(1)

Podjetje Síminn hf. (v nadaljnjem besedilu: pritožnik) je z dopisom z dne 26. oktobra 2016 (2) vložilo pritožbo v zvezi z domnevno državno pomočjo, ki jo je podjetje Orkuveita Reykjavíkur (OR) dodelilo svojemu odvisnemu podjetju Gagnaveita Reykjavíkur (GR) (3).

(2)

Nadzorni organ Efte je z Odločbo št. 086/19/COL (v nadaljnjem besedilu: (odločba o začetku postopka) (4) začel formalni postopek preiskave. Postopek pred sprejetjem odločbe o začetku postopka je opisan v oddelku 2 odločbe.

(3)

Nadzorni organ Efte je začel formalni postopek preiskave v zvezi z naslednjimi štirimi ukrepi (v nadaljnjem besedilu skupaj imenovani: ukrepi) (5):

Ukrep 1: neplačilo tržnih obresti podjetju OR na podlagi prednosti, ki jo je podjetje GR pridobilo z odlogom plačila obresti.

Ukrep 2: posredno financiranje podjetja GR s strani podjetja OR za postavitev optičnega kabelskega omrežja v občini Ölfus.

Ukrep 3: kratkoročna posojila podjetja OR podjetju GR.

Ukrep 4: vključitev pogoja v posojilnih pogodbah podjetja GR z zasebnimi posojilodajalci glede nadaljnjega večinskega lastništva podjetja OR v podjetju GR.

(4)

V odločbi o začetku postopka je Nadzorni organ Efte predhodno menil, da ukrepi pomenijo državno pomoč, in izrazil dvome glede združljivosti ukrepov z izvajanjem Sporazuma EGP. Ukrepi so podrobneje pojasnjeni v oddelku 2.4.

(5)

Nadzorni organ Efte je v odstavku 113 odločbe o začetku postopka islandske organe pozval, naj do 6. januarja 2020 predložijo svoje pripombe. Nadzorni organ Efte je objavil tudi smiseln povzetek in pozval zainteresirani strani, naj predložijo pripombe v enem mesecu od datuma objave (6).

(6)

Islandski organi so z dopisom z dne 5. marca 2020 (7) predložili pripombe k odločbi o začetku postopka v obliki dopisa z dne 4. marca 2020 skupaj s prilogami podjetij GR in OR (8). Nobena druga zainteresirana stran ni predložila pripomb Nadzornemu organu Efte.

(7)

Nadzorni organ Efte je z dopisom z dne 4. novembra 2021 islandskim organom poslal formalno zahtevo za pojasnila (9). Islandski organi so z dopisom z dne 14. januarja 2023 (10) poslali odgovor na to zahtevo in v dopisu z dne 21. januarja 2022 (11) predložili dodatne informacije.

(8)

Nadzorni organ Efte je z dopisom z dne 14. marca 2023 od islandskih organov zahteval dodatna pojasnila (12). Islandski organi so na to zahtevo odgovorili z dopisom z dne 25. aprila 2023 (13). Z dopisom z dne 9. junija 2023 so predložili dodatna pojasnila (14).

(9)

Podjetje GR je telekomunikacijsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2007 in je v celoti v lasti podjetja OR (15). Podjetje OR je javno podjetje, ki je bilo ustanovljeno v skladu z zakonom št. 139/2001 (16) ter je v lasti občin Reykjavík, Akranes in Borgarbyggð (17). Podjetje GR je bilo ustanovljeno kot neodvisen pravni subjekt, da bi se izpolnile zahteve islandske uprave za pošto in telekomunikacije (v nadaljnjem besedilu: PTA) (18) o ločevanju konkurenčnih in nekonkurenčnih dejavnosti podjetja OR (19).

(10)

Podjetje OR je prek različnih odvisnih podjetij dejavno na področju električne energije, geotermalne vode za ogrevanje, hladne vode in kanalizacijskih storitev (20). Njegovo odvisno podjetje GR (21) upravlja telekomunikacijsko omrežje in omrežje za prenos podatkov na Islandiji. Maloprodajnim ponudnikom storitev, ki ponujajo različne fiksne širokopasovne storitve in storitve prenosa podatkov, zagotavlja veleprodajni dostop do svojega optičnega omrežja.

(11)

Pritožnik je podjetje, ki zagotavlja telekomunikacijske rešitve na Islandiji. To vključuje mobilne in fiksne širokopasovne storitve za gospodinjstva in podjetja. V času predložitve pritožbe Nadzornega organa Efte je bil pritožnik matična družba podjetja Míla (22), ki ima v lasti in upravlja telekomunikacijsko omrežje, ki pokriva celotno državo.

(12)

Do 1. julija 2021 je bila pristojnost PTA na področju telekomunikacij določena (23) v zakonu o upravi za pošto in telekomunikacije št. 69/2003, s katerim se je izvajal regulativni okvir EU za elektronske komunikacije (24). PTA med drugim v skladu s členom 36 zakona o elektronskih komunikacijah št. 81/2003 (25) zagotavlja, da se s prihodki iz nekonkurenčnih sektorjev ne subvencionirajo dejavnosti v konkurenčnem telekomunikacijskem sektorju.

(13)

PTA je v okviru svojih nalog pri izvrševanju člena 36 zakona o elektronskih komunikacijah zadolžena za nadzor naložb podjetja OR na telekomunikacijskem trgu ter poslovnih odnosov med podjetjema GR in OR. Take preiskave se lahko začnejo na lastno pobudo PTA ali na podlagi pritožb zainteresiranih strani. Podjetje GR mora o posebnih ukrepih, kot je povečanje osnovnega kapitala (26), obvestiti tudi PTA, da pridobi predhodno odobritev, zainteresirane strani pa so lahko stranke v takih zadevah, če dokažejo, da imajo upravičen interes za izid zadeve (27).

(14)

Podjetji OR in GR sta 8. marca 2007 podpisali okvirni sporazum (28). Okvirni sporazum vsebuje več dodatkov, vključno z dodatkom številka 4, „Posojilna pogodba v tuji valuti“ (v nadaljnjem besedilu: dodatek), ki ureja posojilo podjetja OR podjetju GR (29). Nadzorni organ Efte bo navedena dokumenta imenoval okvirni sporazum in dodatek.

