.5   Ocena skladnosti državne pomoči po členu 61(2) in (3) Sporazuma EGP

1.

Nadzorni organ mora preveriti državno pomoč javnim radiodifuznim organizacijam, da ugotovi, ali je skladna z delovanjem Sporazuma EGP. Uporabiti je mogoče odstopanja, navedena v členu 61(2) in (3) Sporazuma EGP.

2.

Sporazum EGP ne vsebuje določbe, ustrezne členu 151(4) Pogodbe ES, ki Komisijo ES zavezuje, da v svojih ukrepih v skladu z drugimi določbami upošteva kulturne vidike, prav tako pa tudi ne vsebuje kulturne izjeme, podobne členu 87(3)(d) Pogodbe ES. Vendar pa to ne pomeni, da uporaba pravil o državni pomoči ne pušča nobenega prostora za upoštevanje kulturnih vidikov. V zvezi s tem je treba opomniti, da je Nadzorni organ v odločbi glede državne pomoči za filmsko produkcijo in s filmom povezane dejavnosti na Norveškem določil, da je zaradi kulturnih razlogov mogoče odobriti ukrepe v podporo filmu v skladu z uporabo člena 61(3)(c) Sporazuma EGP, če ta pristop dovolj upošteva merila, ki jih je razvila Komisija ES, in če ta pristop ne odstopa od prakse Komisije ES pred sprejetjem člena 87(3)(d) Pogodbe ES. Drugič, kot je treba omeniti, je Komisija ES v svojih odločbah NN 49/97 in N 357/99 glede podpornega paketa za irsko filmsko in televizijsko produkcijo izrecno poudarila, da uvedba členov 151(1) in 87(3)(d) Pogodbe ES ni nujno odrazila spremembe v politiki Komisije ES glede kulturnega sektorja. Tretjič, Resolucija o javni radiodifuziji glede radiodifuzije priznava, da javna radiodifuzija uresničuje kulturno funkcijo in da bi morala uporaba pravil o konkurenci upoštevati uresničevanje odgovornosti javne storitve.

3.

Nadzorni organ je tisti, ki odloča o dejanski uporabi kakršne koli določbe o izvzetju v členu 61(3) Sporazuma EGP in o tem, kako naj bi se upoštevali kulturni vidiki. Velja opomniti, da je treba določbe, ki dopuščajo izvzetje iz prepovedi državne pomoči, strogo uporabljati. Zato je treba po mnenju Komisije ES omejevalno razlagati tudi pojem „kulture“ za namen izvzetja pomoči iz prepovedi državne pomoči v smislu člena 87(3)(d) Pogodbe ES. Isto velja tudi takrat, kadar Nadzorni organ preučuje, ali je ukrep mogoče izvzeti zaradi kulturnih razlogov v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP. Kakor je navedla Komisija ES v svoji odločbi o Kinderkanalu in Phoenixu, je treba izobraževalne in demokratične potrebe države članice obravnavati ločeno od promocije kulture (22). Glede tega je treba omeniti, da obstaja razlika med kulturnimi, socialnimi in demokratičnimi potrebami vsake družbe. Izobraževanje seveda lahko ima kulturni vidik.

4.

Državna pomoč javnim radiodifuznim organizacijam pogosto ne razlikuje med temi tremi potrebami. Zato takšne pomoči ni mogoče na splošno odobriti na tej podlagi, razen če država EFTE ne predvidi ločene opredelitve in financiranja državne pomoči izključno za promocijo kulture. To pomoč je navadno mogoče oceniti na podlagi člena 59(2) Sporazuma EGP o storitvah splošnega gospodarskega pomena. Ne glede na pravno podlago za oceno skladnosti pa Nadzorni organ vsekakor opravi vsebinsko analizo na podlagi enakih meril, to je tistih, ki so določena v teh smernicah.

24C.6   Ocena skladnosti državne pomoči po členu 59(2) Sporazuma EGP

1.

