CCMI/203

Program za evropsko obrambno industrijo

MNENJE

Posvetovalna komisija za spremembe v industriji

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta
o vzpostavitvi programa za evropsko obrambno industrijo ter okvira ukrepov za zagotovitev pravočasne razpoložljivosti in dobave obrambnih proizvodov (EDIP)
[2024/0061(COD)]

(COM(2024) 150 final)

Poročevalec: Tomasz Andrzej WRÓBLEWSKI

Soporočevalec: Franck UHLIG

1.PRIPOROČILA

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO)

1.1priporoča Evropski komisiji, naj obširno komunicira z evropskimi državljani, da bi jih na splošno seznanila z izzivi skupnega obrambnega financiranja v sedanjih geopolitičnih razmerah in z namenom zagotavljanja skupne varnosti, hkrati pa mora evropsko povezovanje še naprej ostati projekt miru in solidarnosti;

1.2poziva k srednjeročnemu povečanju sedanjega omejenega financiranja (1,5 milijarde EUR);

1.3poudarja, da mora program za evropsko obrambno industrijo (EDIP) poleg potrebnega odziva na nujne potrebe Ukrajine omogočiti tudi strukturni razvoj evropskega pristopa k obrambi ter z njo povezane tehnološke in industrijske baze evropske obrambe (EDTIB);

1.4priporoča Evropskemu parlamentu, državam članicam, javnemu in zasebnemu finančnemu sektorju ter Evropski komisiji, naj pripravijo dolgoročni načrt za povečanje izdatkov za orožje in nabavo orožja, ki bo olajšal dolgoročne naložbe zasebnega sektorja in podprl načrte EDTIB za proizvodnjo vojaške opreme, hkrati pa zagotovil podporo tehnološki in industrijski bazi ukrajinske obrambe;

1.5priporoča Evropski komisiji, naj pojasni izvor in uporabo sredstev, namenjenih za EDIP, da bi se izognili sumu arbitrarnosti glede financiranja drugih programov, katerih potrebe so prav tako velike in nujne (javne storitve, socialni sektor, zeleni dogovor itd.);

1.6priporoča, naj podjetja EDTIB okrepijo sodelovanje, zlasti z malimi in srednjimi podjetji (MSP) ter čezmejno;

1.7poudarja pomen industrijskega sodelovanja z Ukrajino v okviru EDIP;

1.8predlaga nadaljnje spodbujanje sinergij med obrambno in civilno industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter zagonskimi podjetji;

1.9se sprašuje, ali lahko strukture za evropske oborožitvene programe (SEAP) bistveno prispevajo h krepitvi EDTIB;

1.10priporoča, da se v regulativni dokument EDIP vključi odstotek skupnih in znotrajevropskih nabavnih ciljev, izraženih v sporočilu o strategiji za evropsko obrambno industrijo (EDIS).

2.POJASNILA

Utemeljitev priporočila 1.1

2.1Z rednim ozaveščanjem javnosti je treba dosledno in odločno predstaviti argumente, ki pojasnjujejo zgodovinske razmere v Evropski uniji ter grožnjo, ki jo za demokracijo in naše vrednote predstavlja želja totalitarnih režimov po širitvi, zlasti ruskega režima.

2.2Evropske državljane je treba prepričati, da je po eni strani treba zagotoviti takojšnjo podporo Ukrajini, po drugi strani pa imajo Unija in države članice odgovornost, da utrdijo evropski projekt in tako zagotovijo dolgoročno varnost evropskih državljanov.

2.3EESO podpira uredbo EDIP. Mir je treba braniti in varnosti Evrope ni mogoče zagotoviti brez evropske obrambne industrije. Vendar želi ponovno poudariti, da mora gradnja Evrope kljub sedanjim pretresom še naprej temeljiti na projektu miru in solidarnosti v Evropi in zunaj nje.

2.4Varnost evropskih državljanov ima ceno, s katero se Evropa že predolgo noče soočiti: s tega vidika ni mogoče upravičiti neobstoja lastnih virov, čeprav veliko držav članic EU uživa vzajemno podporo v okviru zveze NATO.

2.5Vzpostaviti je treba strukturni okvir in instrument za obrambno financiranje po zgledu pristopa NextGenerationEU.