(15)

V skladu z okvirnim sporazumom in dodatkom naj bi podjetje GR plačalo posojilo podjetju OR v dvanajstih letih in do 24 datumov zapadlosti, in sicer 1. maja in 1. novembra vsako leto. Za prvih 14 datumov zapadlosti se plačajo samo obresti. Prvi datum zapadlosti za plačilo obresti je bil 1. november 2007. Odplačilo glavnice bi se moralo začeti šele 1. novembra 2014, nato pa vsako leto 1. maja in 1. novembra. Kot zadnji datum zapadlosti za plačilo obrestne mere in predplačila glavnice je bil predviden 1. maj 2019.

(16)

PTA je v odločbi št. 32/2008 z dne 30. decembra 2008 (30) sklenila, da bi bilo treba posojilno obdobje iz okvirnega sporazuma in dodatka skrajšati z dvanajstih na pet let. Datumi zapadlosti za plačilo obresti bi morali biti podobni tistim, ki so bili dogovorjeni v prvotno podpisanem dodatku, glavnica pa bi morala biti poravnana 1. maja 2012.

(17)

Podjetji GR in OR sta 1. oktobra 2009 podpisali prilogo, s katero se je trajanje okvirnega sporazuma in dodatka spremenilo z 12 na 5 let. To je bilo v skladu z odločbo PTA št. 32/2008. V prilogi je bil kot končni rok plačila določen maj 2012, pri čemer je bilo določeno, da bi moral posojilojemalec do 1. maja 2012 v celoti odplačati dolg in natečene obresti.

(18)

Podjetje GR je 25. novembra 2009 kot posojilojemalec sklenilo posojilno pogodbo v obliki kreditne linije (v nadaljnjem besedilu: sporazum o kreditni liniji) (31) s podjetjem NBI Ltd. (nekdanja Landsbankinn) kot posojilodajalcem. Znesek sporazuma o kreditni liniji je znašal 1 400 milijonov ISK, končni datum sporazuma pa je bil 15. julij 2011 (32).

(19)

Klavzula iz člena 12(k) sporazuma o kreditni liniji je posojilojemalcu prepovedovala odplačevanje obrokov in/ali obresti posojil v času trajanja navedenega sporazuma. To je pomenilo, da obresti iz okvirnega sporazuma in dodatka v skladu z določbami sporazuma o kreditni liniji ni bilo mogoče plačati, dokler je veljal sporazum o kreditni liniji.

(20)

Zato so bila plačila podjetja GR podjetju OR v skladu z okvirnim sporazumom in dodatkom med trajanjem sporazuma o kreditni liniji, natančneje do 15. julija 2011, prekinjena. Po tem datumu se omejitve niso več uporabljale, saj sporazum o kreditni liniji ni več veljal.

(21)

Za kakršne koli spremembe je bilo potrebno soglasje podjetja OR kot posojilodajalca podjetja GR.

(22)

Odlog plačil obresti na podlagi okvirnega sporazuma in dodatka je pomenila spremembo prvotnega sporazuma med podjetjema OR in GR. Zato je bilo za take spremembe potrebno soglasje podjetja OR kot posojilodajalca v skladu z navedenim sporazumom. Podjetje GR je podjetju OR 14. oktobra 2009 poslalo dopis (33), v katerem je od njega zahtevalo, naj odobri odlog plačil obresti v skladu z okvirnim sporazumom in dodatkom (34). V dopisu je navedeno tudi, da je končni datum sporazuma o kreditni liniji 15. julij 2011.

(23)

Upravni odbor podjetja OR se je 16. oktobra 2009 strinjal s pogoji sporazuma o kreditni liniji (35). Podjetje OR je 19. oktobra 2009 podjetju GR poslalo dopis (36), v katerem je napovedalo odobritev odloga plačila obresti. V praksi je to pomenilo, da se je podjetje OR strinjalo z odlogom plačil obresti 1. novembra 2009, 1. maja 2010, 1. novembra 2010 in 1. maja 2011 v skladu z okvirnim sporazumom in dodatkom.

(24)

Datumi in zneski opuščenih plačil obresti so bili naslednji: 1. november 2009 / 81 240 732 ISK; 1. maj 2010 / 61 415 704 ISK; 1. november 2010 / 55 994 167 ISK in 1. maj 2011 / 62 994 280 ISK.

(25)

PTA je v odločbi št. 25/2010 z dne 7. septembra 2010 (37) ugotovila, da člen 12(k) Sporazuma o kreditni liniji krši člen 36 zakona o elektronskih komunikacijah in predhodni odločbi PTA z dne 13. novembra 2006 št. 10/2006 in z dne 30. decembra 2008 št. 32/2008. PTA je z odločbo št. 25/2010 od podjetja GR zahtevala, naj podjetju OR plačuje obresti v skladu z okvirnim sporazumom in dodatkom.

(26)

V času sprejetja odločbe PTA št. 25/2010 je podjetje GR že izpolnjevalo obveznosti iz navedene odločbe, saj je podjetju OR že izplačalo obe zadevni plačili obresti. Natančneje, plačilo obresti z dne 1. novembra 2009 je bilo izvedeno 16. decembra 2009 (44 dni po odlogu plačila), plačilo obresti z dne 3. maja 2010 pa 30. avgusta 2010 (120 dni po odlogu plačila) (38). Kot so pojasnili islandski organi, je podjetje GR ta plačila obresti izvedlo pred sprejetjem odločbe PTA št. 25/2010 na podlagi korespondence z organom PTA v zvezi z uporabo člena 36 zakona o elektronskih komunikacijah (39).

(27)

Drugi dve plačili obresti, ki sta zapadli 1. novembra 2010 in 1. maja 2011, nista bili nikoli odloženi, saj je bila odločba PTA sprejeta pred datumom zapadlosti teh plačil obresti.

(28)

PTA v nobeni od svojih odločb ni odredila podjetju GR, naj izračuna in plača obresti, ki so se natekle v obdobju odloga zadevnih plačil obresti, in podjetje GR tega tudi ni storilo v praksi.

(29)

V odstavku 97 odločbe o začetku postopka je Nadzorni organ Efte zavzel predhodno stališče, da je podjetje GR pridobilo prednost v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker ni plačalo tržnih obresti na prednost, ki jo je pridobilo z odlogom plačila obresti.