Sodišče Evropskih skupnosti dosledno meni, da člen 86 Pogodbe ES (23) predvideva odstopanje in ga je treba zato razlagati omejevalno. Sodišče Evropskih skupnosti je pojasnilo, da ima ukrep lahko korist od takšnega odstopanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(i)

zadevna storitev mora biti storitev splošnega gospodarskega pomena in jasno opredeljena kot takšna s strani države članice (opredelitev);

(ii)

zadevnemu podjetju mora država članica izrecno zaupati izvajanje navedene storitve (pooblastilo);

(iii)

uporaba pravil o konkurenčnosti iz Pogodbe (v tem primeru prepoved državne pomoči) mora ovirati izvajanje določenih nalog, dodeljenih podjetju, in izvzetje iz takšnih pravil ne sme vplivati na razvoj trgovine v takšnem obsegu, da bi bilo v nasprotju z interesi Skupnosti (preskus sorazmernosti).

2.

Nadzorni organ oceni, ali so ta merila izpolnjena, ko uporabi ustrezen člen 59(2) Sporazuma EGP v zvezi z državami EFTE.

3.

V posebnem primeru javne radiodifuzije je treba zgornji pristop prilagoditi glede na Resolucijo o javni radiodifuziji, ki se sklicuje na „odgovornost javne storitve, kakor jo naloži, opredeli in organizira vsaka država članica“ (opredelitev in pooblastilo) in predvideva odstopanje od pravil Pogodbe pri financiranju javne radiodifuzije, „če je takšno financiranje odobreno radiodifuznim organizacijam za izpolnjevanje odgovornosti javne storitve … in … ne vpliva toliko na trgovinske pogoje in konkurenco v Skupnosti, da bi bilo to v nasprotju s skupnim interesom, pri čemer je treba upoštevati uresničevanje odgovornosti te javne storitve“ (sorazmernost).

4.

Glede na najnovejšo sodno prakso Komisije ES bo treba ukrep, ki ne izpolnjuje vseh meril po Altmarku, še vedno analizirati v skladu s členom 86(2) Pogodbe ES oziroma členom 59(2) Sporazuma EGP (24).

24C.6.1   Opredelitev odgovornosti javne storitve

1.

Zaradi izpolnitve pogojev, navedenih v 24C.6(1) za uporabo člena 59(2) Sporazuma EGP, je treba določiti uradno opredelitev mandata javne storitve. Šele takrat lahko Nadzorni organ z zadostno pravno gotovostjo oceni, ali se lahko uporablja odstopanje v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP.

2.

Za opredelitev mandata javne storitve so odgovorne države EFTE, ki lahko sprejmejo odločitev na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Na splošno je treba pri uresničevanju te pristojnosti upoštevati koncept „storitev splošnega gospodarskega pomena“. Glede na posebno naravo radiodifuznega sektorja lahko „široka“ opredelitev, ki dodeljuje določeni radiodifuzni organizaciji nalogo, da zagotavlja uravnotežene in raznolike programske vsebine v skladu z odgovornostjo, ob ohranjanju določene ravni občinstva, velja za legitimno v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP. Takšna opredelitev bi bila skladna s ciljem izpolnjevanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb določene družbe in zagotavljanja pluralizma, vključno s kulturno in jezikovno raznolikostjo.

3.

Podobno lahko odgovornost javne storitve vključuje določene storitve, ki niso „programi“ v tradicionalnem smislu, kot so spletne informacijske storitve, do take mere, da upoštevajoč razvoj in diverzifikacijo dejavnosti digitalne dobe, obravnavajo enake demokratične, socialne in kulturne potrebe zadevne družbe.

4.

Kadar se obseg odgovornosti javne storitve razširi na nove storitve, se primerno spremenita opredelitev in pooblastilo v mejah člena 59(2) Sporazuma EGP.

5.

Naloga Nadzornega organa je preverjanje, ali države EFTE upoštevajo določbe Sporazuma EGP. Glede opredelitve javne storitve v radiodifuznem sektorju je vloga Nadzornega organa omejena na preverjanje očitne napake. Nadzorni organ ne odloča, ali se bo program zagotavljal kot storitev splošnega gospodarskega pomena, prav tako ne odloča o vprašanju narave ali kakovosti določenega izdelka. Opredelitev odgovornosti javne storitve bi vsekakor bila očitno napačna, če bi vključevala dejavnosti, za katere ni mogoče upravičeno reči, da uresničujejo „demokratične, socialne in kulturne potrebe vsake družbe“. Tako bi bilo običajno na primer pri e-poslovanju. V tem smislu je treba opomniti, da odgovornost javne storitve opisuje storitve, ponujene javnosti v splošnem interesu. Vprašanja opredelitve odgovornosti javne storitve se ne sme zamenjati z vprašanjem izbranega finančnega mehanizma za zagotavljanje teh storitev. Medtem ko javne radiodifuzne organizacije lahko izvajajo komercialne dejavnosti, kot je prodaja oglaševalskega prostora zaradi pridobitve prihodka, takšnih dejavnosti običajno ni mogoče obravnavati kot dela odgovornosti javne storitve.