Utemeljitev priporočila 1.2

2.6Premajhno financiranje pomeni, da bo uspeh EDIP odvisen od pripravljenosti držav članic EU, da sodelujejo in skupaj vlagajo v prihodnja javna naročila za obrambo. EESO pozdravlja pripravljenost Komisije, izraženo v sporočilu o strategiji za evropsko obrambno industrijo (EDIS), da s kazalniki spremljanja spodbuja uporabo EDTIB. V okviru skupnega javnega naročanja bi to lahko prineslo številne koristi, tudi v smislu delovnih mest, strateške avtonomije in gospodarskega razvoja na lokalni ravni. EESO je zaskrbljen, da teh dobrih namenov morda ne bo mogoče uresničiti iz več razlogov, povezanih z včasih različnimi interesi držav članic EU.

2.7EESO poudarja, da je treba akterjem EDTIB, zlasti MSP v vseh državah članicah, zagotoviti zadosten dostop do javnega in zasebnega financiranja. Predlog EDIP za vzpostavitev sklada za pospešitev preoblikovanja obrambnih dobavnih verig (FAST) se zdi dober pristop, čeprav glede na prihodnje znatne potrebe po financiranju verjetno ne bo zadostoval. Evropska taksonomija, ki je sicer legitimna in potrebna klasifikacija, zaradi geopolitičnih pretresov in groženj morda ne bo negativno vplivala na EDTIB.

Utemeljitev priporočila 1.3

2.8Prihodnji večletni finančni okvir mora upoštevati vse finančne vidike dolgoročne obrambne strategije.

2.9Zaradi nujnosti kratkoročnega ukrepanja ne smemo pozabiti na nadaljnjo potrebo po dolgoročni evropski integraciji: poskrbeti moramo, da bo okvir za sodelovanje med državami in med industrijskimi akterji manj razdrobljen in bolje financiran, da bi lahko predvideli, standardizirali, prihranili čas in zmanjšali stroške v korist evropskih državljanov in njihove varnosti.

Utemeljitev priporočila 1.4

2.10Izjemno omejena sredstva, ki jih trenutno dodeljuje Evropska komisija, je treba nujno in koristno dopolniti s financiranjem iz držav članic, javnega in zasebnega finančnega sektorja ter po možnosti Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada.

2.11Samo dolgoročne zaveze za nadaljnjo nabavo orožja, neodvisno od politične konjunkture in volilnega cikla, bodo industrijo in finančne institucije prepričale v znatna vlaganja v oborožitveno industrijo.

2.12Povečanje izdatkov za obrambo v okviru pobude EDIP poudarja tudi skupno zavezo evropskih držav, da bodo prevzele večjo odgovornost za svojo varnost in obrambo ter pri svoji zaščiti zmanjšale odvisnost od zunanjih akterjev. Evropske države si z vlaganjem v svoje vojaške zmogljivosti prizadevajo povečati svojo strateško avtonomijo in sposobnost odločnega ukrepanja za obrambo svojih interesov in vrednot.

2.13EDIP bo omogočil boljše medsebojno razumevanje potreb in nasprotovanja skupnim projektom na področju oboroževanja ter tako olajšal doseganje soglasja in strateško odločanje v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU.

Utemeljitev priporočila 1.5

2.14Da bi evropski državljani ta prizadevanja čim bolje sprejeli, je EESO prepričan, da jim znatna proračunska sredstva ne bi smela biti namenjena na račun potrebnih naložb v javne storitve, socialni sektor ter zeleno in digitalno preobrazbo.

2.15Javna naročila morajo biti družbeno odgovorna in izpolnjevati okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem.

Utemeljitev priporočila 1.6

2.16Stalno razlikovanje med nacionalnim obrambnim načrtovanjem in večnacionalnim načrtovanjem je resen izziv za povezovanje in učinkovitost obrambnih strategij na ravni EU. Nadaljnji obstoj ločenih postopkov nacionalnega obrambnega načrtovanja in nadnacionalnih programskih okvirov ovira razvoj skladnega in enotnega pristopa k evropski obrambi.

2.17S ciljno usmerjenimi tokovi financiranja in spodbudami za sodelovanje bi moral imeti EDIP ključno vlogo pri spodbujanju okrepljenega sodelovanja med državami članicami EU, s čimer bi presegli tradicionalne nacionalne ovire za javna naročila in načrtovanje na področju obrambe. Ta pristop k sodelovanju na področju obrambe je bistven za krepitev strateške avtonomije in skupne obrambne zmogljivosti EU, vzporedno s sodelovanjem s partnerji zunaj EU v okviru zveze NATO in vsemi tesnimi demokratičnimi zavezniki EU, v Evropi in zunaj nje. Povečal bo interoperabilnost, konkurenčnost in učinkovitost pri javnih naročilih, načrtovanju in operacijah na področju obrambe, s čimer se bo povečala tudi odpornost Evrope.