(30)

Podjetje OR in občina Ölfus sta 28. aprila 2006 podpisala sporazum (v nadaljnjem obvestilu: sporazum SOVO) (40) o ustanovitvi sklada za obnovo vegetacije v občini Ölfus (v nadaljnjem besedilu: sklad SOVO).

(31)

V skladu s sporazumom SOVO se je podjetje OR zavezalo, da bo šest let v sklad SOVO letno vplačevalo 12,5 milijona ISK. Namen sklada SOVO, kot je določen v sporazumu SOVO, je bil obnoviti vegetacijo na zemljiščih v občini, ki so jo poškodovale elektrarne, in izboljšati zemljišča v občini na splošno. V sporazumu SOVO se je podjetje OR nadalje zavezalo, da bo podprlo izgradnjo optičnega omrežja v občini Ölfus.

(32)

Občina Ölfus je 25. oktobra 2007 odobrila ustanovitev sklada SOVO kot sklada z ločenim upravljanjem in v odločbi o odobritvi navedla, da je občina Ölfus edina lastnica sklada SOVO. Sklad SOVO je imel upravni odbor, ki so ga sestavljali trije direktorji. Dva od njih je imenovala občina Ölfus, enega pa podjetje OR. Odločitve upravnega odbora sklada SOVO so bile sprejete z večino glasov, kar je tudi splošno načelo glasovanja v islandski zakonodaji (41).

(33)

Podjetje OR in občina Ölfus sta 31. januarja 2014 podpisala sporazum o dokončanju projektov v okviru sporazuma SOVO. Podjetje OR je v skladu s sporazumom na občino Ölfus preneslo vse pravice, dolžnost upravljanja in odgovornost za sklad SOVO ter se jim odpovedalo (42).

(34)

Podjetje GR in občina Ölfus sta 31. januarja 2014 sklenila sporazum o uvedbi optičnega širokopasovnega omrežja in njegovem delovanju v občini Ölfus (v nadaljnjem besedilu: sporazum o optičnem širokopasovnem omrežju iz leta 2014). V skladu s členom 8 sporazuma je morala občina Ölfus plačati gradnjo, delovanje, upravljanje in zagotavljanje storitev na navedenem širokopasovnem omrežju. Zlasti je morala podjetju GR plačati 80 milijonov ISK v treh obrokih od 1. junija do 1. avgusta 2014 (43). Druge stroške in izdatke gradnje in delovanja omrežja je moralo kriti podjetje GR.

(35)

V sporočilu za javnost z dne 5. februarja 2014 je občina Ölfus napovedala razpustitev sklada SOVO in prerazporeditev njegovih sredstev (44).

(36)

23. maja 2014 je občina Ölfus sprejela odločitev o razpustitvi sklada SOVO. V skladu z odločitvijo je imela občina Ölfus brezpogojno pravico dodeliti kapital iz nekdanjih sredstev sklada SOVO drugim projektom v občini (45).

(37)

2. junija 2015 je PTA sprejela odločbo št. 11/2015 (46), v kateri je ocenila, ali so bila nekdanja sredstva sklada SOVO, ki so prvotno izvirala iz podjetja OR, dodeljena podjetju GR s sporazumom med občino Ölfus in podjetjem GR. PTA je tudi ocenila, ali je občina Ölfus prenesla lastništvo širokopasovnega omrežja na podjetje GR v nasprotju s členom 36 zakona o elektronskih komunikacijah.

(38)

PTA je odločila, da mora podjetje GR občini Ölfus povrniti plačila, izvedena v skladu s sporazumom o optičnem širokopasovnem omrežju iz leta 2014. PTA je predlagala bodisi povračilo v gotovini bodisi dodelitev lastniškega deleža v širokopasovnem omrežju občini Ölfus. V primeru slednjega bi morala biti vrednost lastniškega deleža v višini kapitalskega vložka občine Ölfus v skladu s sporazumom, pri čemer bi bila zahtevana stopnja donosa pod tržnimi pogoji (47).

(39)

Podjetje GR je 3. decembra 2015 po izmenjavi mnenj s PTA v zvezi s skladnostjo z odločbo št. 11/2015 PTA predložilo osnutek pogodbe o lastništvu, upravljanju in najemu širokopasovnega omrežja. Po več dodatnih izmenjavah med PTA in podjetjem GR (48) je PTA v dopisu z dne 26. maja 2016 (49) ugotovila, da je osnutek sporazuma v skladu s členom 36 zakona o elektronskih komunikacijah. PTA je tudi menila, da je zadevna sredstva podjetju GR dodelila občina Ölfus in ne podjetje OR (50).

(40)

Občina Ölfus in podjetje GR sta 25. novembra 2016 podpisala sporazum o lastništvu, upravljanju in najemu širokopasovnih omrežij (51). Vsebina sporazuma ustreza vsebini osnutka, ki ga je ocenila PTA. Člen 2 navedenega sporazuma določa povračilo kapitalskega vložka v obliki lastniškega deleža v omrežju na podlagi deleža vložka občine Ölfus za postavitev omrežja (52).

(41)

V odločbi o začetku postopka je Nadzorni organ Efte oblikoval predhodno mnenje, da je podjetje GR pridobilo prednost, ker je posredno od podjetja OR prejelo sredstva za postavitev optičnega kabelskega omrežja v občini Ölfus. Zadevna sredstva so sredstva, opisana v oddelku 2.4.2.

(42)

Z dopisoma z dne 20. aprila 2015 (53) in 7. julija 2015 (54) se je podjetje GR pozanimalo, PTA pa je potrdila, da bi bilo njeno sodelovanje v denarnem skladu, ki ga upravlja podjetje OR, v skladu s členom 36 zakona o elektronskih komunikacijah.

(43)

Podjetji GR in OR sta 1. decembra 2016 podpisali sporazum, ki podjetju GR omogoča dostop do denarnega sklada (55).