6.

Opredelitev naloge javne storitve mora biti čim bolj natančna. Ne bi smela puščati nobenega dvoma, ali namerava država EFTE določeno dejavnost, ki jo izvaja pooblaščeni operater, vključiti v odgovornost javne storitve ali ne. Brez jasne in natančne opredelitve obveznosti, naloženih javni radiodifuzni organizaciji, Nadzorni organ ne bi mogel opraviti svojih nalog v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP in zato ne bi mogel dodeliti nobenega izvzetja v skladu z navedeno določbo.

7.

Jasna identifikacija dejavnosti, ki jih zajema odgovornost javne storitve, je pomembna tudi za nejavne operaterje, da lahko načrtujejo svoje dejavnosti.

8.

Poleg tega morajo biti določbe odgovornosti javne storitve natančno določene, da lahko organi držav EFTE učinkovito nadzorujejo skladnost, kakor je opisano v naslednjem poglavju.

24C.6.2   Pooblastilo in nadzor

1.

Da bi imeli korist od izvzetja v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP, je treba odgovornost javne storitve zaupati enemu ali več podjetjem z uradnim aktom (na primer z zakonodajo, pogodbo ali pravilnikom).

2.

Vendar pa ni dovolj, da se javni radiodifuzni organizaciji uradno zaupa izvajanje dobro opredeljene javne storitve. Javno storitev je treba tudi dejansko zagotoviti, kakor je predvideno v uradnem sporazumu med državo in pooblaščenim podjetjem. Zato je zaželeno, da ustrezna oblast ali imenovani organ nadzira njegovo uporabo. Potreba po takšni ustrezni oblasti ali organu za nadzor je očitna pri standardih kakovosti, naloženih pooblaščenemu operaterju. Nadzorni organ ni odgovoren za presojo doseganja standardov kakovosti: omogočeno mu mora biti, da se zanese na ustrezen nadzor, ki ga izvajajo države EFTE.

3.

Država EFTE je pristojna za izbiro mehanizma za zagotovitev učinkovitega nadzora izpolnjevanja obveznosti javne storitve. Vloga takšnega organa bi bila učinkovita le, če je neodvisen od pooblaščenega podjetja.

4.

Brez zadostnih in zanesljivih navedb, da se javna storitev dejansko zagotavlja, kakor je bila naročena, Nadzorni organ ne bi mogel opraviti svojih nalog v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP in zato ne bi mogel dodeliti nobenega izvzetja v skladu z navedeno določbo.

24C.6.3   Financiranje javne radiodifuzije in preskus sorazmernosti

24C.6.3.1   Izbira financiranja

1.

Naloge javne storitve so lahko kvantitativne, kvalitativne ali oboje. Ne glede na svojo obliko so lahko upravičene do kompenzacije, dokler vključujejo dodatne stroške, ki jih radiodifuzna organizacija običajno ne bi imela.

2.

Programe financiranja je mogoče razdeliti na dve široki kategoriji: „enojno financiranje“ in „dvojno financiranje“. Kategorija „enojnega financiranja“ zajema sisteme, v katerih je javna radiodifuzija financirana izključno z javnimi sredstvi, v kakršni koli obliki. Sistemi „dvojnega financiranja“ zajemajo širok razpon programov, kjer je javna radiodifuzija financirana z različnimi kombinacijami državnih sredstev in prihodkov iz komercialnih dejavnosti, kot je prodaja oglaševalskega prostora ali programov.

3.

Kakor je navedeno v Resoluciji o javni radiodifuziji: „Določbe Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ne posegajo v pristojnost držav članic, da predvidijo financiranje javne radiodifuzije …“ To bo vključevalo tudi izbiro programa financiranja. Dokler učinek na konkurenco na ustreznih trgih (npr. oglaševanje, pridobivanje in/ali prodaja programov) ni tolikšen, da bi bil v nasprotju s skupnim interesom, načeloma ni mogoče oporekati izbiri programa dvojnega financiranja (kombinaciji javnih sredstev in prihodkov iz oglaševanja) pred izbiro programa enojnega financiranja (izključno javna sredstva).