2.18Usklajen pristop k javnim naročilom za obrambo olajšuje izkoriščanje ekonomije obsega, pogajanja o ugodnih pogojih z dobavitelji in zagotavljanje optimalne razporeditve sredstev med različne obrambne projekte in programe.

Utemeljitev priporočila 1.7

2.19Industrijsko sodelovanje z Ukrajino mora zagotoviti boljšo prihodnjo interoperabilnost z uskladitvijo standardov, tudi širše znotraj EU, med državami članicami.

2.20Ukrajinska industrija predstavlja nabor spretnosti, znanja in izkušenj ter sodelovanja; to lahko s sodelovanjem, ki bogati obe strani, koristi EDTIB. Vendar se bo treba izogniti slabim praksam selitve delovnih mest v škodo zaposlovanja v Evropi, da bi preprečili tveganje davčnega dampinga.

Utemeljitev priporočila 1.8

2.21Z uredbo EDIP se lahko kar najbolj povečajo družbene koristi naložb v obrambo ter spodbudijo gospodarska rast in inovacijski ekosistemi po vsej Evropi. Pristop z dvojno rabo krepi stroškovno učinkovitost obrambe in prispeva k širšim strateškim ciljem Evrope, kot so trajnostnost, digitalizacija in odpornost.

Utemeljitev priporočila 1.9

2.22Okvirni predlog strukture za evropske oborožitvene programe (SEAP) je nov, vendar njegovo področje uporabe in izvajanje ostajata nejasna. Tehnična, pravna, gospodarska in davčna vprašanja so številna in jih je treba pojasniti, preden se oblikuje instrument, ki bi se lahko zaradi premajhne uporabe izkazal za nepotrebnega. Če pa se bo mehanizem uspešno izvajal, je treba upoštevati njegove morebitne učinke.

2.23Tak sistem se na prvi pogled ne zdi neposredno v skladu z interesi evropskih industrijskih akterjev, katerih kapital je v veliki meri zaseben in včasih prihaja iz tretjih držav.

Utemeljitev priporočila 1.10

2.24Cilj je okrepiti nujno preusmeritev vojaških obrambnih sistemov držav članic EU v tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe, po možnosti s sodelovanjem.

2.25EESO pozdravlja cilje, ki so jih na področju obrambe določile institucije EU. To pomeni, da je treba povečati strateško avtonomijo EU na področju obrambe, zagotoviti njeno sposobnost odločnega ukrepanja za zaščito evropskih interesov ter si prizadevati za to, da postane vodilna v svetu na področju obrambnih raziskav in razvoja, s čimer bi premikali meje obrambne tehnologije in oblikovali prihodnost evropske varnosti.

2.26EESO meni, da je v sedanjih razmerah bistveno zapolniti tehnološke vrzeli in zagotoviti, da bo Evropa ostala na čelu inovacij na področju obrambe. S ciljno usmerjenimi tokovi financiranja in skupnimi projekti te evropske pobude državam članicam omogočajo združevanje virov, izmenjavo strokovnega znanja in izkoriščanje dopolnjujočih si prednosti za razvoj inovativnih obrambnih proizvodov in tehnologij.

2.27Evropske obrambne pobude imajo pomembno vlogo pri razvoju EDTIB, saj olajšujejo sodelovanje med državami članicami, izvajalci na področju obrambe in raziskovalnimi ustanovami pri razvoju najsodobnejših rešitev, ki krepijo evropske obrambne zmogljivosti in strateško avtonomijo.

Glosar

·SVOP: skupna varnostna in obrambna politika

·DTIB: tehnološka in industrijska baza obrambe

·EDIP: program za evropsko obrambno industrijo

·EDIS: strategija za evropsko obrambno industrijo

·EDTIB: tehnološka in industrijska baza evropske obrambe

·ESG: okoljsko, socialno in upravljavsko področje

·FAST: sklad za pospešitev preoblikovanja obrambnih dobavnih verig

·NATO: Organizacija Severnoatlantske pogodbe

·SEAP: struktura za evropske oborožitvene programe

·MSP: mala in srednja podjetja

V Bruslju, 15. maja 2024

Predsednik posvetovalne komisije za spremembe v industriji

Pietro Francesco De Lotto

_____________