(44)

PTA je 20. marca 2019 v svoji odločbi št. 3/2019 (56) ugotovila, da kratkoročno posojanje podjetju GR iz denarnega sklada podjetja OR ni bilo v skladu s členom 36 zakona o elektronskih komunikacijah. PTA je menila, da je posojilo iz denarnega sklada, ker ni odražalo tržnih pogojev, kršilo odločbo PTA št. 10/2006 z dne 13. novembra 2006 (57) in s tem člen 36 zakona o elektronskih komunikacijah.

(45)

V odločbi o začetku postopka je Nadzorni organ Efte oblikoval predhodno mnenje, da je podjetje GR pridobilo prednost, ker je od podjetja OR prek deljenega denarnega sklada prejelo kratkoročno posojilo.

(46)

Ukrep 4 se nanaša na zamenjavo posojil podjetja OR podjetju GR s posojili zasebnih posojilodajalcev. Zadevna posojila zasebnih posojilodajalcev so vključevala pogoj, da ima posojilodajalec zaradi zmanjšanja lastništva podjetja OR v podjetju GR pod 50 % pravico zahtevati vračilo, prekiniti posojilno pogodbo ali razglasiti posojilo za zapadlo („klavzula o spremembi nadzora“). Po mnenju pritožnika so bile obrestne mere, ki jih je uporabljal zasebni posojilodajalec, zaradi navedene klavzule stalno nižje od tržne ravni.

(47)

PTA je v odločbi št. 3/2019 menila, da so zasebni posojilodajalci s to klavzulo povezali lastništvo podjetja OR s posojilnimi pogodbami, da bi zmanjšali verjetnost neplačila (58). Zato je PTA menila, da bi klavzula lahko privedla do ugodnejših posojilnih pogojev (59).

(48)

Na koncu je PTA odločila, da posojilne pogodbe podjetja GR z zasebnimi posojilodajalci ne smejo vsebovati klavzule o spremembi nadzora. V odstavku 97 odločbe o začetku postopka je Nadzorni organ Efte predhodno menil, da bi podjetje GR z vključitvijo klavzule o spremembi nadzora pri zasebnih posojilodajalcih lahko pridobilo prednost.

(49)

Islandski organi v svojih pripombah poudarjajo, da sta bili dejansko odloženi le dve plačili obresti, ki sta zapadli 2. novembra 2009 in 3. maja 2010. Ti plačili obresti sta bili končno izvedeni 44 oziroma 120 dni po datumu zapadlosti. Od takrat nobeno plačilo podjetja OR ni bilo ustavljeno ali odstopalo od pogojev posojilnih pogodb.

(50)

Zadevni ukrep se nanaša na neplačevanje tržnih obresti na prednost, ki jo je podjetje OR pridobilo z odlogom plačila obresti. Islandski organi priznavajo, da posojilojemalca razbremeni gospodarskega bremena in sprosti kapital, ki bi se sicer uporabil za plačila, kar bi načeloma lahko pomenilo prednost.

(51)

Glede na izračune, ki so jih islandski organi predložili za dve dejansko odloženi plačili obresti do datuma zapadlosti, obresti, izračunane z uporabo obrestne mere iz smernic Nadzornega organa Efte o referenčnih in diskontnih obrestnih merah (60), znašajo 13 212 965 ISK/94 588 EUR. Islandski organi so menili, da ta znesek pomeni pomoč de minimis (61). Potrdili so tudi, da upravičencu ni bila dodeljena nobena druga pomoč de minimis.

(52)

Islandski organi prav tako trdijo, da je bil desetletni zastaralni rok iz člena 15 dela II Protokola 3 prekoračen. Ker so bila odložena plačila obresti plačana 16. decembra 2009 in 30. avgusta 2010, islandski organi menijo, da se je zastaralni rok v zvezi z ukrepom 4 iztekel. Po njihovem mnenju komunikacije z Nadzornim organom Efte po dopisu pritožnika z dne 26. oktobra 2016 ni mogoče šteti za ukrep Nadzornega organa Efte, ki bi prekinil zastaralni rok.

(53)

Islandski organi v svojih pripombah trdijo, da ukrepa ni mogoče pripisati podjetju OR. Podjetje OR ni imelo neposredne ali posredne (na primer prek upravnega odbora sklada SOVO) vloge pri razpustitvi in razpolaganju s sredstvi sklada SOVO. O plačilu 80 milijonov ISK podjetju GR je odločala občina Ölfus in ne podjetje OR.

(54)

Islandski organi menijo, da je Nadzorni organ Efte napačno navedel, da je „podjetje OR skupaj s predstavniki občine imelo skupni nadzor nad skladom SOVO“ (62), saj je bila odločitev upravnega odbora sklada SOVO sprejeta z večino glasov brez pravice veta predstavnika podjetja OR. Nadzorni organ Efte je prav tako napačno navedel, da „se je sklad SOVO leta 2014 odločil, da bo s svojimi sredstvi financiral postavitev optičnega omrežja podjetja GR“ (63). Občina Ölfus se je kot edina lastnica sklada SOVO odločila, da ga razpusti in razpolaga z njegovimi sredstvi. Islandski organi opozarjajo, da je tudi PTA menila, da je sredstva prispevala občina (64).

(55)

Poleg tega islandski organi menijo, da je bil zadevni ukrep v vsakem primeru odplačan in da je državna pomoč zato že izterjana. Vračilo je bilo izvedeno v skladu z odločbo PTA št. 11/2015, pri čemer ga je podjetje GR v celoti vrnilo občini Ölfus. To vključuje glavnico vsakega plačila in stopnjo donosa glede na tržne razmere. Islandski organi navajajo, da se to odraža v deležu lastništva omrežja, ki je v 78-odstotni lasti občine Ölfus.

(56)

Če Nadzorni organ Efte meni, da ukrep ni bil v celoti odpravljen, islandski organi trdijo, da je ukrep združljiv z izvajanjem Sporazuma EGP na podlagi člena 59(2) ali člena 61(3), točka (c). Islandski organi v zvezi z obema členoma navajajo, da je na podeželskih območjih občine Ölfus obstajala tržna nepopolnost, saj nobena stran ni izrazila načrtov ali pripravljenosti za neodvisno vzpostavitev in upravljanje širokopasovnega omrežja na tem območju v obdobju treh let.