4.

Medtem ko lahko države EFTE prosto izberejo načine financiranja javne radiodifuzije, mora Nadzorni organ v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP preveriti, da odstopanje od običajne uporabe pravil o konkurenci za izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena ne vpliva nesorazmerno na konkurenco v Evropskem gospodarskem prostoru. Preskus je „negativne“ narave: preverja, ali je sprejeti ukrep nesorazmeren. Pomoč tudi ne bi smela toliko vplivati na razvoj trgovine, da bi bilo to v nasprotju s skupnimi interesi.

5.

Resolucija za javno radiodifuzijo potrjuje ta pristop tudi za javno radiodifuzijo, saj navaja, da financiranje ne sme „toliko učinkovati na trgovinske pogoje in konkurenco v Skupnosti, da bi bilo to v nasprotju s skupnim interesom, pri čemer je treba upoštevati uresničevanje odgovornosti te javne storitve“.

24C.6.3.2   Zahteve po preglednosti pri oceni državne pomoči

1.

Zgoraj navedena ocena, ki jo opravi Nadzorni organ, zahteva jasno in natančno opredelitev odgovornosti javne storitve ter jasno in ustrezno ločevanje med dejavnostmi javne storitve in dejavnostmi nejavne storitve. Ločevanje računov med tema dvema področjema se običajno zahteva že na nacionalni ravni, da se zagotovi preglednost in odgovornost pri uporabi javnih sredstev. Račune je treba ločevati, da se Nazornemu organu omogoči izvedba preskusa sorazmernosti. To bo Nadzornemu organu zagotovilo orodje za preučitev domnevnega navzkrižnega subvencioniranja in zagovarjanje utemeljenih kompenzacijskih plačil za naloge splošnega gospodarskega pomena. Samo na podlagi točne razmejitve stroškov in prihodkov je mogoče ugotoviti, ali so javna sredstva dejansko omejena na neto stroške področja odgovornosti javne storitve in tako sprejemljiva v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP.

2.

Zahteve po preglednosti finančnih odnosov med javnimi oblastmi in javnimi podjetji ter v podjetjih, ki so jim bile podeljene posebne ali ekskluzivne pravice ali ki jim je bilo zaupano delovanje storitve splošnega gospodarskega pomena, so navedene v Direktivi 80/723/EGS (25).

3.

Direktiva 80/723/EGS zahteva od držav EFTE, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev (pri podjetju, ki so mu bile podeljene posebne ali ekskluzivne pravice oziroma ki mu je bilo zaupano delovanje storitve splošnega gospodarskega pomena in ki prejema državno pomoč v kakršni koli obliki in ki izvaja druge dejavnosti, to je dejavnosti nejavne storitve), da: (a) ima ločene notranje račune, ki ustrezajo različnim dejavnostim, tj. dejavnostim javnih storitev in nejavnih storitev; (b) se vsi stroški in prihodki pravilno navedejo ali razmejijo na podlagi dosledno uporabljanih in objektivno opravičljivih načel stroškovnega knjigovodstva in (c) se jasno določijo načela stroškovnega knjigovodstva, po katerih se vodijo ločeni računi.

4.

Splošne zahteve po preglednosti se uporabljajo tudi za radiodifuzne organizacije, kakor je navedeno v peti uvodni izjavi Direktive 2000/52/ES (26). Nove zahteve veljajo za javne radiodifuzne organizacije, če so prejemnice državne pomoči in če jim je zaupano delovanje storitve splošnega gospodarskega pomena, za katero ni bila določena državna pomoč za ustrezno obdobje po odprtem, preglednem in nerazlikovalnem postopku. Obveznost ločevanja računov ne velja za javne radiodifuzne organizacije, katerih dejavnosti so omejene na izvajanje storitev splošnega gospodarskega pomena in ki ne izvajajo dejavnosti zunaj obsega navedenih storitev.

5.

V radiodifuznem sektorju ločevanje računov na strani prihodkov ni posebna težava, na strani stroškov pa takšno ločevanje morda ne bo enostavno ali celo ne bo izvedljivo. Države EFTE namreč lahko v radiodifuznem sektorju celotne programske vsebine radiodifuznih hiš obravnavajo kot del, zajet v odgovornost javne storitve, medtem ko lahko hkrati dovolijo njihovo komercialno izkoriščanje. Povedano drugače, različne dejavnosti si v veliki meri delijo isti vložek.

6.

Zato Nadzorni organ meni, da bi morale radiodifuzne organizacije na strani prihodkov podrobno upoštevati vire in znesek celotnega dohodka, nastalega iz izvajanja dejavnosti nejavnih storitev.

7.

Na strani odhodkov je treba jasno opredeliti stroške, ki so značilni za dejavnost nejavne storitve. Poleg tega je treba, kadar se za izvajanje nalog javne in nejavne storitve uporabljajo isti viri (osebje, oprema, fiksna napeljava itd.), njihove stroške razmejiti na podlagi razlike v skupnih stroških podjetja z dejavnostmi nejavne storitve in brez njih (27).

8.

Iz zgornjega izhaja, da, v nasprotju s splošno sprejetim pristopom v drugih sektorjih javnih služb, stroškov, ki jih je mogoče v celoti pripisati dejavnostim javne storitve, ob koristih tudi iz drugih komercialnih dejavnosti, ni treba razdeliti med obe dejavnosti in jih je mogoče v celoti pripisati javni storitvi. Zgled tega bi lahko bili na primer produkcijski stroški programa, ki je prikazan kot del odgovornosti javne storitve, a se prodaja tudi drugim radiodifuznim organizacijam. Glavni primer pa je vsekakor število gledalcev, ki se ustvari tako zaradi uresničevanja odgovornosti javne storitve kot zaradi prodaje oglaševalskega prostora. Prevladuje mnenje, da je celotna razdelitev teh stroškov med obe dejavnosti lahko že na meji samovolje in nesmisla. Kljub temu pa razporeditve stroškov z vidika preglednosti računov ne bi smeli zamenjevati s pokrivanjem stroškov pri opredelitvi cenovnih politik. Slednje vprašanje je obravnavano v spodnjem oddelku 24C.6.3.3(2).

24C.6.3.3   Sorazmernost

1.

Pri izvedbi preskusa sorazmernosti izhaja Nadzorni organ iz predpostavke, da država običajno financira podjetje za opravljanje njegovih nalog iz javne storitve. Vendar za izpolnitev zahtev tega preskusa državna pomoč ne sme preseči neto stroškov poslanstva javne storitve, ob hkratnem upoštevanju drugih neposrednih ali posrednih prihodkov, ki izhajajo iz poslanstva javne storitve. Zato bo pri oceni sorazmernosti pomoči upoštevan neto prejemek, ki ga imajo dejavnosti nejavne storitve iz dejavnosti javne storitve.

2.

Po drugi strani lahko pride do izkrivljanj trga, ki niso potrebna za izpolnitev poslanstva javne storitve. Če nižje prihodke na primer pokriva državna pomoč, bi javno radiodifuzno organizacijo morda zamikalo, da zniža cene oglaševanja ali drugih dejavnosti nejavne storitve na trgu, da bi zmanjšala dohodek tekmecev. Morebitnega takšnega ravnanja ne bi bilo mogoče obravnavati kot značilnega za poslanstvo javne storitve, pripisane radiodifuzni organizaciji. Kadar javna radiodifuzna organizacija zniža cene dejavnosti nejavne storitve pod mejo, potrebno za povračilo neodvisnih stroškov, ki bi si jih običajno moral povrniti učinkovit komercialni operater v podobnem položaju, bi to pomenilo navzočnost presežne kompenzacije za obveznosti javne storitve. To bi vsekakor toliko vplivalo na trgovinske pogoje in konkurenco v Evropskem gospodarskem prostoru, da bi bilo v nasprotju s skupnim interesom.

3.

Temu primerno bo Nadzorni organ pri izvajanju preskusa sorazmernosti preučil, ali je kakršno koli izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz pomoči, mogoče opravičiti s potrebo po izvajanju javne storitve, kakor je opredeljena v državi EFTE, in z zagotovitvijo njenega financiranja. Po potrebi bo Nadzorni organ ukrepal tudi glede na druge določbe Sporazuma EGP.

4.