(57)

Islandski organi v svojih pripombah trdijo, da PTA ni upoštevala kumulativnih pogojev državne pomoči iz člena 61(1) Sporazuma EGP. Medtem ko se je PTA osredotočila na formalne zahteve dogovorov o posojilih med povezanimi subjekti, kot sta podjetji OR in GR, ni ocenila, ali je bila s posojilom podjetju GR dodeljena prednost, ki ni bila na voljo na trgu.

(58)

Islandski organi trdijo, da sta podjetji OR in GR pri določanju pogojev posojila za denarni sklad v skladu z dopisom PTA z dne 7. julija 2015 uskladili obrestne mere in plačilne pogoje s trgom.

(59)

Natančneje, podjetji OR in GR sta obrestne mere za posojila v denarnem skladu določili na podlagi pogojev [...], komercialne banke podjetja GR. Decembra 2016 je [...] določil obrestno mero za podobna posojila v višini [...] (65), kar je enako obrestnim meram v višini [...] (66) za posojilo iz denarnega sklada podjetja GR. Poleg tega je [...] decembra 2016 dal podjetju GR ponudbo (67) za financiranje posojil z [...], na podlagi katere je bila 28. decembra 2016 sklenjena dejanska posojilna pogodba (68).

(60)

Po mnenju islandskih organov so bili pogoji in obrestne mere posojil torej v skladu s tržnimi pogoji, podjetje GR pa z dostopom do denarnega sklada in njegovo uporabo ni pridobilo prednosti.

(61)

Po mnenju islandskih organov je klavzula o spremembi nadzora standardna pogodbena klavzula v posojilnih pogodbah in pri njenem oblikovanju nista bili upoštevani podjetji OR in GR. Islandski organi so predložili tudi pravno mnenje, v katerem so menili, da je klavzula običajna v posojilnih pogodbah na Islandiji in v Evropi.

(62)

Islandski organi menijo, da je predpostavka PTA, da klavzula o spremembi nadzora zagotavlja ugodnosti za posojilodajalce, neutemeljena. Vse ukrepe, ki so na voljo podjetju OR za pomoč podjetju GR pri odplačilu posojila v težavah (69), je treba v skladu s členom 36 zakona o elektronskih komunikacijah temeljito proučiti in pridobiti odobritev PTA. Zato lastništvo ne zagotavlja pravočasnega in učinkovitega posredovanja matične družbe posojilodajalcu. Tudi neobstoj zastavnih pravic ali jamstev v posojilnih pogodbah podjetja GR je dodaten znak, da posojilodajalci obravnavajo podjetje GR kot neodvisnega dolžnika na podlagi njegovega gospodarskega položaja, poslovanja in obetov za prihodnost.

(63)

Zato islandski organi menijo, da je treba predložiti dokaze, ki kažejo, da obstaja resnična in dejanska vzročna zveza med lastništvom in nižjimi ali neobičajnimi obrestnimi merami, premijami in/ali plačilnimi pogoji.

(64)

Po navedbah islandskih organov PTA ni izvedla nobene primerjalne analize. Po drugi strani pa je podjetje GR PTA predložilo podrobno študijo o kreditnih pogojih, ponujenih podjetju GR, in jih primerjalo s kreditnimi pogoji, ponujenimi podobnim podjetjem na kreditnih trgih.

(65)

V skladu s to primerjalno analizo klavzula o spremembi nadzora podjetju GR ni prinesla nobene prednosti. Sprememba nadzora ni imela domnevnega učinka, da bi podjetju GR zagotovila boljši obrestni razmik, kot bi ga imelo brez lastništva podjetja OR. Ravno nasprotno, analiza je pokazala, da je bila posojilna pogodba sklenjena pod tržnimi pogoji. Islandski organi tudi poudarjajo, da je PTA ugotovila, da je bil razmik (70) za podjetje GR enak razmikom, ki so jih ponujale telekomunikacijske družbe, uporabljene pri primerjalni analizi PTA.

(66)

Islandski organi prav tako poudarjajo, da je PTA v odločbi št. 3/2019 prepovedala vključitev klavzul o spremembi nadzora v nove posojilne pogodbe podjetja GR. Po sprejetju odločbe PTA št. 3/2019 je podjetje GR 21. junija 2019 z zasebnim posojilodajalcem sklenilo novo posojilno pogodbo, pri čemer odprava klavzule o spremembi nadzora ni vplivala na višino obresti. Islandski organi zato trdijo, da klavzula ni imela učinka, ki ga navaja PTA, in da so bile posojilne pogodbe sklenjene pod tržnimi pogoji.

(67)

V členu 61(1) Sporazuma EGP je določeno, kot sledi: „Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.“

(68)

Da bi se ukrep štel za pomoč v smislu te določbe, morajo biti torej izpolnjeni naslednji kumulativni pogoji: (i) ukrep dodeli država ali je dodeljen iz državnih sredstev; (ii) zagotavljati mora prednost podjetju; (iii) daje prednost posameznim podjetjem (selektivnost) ter (iv) bi lahko izkrivljal konkurenco in škodil trgovini (71).

(69)

Pred oceno ukrepa Nadzorni organ Efte ugotavlja, da v nasprotju s pripombami islandskih organov, povzetimi v odstavku (52), zastaralni rok v zvezi z ukrepom 1 ni potekel.

(70)

V skladu s členom 15(1) dela II Protokola 3 za pooblastila Nadzornega organa Efte za izterjavo pomoči velja desetletni zastaralni rok. V skladu s členom 15(2) dela II Protokola 3 začne zastaralni rok teči na dan, ko je nezakonita pomoč dodeljena upravičencu kot individualna pomoč. Poleg tega kakršen koli ukrep Nadzornega organa Efte glede nezakonite pomoči prekine zastaralni rok. Nadzorni organ Efte meni, da je bil ukrep 1 odobren 16. oktobra 2009 (glej oddelek 4.3.1 spodaj). Z dopisom z dne 28. novembra 2016 (72) je Nadzorni organ Efte pritožbo in prejete dodatne informacije posredoval islandskim organom, da podajo pripombe. Zato Nadzorni organ Efte meni, da do sprejetja te odločbe zastaralni rok v zvezi z ukrepom 1 še ni potekel.