Analiza učinkov državne pomoči na konkurenco in razvoj trgovine bo morala nujno temeljiti na posebnih značilnostih posamičnega položaja. V tem sporočilu ni mogoče opisati dejanske konkurenčne strukture in drugih značilnosti posameznih trgov, saj se na splošno med seboj precej razlikujejo. Zato tudi te smernice ne morejo predhodno določiti pogojev, v katerih so cene javnih radiodifuznih organizacij skladne z načeli, razloženimi v oddelku 24.C.6.3.3(2). Zato se dokončna ocena v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP o skladnosti državne pomoči za javne radiodifuzne organizacije lahko izdela samo za posamične primere, v skladu s prakso Nadzornega organa.

5.

Nadzorni organ bo v svoji oceni upošteval, da lahko do obsega, v katerem je državna pomoč potrebna za uresničevanje obveznosti javne storitve, sistem kot celota tudi pozitivno vpliva na ohranjanje alternativnega vira ponudbe na nekaterih pomembnih trgih (28). Vendar pa je treba ta učinek ohranjati v ravnotežju z možnimi negativnimi učinki pomoči, kot je preprečevanje drugim operaterjem, da bi vstopili na te trge, s čimer bi se omogočila bolj oligopolna struktura trga, ali povzročanje morebitnega protikonkurenčnega vedenja javnih operaterjev na ustreznih trgih.

6.

Nadzorni organ bo upošteval tudi težavo, ki jo bodo nekatere države EFTE morda imele pri zbiranju potrebnih sredstev, če bodo stroški javne storitve na prebivalca v sicer nespremenjenem položaju višji (29).


(1)  To poglavje močno temelji na Sporočilu Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za javno radiodifuzijo, UL C 320, 15.11.2001, str. 5.

(2)  UL C 30, 5.2.1999, str. 1; vključeno v Sporazum EGP v točki 4 Priloge X kot akt, s katerim se morajo seznaniti pogodbenice, z Odločbo št. 118/1999, UL L 325, 21.12.2000, str. 33, in dodatkom EGP št. 60, 21.12.2000, str. 423 (islandsko) in str. 424 (norveško), začetek veljavnosti 1.10.1999.

(3)  „The digital age of European audiovisual policy. Report from the EC high-level group on audiovisual policy“, 1998. (Digitalna doba evropske avdiovizualne politike. Poročilo skupine ES na visoki ravni za avdiovizualno politiko.)

(4)  V veljavnih smernicah izraz „javna storitev“ ustreza izrazu „storitve splošnega gospodarska interesa“, uporabljenemu v členu 59(2) Sporazuma EGP.

(5)  Člen 86(2) Pogodbe ES ustreza členu 59(2) Sporazuma EGP.

(6)  Primer T-69/89 Radio Telefis Eireann proti Komisiji [1991] PSES II 485, odstavek 82; primer 155/73 Giuseppe Sacchi [1974] PSES 409, odstavek 15.

(7)  Glej sprotno opombo 2.

(8)  Odločba Nadzornega organa EFTA št. 32/02/COL z dne 20.2.2002 v zvezi s filmsko produkcijo in s filmom povezanimi dejavnostmi na Norveškem. Nadaljnje podrobnosti so na voljo v oddelku 24C. 5(2) teh smernic.

(9)  UL L 298, 17.10.1989, str. 23.

(10)  UL L 202, 30.7.1997, str. 60.

(11)  Odločba skupnega odbora EGP št. 82/1999, UL L 296, 23.11.2000, str. 39, in dodatek EGP št. 54, 23.11.2000, str. 99 (islandsko) in del 2, str. 69 (norveško), začetek veljavnosti 1.7.2000.

(12)  UL L 195, 29.7.1980, str. 35; vključeno v Sporazum EGP v Prilogi XV k Sporazumu.

(13)  UL L 193, 29.7.2000, str. 75.

(14)  UL L 66, 8.3.2001, str. 48, in dodatek EGP št. 12, 8.3.2001, str. 6, začetek veljavnosti 1.6.2002.

(15)  Poglavje 19 Smernic Nadzornega organa za državno pomoč temelji na Biltenu ES 9-1984 o uporabi [nekdanjih] členov 92 in 93 Pogodbe EGS za holdinge javnih organov. Poglavje 20 ustreza Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi [nekdanjih] členov 92 in 93 Pogodbe EGS (zdaj člena 87 in 88 Pogodbe ES) in člena 5 Direktive Komisije 80/723/EGS za javna podjetja v proizvodnem sektorju, UL C 307, 13.11.1993, str. 3.