(71)

Poleg tega Nadzorni organ Efte na podlagi dejstev in argumentov, predstavljenih v zadevi, meni, da je primerno začeti oceno ukrepa z analizo, ali izpolnjuje pogoje, določene za pomoč de minimis, in zato ne pomeni državne pomoči, saj se šteje, da ukrep ne izpolnjuje vseh meril iz člena 61(1) Sporazuma EGP.

(72)

Nadzorni organ Efte se je odločil, da se pod določenimi pogoji šteje, da manjši zneski pomoči ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 61(1) Sporazuma EGP in se zato zanje ne uporablja postopek priglasitve. Za tako pomoč de minimis se lahko šteje, da ne vpliva na trgovino med državami EGP in da ne izkrivlja ali ogroža konkurence.

(73)

Zaradi razlogov, navedenih v odstavkih 76–79 spodaj, Nadzorni organ Efte meni, da so pogoji za oceno, ali ukrep 1 pomeni pomoč de minimis, določeni v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013 (v nadaljnjem besedilu: uredba de minimis iz leta 2013), kot je vključena v Sporazum EGP (73).

(74)

Ukrep 1 se nanaša na plačila obresti, ki so zapadla 1. novembra 2009, 1. maja 2010, 1. novembra 2010 in maja 2011 in so bila odložena, ker se je upravni odbor podjetja OR 16. oktobra 2009 strinjal, da podjetje GR podpiše sporazum o kreditni liniji (glej odstavek 23).

(75)

Nadzorni organ Efte ugotavlja, da je PTA v odločbi št. 25/2010 menila, da plačila obresti ni dovoljeno odložiti (glej odstavek (25)). Zato sta bili dejansko odloženi le prvi dve plačili obresti, izvedeni pred odločbo PTA. Ti dejansko odloženi plačili obresti sta bili na koncu izvedeni 16. decembra 2009 (44 dni po odlogu plačila) oziroma 30. avgusta 2010 (120 dni po odlogu plačila). Ko sta bili ti plačili izvedeni, so se na odložene zneske že natekle obresti, ki niso bile izterjane.

(76)

V skladu s členom 8 uredbe de minimis iz leta 2013 začne ta uredba veljati 1. januarja 2014. Uredba de minimis iz leta 2013 je bila v Sporazum EGP vključena s Sklepom Skupnega odbora EGP, ki je bil sprejet 16. maja 2014 in je v EGP začel veljati 17. maja 2014 (74). Zato je uredba začela veljati po odobritvi ukrepa.

(77)

Člen 7(1) uredbe de minimis iz leta 2013 se uporablja za pomoč, dodeljeno pred začetkom njene veljavnosti, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz navedene uredbe. Vsako pomoč, ki ne izpolnjuje teh pogojev, bo Komisija ocenila v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.

(78)

Poleg tega se uredba de minimis iz leta 2013 uporablja za pomoč, dodeljeno podjetjem v vseh sektorjih, z izjemami iz člena 1, točke (a) do (e), navedene uredbe. Ker se te izjeme v tem primeru ne uporabljajo, Nadzorni organ Efte meni, da ukrep 1 spada na področje uporabe uredbe de minimis iz leta 2013.

(79)

Glede na navedeno bo Nadzorni organ Efte v skladu s členoma 1(1) in 7(1) navedene uredbe ocenili, ali ukrep 1 pomeni pomoč de minimis v skladu z uredbo de minimis iz leta 2013.

(80)

Upravni odbor podjetja OR je 16. oktobra 2009 sprejel odlog plačil obrestnih mer v skladu z okvirnim sporazumom in dodatkom (glej odstavek 23).

(81)

Iz člena 3(4) uredbe de minimis iz leta 2013 izhaja, da „[p]omoč de minimis ne glede na datum plačila pomoči de minimis podjetju velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom“.

(82)

Po islandskem pravu se splošne obresti plačujejo samo za denarne terjatve, ki izhajajo iz pogodbe, običaja ali zakona (75). V nasprotnem primeru se šteje, da ni obveznosti plačila splošnih obresti (76). Ko sta se strani odločili za odlog plačil obresti, se nista dogovorili, da se bodo na te odloge natekle obresti. Z drugimi besedami, podjetje GR ni imelo nobene pogodbene obveznosti plačevanja obresti za odložena plačila obresti, niti to ni izhajalo iz običajev ali prava. Zato je bila pomoč po mnenju evropskih nadzornih organov dodeljena v času, ko se je upravni odbor podjetja OR odločil odložiti plačila obresti.

(83)

Zato Nadzorni organ Efte meni, da je bil ukrep 1 odobren 16. oktobra 2009.

(84)

V skladu s členom 2(2) uredbe de minimis iz leta 2013 „[s]kupni znesek pomoči de minimis, ki ga država članica dodeli enotnemu podjetju, ne sme presegati 200 000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let“.

(85)

Člen 4(1) uredbe de minimis iz leta 2013 določa, da se uredba uporablja le za pomoč, za katero je mogoče bruto ekvivalent nepovratnih sredstev natančno izračunati vnaprej in brez vsakršne potrebe po oceni tveganja („pregledna pomoč“).

(86)

Poleg tega ukrep 1 ne ustreza instrumentom pomoči iz člena 4(2) do (6) uredbe de minimis iz leta 2013 (77). V skladu s členom 4(7) uredbe se pomoč v obliki drugih instrumentov šteje za pregledno pomoč de minimis, če instrument določa omejitev, ki zagotavlja, da se ustrezna zgornja meja ne preseže.

(87)

Nadzorni organ Efte ponavlja, da je podjetje OR 16. oktobra 2009, tj. na dan odobritve ukrepa 1, odložilo štiri plačila obresti. Nadzorni organ Efte ugotavlja, da takrat podjetje OR ni vedelo, da bo PTA posredovala z odločbo št. 25/2010 z dne 7. septembra 2010 in ne bo dovolila odloga plačila obresti (glej odstavek 23). Zato je odločitev podjetja OR o odlogu z dne 16. oktobra 2009 zajemala vsa štiri plačila obresti (glej odstavek (24)). V skladu s tem Nadzorni organ Efte meni, da je treba za oceno, ali je ukrep 1 skladen s pravili o skupnem znesku pomoči de minimis in ali je pregleden (členi 3(2), 4(1) in 4(7) uredbe de minimis iz leta 2013), obresti izračunati za vsa štiri odložena plačila obresti.

(88)

Kar zadeva trajanje obdobij odloga štirih plačil obresti, je bil odlog teh plačil utemeljen z določbami sporazuma o kreditni liniji. Zato je bilo treba odložena plačila obresti plačati najpozneje na datume zapadlosti sporazuma o kreditni liniji.

(89)

Iz navedenega sledi, da je bilo na dan dodelitve pomoči (16. oktobra 2009) mogoče izračunati natančen znesek obresti, ki bi se natekle za odložena plačila obresti – od datuma dodelitve pomoči do konca veljavnosti sporazuma o kreditni liniji. Zato Nadzorni organ Efte meni, da se ukrep 1 šteje za pregledno pomoč v skladu s členom 4(1) uredbe de minimis iz leta 2013. Ker je bilo trajanje odloga plačil obresti določeno za določeno obdobje, je ukrep 1 skladen tudi s členom 4(7) uredbe de minimis iz leta 2013.

(90)

Islandski organi so v zvezi z zahtevo iz uredbe, da se skladnost z zgornjo mejo pomoči de minimis oceni na ravni „enotnega podjetja“ (78), potrdili, da nobenemu drugemu podjetju pod nadzorom mesta Reykjavik ali njegovim podružnicam ni bila dodeljena pomoč de minimis v katerem koli obdobju treh poslovnih let, v tem primeru v obdobju 2007–2011. Zato je za oceno skladnosti z zgornjo mejo pomoči de minimis, določeno v členu 3(2) uredbe de minimis iz leta 2013, pomemben le znesek obresti, izračunan za obdobja odloga štirih zadevnih plačil obresti (79).

(91)

Nadzorni organ Efte izračuna znesek pomoči de minimis na podlagi naslednjih elementov: zneski odloženih plačil obresti, število dni odloga plačil obresti in obrestne mere, ki so se uporabljale, če bi si podjetje GR izposodilo odložene zneske za čas trajanja obdobij odloga na trgu.

(92)

Po podatkih islandskih organov je tržna obrestna mera, ki jo je treba uporabiti v tem primeru, 11,45 %, uporabljena tudi v sporazumu o kreditni liniji med podjetjem GR in zasebnim posojilodajalcem. Ta obrestna mera temelji na prednostni osnovni obrestni meri K-1 v višini 10,45 %, ki ji je bilo dodanih 100 bazičnih točk (80). Nadzorni organ Efte meni, da je ta raven obresti ustrezna za izračun zneska pomoči de minimis. To obrestno mero je podjetju GR v ustreznem času za podobno posojilo ponudil zasebni posojilodajalec. Nadzorni organ Efte tudi ugotavlja, da je bila njena referenčna obrestna mera, ki se uporablja kot približek za tržno obrestno mero, oktobra 2009 vsekakor nižja (tj. 7,67 %).

(93)

Obresti na odložena plačila za namene ocene zneska pomoči de minimis se posledično izračunajo na naslednji način:

Obresti na odlog plačila obresti, ki so zapadle 1. novembra 2009

Obresti na odlog plačila obresti, ki so zapadle 1. maja 2010

Obresti na odlog plačila obresti, ki so zapadle 1. novembra 2010

Obresti na odlog plačila obresti, ki so zapadle 1. maja 2011

(94)

Na podlagi navedenega skupna pomoč de minimis v okviru ukrepa 1 znaša 184 924 EUR.

(95)

V skladu s členom 2(6) uredbe de minimis iz leta 2013 in za namene zgornje meje iz odstavka 2 se pomoč izrazi kot denarna nepovratna sredstva. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Kadar se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev. Iz tega tudi izhaja, da se pomoč, plačljiva v več obrokih, diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti za diskontiranje in izračun bruto ekvivalenta subvencije, je referenčna obrestna mera, ki velja ob dodelitvi.

(96)

V tem primeru je bila pomoč dodeljena z odlogom prihodnjih plačil obresti 16. oktobra 2009. Zato bi bilo treba znesek 184 924 EUR prav tako diskontirati nazaj na vrednost ob dodelitvi pomoči. Čeprav Nadzorni organ Efte ni izvedel diskontiranja, ugotavlja, da bi diskontiranje privedlo do še nižjega zneska pomoči, kar potrjuje sklep, da se v tem primeru upošteva zgornja meja de minimis.

(97)

Zato Nadzorni organ Efte meni, da pomoč v okviru ukrepa 1 ne presega zgornje meje iz člena 3(2) uredbe de minimis iz leta 2013.

(98)

V skladu s členom 6(1), prvi stavek, uredbe de minimis iz leta 2013 država članica v primeru, če namerava podjetju dodeliti pomoč de minimis, zadevno podjetje pisno obvesti o predvidenem znesku pomoči (izraženem v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev) in o tem, da gre za pomoč de minimis, pri čemer se izrecno sklicuje na to uredbo ter navede njen naslov in mesto objave v Uradnem listu Evropske unije.

(99)

V skladu s členom 6(2), prvi stavek, uredbe de minimis iz leta 2013 v primeru, če je država članica vzpostavila centralni register pomoči de minimis, ki vsebuje popolne informacije o vsej pomoči de minimis, ki jo dodeljuje kateri koli organ v navedeni državi, se prvi pododstavek odstavka 1 preneha uporabljati od trenutka, ko register zajame obdobje treh let.

(100)

Kot so pojasnili islandski organi, 16. oktobra 2010 centralni register pomoči de minimis še ni bil vzpostavljen. Zato se prvi pododstavek odstavka 1 člena 6 uporablja za ukrep 1. Zato so morali islandski organi, ko so nameravali dodeliti pomoč de minimis podjetju GR, zadevno podjetje pisno obvestiti o predvidenem znesku pomoči (izraženem kot bruto ekvivalent nepovratnih sredstev) in o tem, da gre za pomoč de minimis, pri čemer so se morali izrecno sklicevati na to uredbo ter navesti njen naslov in sklic na objavo v Uradnem listu Evropske unije.