(16)  Glej odločbi Komisije ES NN 88/98 „Financiranje 24-urnega BBC-jevega informativnega kanala brez oglaševanja z licenčnino“, UL C 78, 18.3.2000, str. 6, in NN 70/98, „Državna pomoč javnima radiodifuznima kanaloma Kinderkanal in Phoenix“, UL C 238, 21.8.1999, str. 3.

(17)  Primeri 730/79 Philip Morris Holland proti Komisiji [1980] PSES 2671, odstavek 11; C-303/88 Italija proti Komisiji [1991] PSES I-1433, odstavek 27; C-156/98 Nemčija proti Komisiji [2000] PSES I-6857, odstavek 33.

(18)  Primeri T-106/95 FFSA in drugi proti Komisiji [1997] PSES II-229; T-46/97 SIC proti Komisiji [2000] PSES II-2125 in C-332/98 Francija proti Komisiji [2000] PSES I-4833.

(19)  Primer C-280/00 Altmark Trans GmbH, Regierungspräsidium Magdeburg proti Nahverkehrsgesellschaft Altmark GmbH [2003] PSES I-7747, odstavek 89 in naslednji.

(20)  Ustreza členu 88(1) Pogodbe ES.

(21)  Primer C-44/93 Namur-Les Assurances du Crédit SA proti Office National du Ducroire in državi Belgiji [1994] PSES I-3829.

(22)  Glej sprotno opombo 16.

(23)  Člen 86 Pogodbe ES ustreza členu 59 Sporazuma EGP.

(24)  Odločba Komisije C62/1999, RAI, odstavek 99, in C85/2001, RTP, odstavek 158.

(25)  Glej sprotno opombo 12.

(26)  Glej sprotni opombi 13 in 14.

(27)  To pomeni sklicevanje na hipotetični položaj, v katerem se dejavnosti nejavne storitve opustijo: stroški, ki bi se jim tako izognili, so enaki znesku skupnih stroškov, ki se dodelijo dejavnostim nejavne storitve.

(28)  To ne pomeni, da je mogoče državno pomoč opravičiti kot orodje, ki povečuje ponudbo in konkurenco na trgu. Državna pomoč, ki operaterju omogoča, da ostane na trgu kljub svojim ponavljajočim se izgubam, povzroča veliko izkrivljanje konkurence, saj dolgoročno vodi k večji neučinkovitosti, manjši ponudbi in višjim cenam za uporabnike. V zvezi s tem so učinkovitejši instrumenti dviganje pravnih in gospodarskih ovir za vstop, zagotavljanje učinkovite antitrustovske politike in spodbujanje pluralizma. Naravni monopoli so navadno regulirani.

(29)  Podobne težave lahko nastanejo tudi, ko se javna radiodifuzija nameni za jezikovne manjšine in lokalne potrebe.


Popravki

13.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/32


Popravek Uredbe Komisije (ES) št. 1875/2006 z dne 18. decembra 2006 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti

( Uradni list Evropske unije L 360 z dne 19. decembra 2006 )

Na stran 99 se drugi stavek prvega odstavka točke 15 spremeni, kot sledi:

besedilo:

„Ustrezen carinski postopek se vpiše v obliki šifer, ki se uporabljajo za drugo ali tretje podpolje polja 1 v enotni upravni listini.“

se glasi:

„Ustrezen carinski postopek se vpiše v obliki črk, ki se uporabljajo za naziv stolpca (A do K) za opredelitev carinskih postopkov iz obrazca iz Priloge 37, naslova I, točke B.“.


13.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

L 327/32


Popravek Uredbe Sveta (ES) št. 1459/2007 z dne 10. decembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 1858/2005 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz jeklenih vrvi in kablov med drugim s poreklom iz Južne Afrike

( Uradni list Evropske unije L 326 z dne 12. decembra 2007 )

Stran 19, uvodna izjava 14:

besedilo:

„Sklep Komisije 2007/1459/ES …“

se glasi:

„Sklep Komisije 2007/814/ES …“.

Stran 19, opomba pod črto 1:

besedilo:

„(1)

Glej stran 18 tega Uradnega lista.“

se glasi:

„(1)

Glej stran 25 tega Uradnega lista.“.


Top