(101)

Islandski organi so potrdili, da podjetje GR ni bilo obveščeno o nameri, da se mu dodeli pomoč de minimis v skladu s členom 6(1) uredbe de minimis iz leta 2013. Vendar Nadzorni organ Efte meni, da ta opustitev ne preprečuje uporabe uredbe de minimis iz leta 2013 za ukrep 1 v skladu z razlago navedene uredbe s strani Komisije, ki je razvidna tudi iz obvestila Komisije o vračilu nezakonite in nezdružljive državne pomoči (82) (v nadaljnjem besedilu: obvestilo o vračilu iz leta 2019).

(102)

Čeprav Nadzorni organ Efte še ni sprejel smernic, ki bi ustrezale obvestilu Komisije o vračilu iz leta 2019 (83), meni, da njegova odstavka 100 in 101 o pomoči de minimis odražata splošna načela, ki jih smiselno uporablja.

(103)

V skladu z odstavkom 101 obvestila o vračilu iz leta 2019 lahko Komisija odobri retroaktivno uporabo pravila de minimis za upravičenca do pomoči pod tremi pogoji:

(104)

Iz prejšnje analize je razvidno, da je ukrep 1, razen člena 6(1), prvi stavek, od trenutka dodelitve izpolnjeval vse zahteve glede pomoči de minimis, določene v uredbi de minimis iz leta 2013. Poleg tega zahtev iz člena 6(1), prvi stavek, ni mogoče uporabiti za nazaj. Zato Nadzorni organ Efte meni, da je ukrep 1 v skladu z vsemi tremi pogoji iz odstavka 101 obvestila o vračilu iz leta 2019 in da posledično spada na področje uporabe uredbe de minimis iz leta 2013.

(105)

Na podlagi navedenega Nadzorni organ Efte ugotavlja, da je ukrep 1 skladen z uredbo de minimis iz leta 2013 in da zato ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(106)

Nadzorni organ Efte je v odločbi o začetku postopka zavzel predhodno stališče, da je ukrep 2, tj. prejem sredstev posredno od podjetja OR za postavitev optičnega kabelskega omrežja v občini Ölfus, izpolnjeval vsa merila iz člena 61(1) Sporazuma EGP in je zato pomenil državno pomoč (86).

(107)

Pri ocenjevanju obsega pritožbe in posledično pri odločanju o področju uporabe odločbe o začetku postopka je Nadzorni organ Efte menil, da pritožba zadeva domnevno državno pomoč, ki jo je podjetje OR na različne načine dodelila izključno podjetju GR (87). Pritožnik je tako v prvotni pritožbi kot tudi v naslednjih vlogah vztrajno izražal pomisleke v zvezi s sprejemanjem različnih ukrepov s strani podjetja OR v korist podjetja GR (88). Enako velja za ukrep 2.

(108)

Omejitev področja uporabe odločbe o začetku postopka na ukrepe, ki jih sprejme izključno podjetje OR, je razvidna tudi iz oddelka 6 odločbe. Nadzorni organ Efte je zato v odstavku 57 odločbe o začetku postopka upošteval zgolj dejstvo, da ukrep, ki ga je sprejelo javno podjetje, sam po sebi ni zadosten, da bi se štel za ukrep, ki ga je mogoče pripisati državi. Podobno je Nadzorni organ Efte v odstavku 58 odločbe o začetku postopka navedel, da bo moral „Nadzorni organ glede na zgoraj navedene kazalnike oceniti, ali je podjetje OR pri poslovanju s podjetjem GR delovalo kot avtonomen subjekt brez kakršnega koli vpliva svojih lastnikov ali pa je mogoče njegove ukrepe pripisati islandskim organom, tj. mestu Reykjavík ter občinama Akranes in Borgarbyggð“.

(109)

Poleg tega je Nadzorni organ Efte v odstavku 63 odločbe o začetku postopka menil, da glede na pravni status podjetja OR, sestavo njegovega odbora in zgoraj opisane splošne okoliščine ne more izključiti, da je ukrepe mogoče pripisati državi in da pomenijo prenos državnih sredstev, če in v kolikor zagotavljajo prednost podjetju GR. V odstavku 64 odločbe o začetku postopka je Nadzorni organ Efte pozval islandske organe, naj predložijo pripombe o vprašanju pripisljivosti. Zato je Nadzorni organ Efte omejil oceno pripisljivosti na podjetje OR in njegovo povezavo z mestom Reykjavík ter občinama Akranes in Borgarbyggð in ne na druge subjekte, kot sta občina Ölfus ali sklad SOVO.

(110)

Na podlagi navedenega Nadzorni organ Efte meni, da je področje uporabe odločbe o začetku postopka omejeno na ukrepe, vključno z ukrepom 2, ki jih je sprejelo izključno podjetje OR.

(111)

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v zvezi s fazo uradne preiskave v postopku državne pomoči „mora Komisija na podlagi člena 108(2) PDEU med formalno preiskavo zadevne stranke pozvati k predložitvi pripomb […]. To pravilo je bistvena postopkovna zahteva. […]“ (89). Nadzorni organ Efte ugotavlja, da člen 108(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije ustreza členu 1(2) dela I Protokola 3.

(112)

Sodišče je nadalje odločilo, da „[mora odločba o začetku postopka v] skladu s členom 6(1) Uredbe št. 659/1999 [..] povzeti pomembna dejanska in pravna vprašanja, vključevati predhodno oceno Komisije in opredeliti dvome o združljivosti z notranjim trgom. S samim formalnim postopkom preiskave se lahko vprašanja iz sklepa o začetku postopka temeljito analizirajo in razjasnijo […]. Vendar mora Komisija, ne da bi morala predložiti dokončno analizo zadevne pomoči, zadostno opredeliti okvir preiskave, da ne bi pravica zadevnih strank, da predložijo pripombe, izgubila pomena […]. V zvezi s tem zadostuje, da so zainteresirane stranke seznanjene z obrazložitvijo, na podlagi katere je Komisija začasno sklenila, da bi zadevni ukrep lahko pomenil novo pomoč, ki ni združljiva z notranjim trgom […].“ (90). Člen 6(1) Uredbe št. 695/1999 (91) ustreza členu 1(2) dela I Protokola 3.

(113)

Poleg tega po mnenju Splošnega sodišča „ [i]z tega izhaja, da člen 4 Uredbe 2015/1589, ki se v obravnavani zadevi uporablja na podlagi člena 15(1) navedene uredbe, ki se nanaša na sklepe Komisije o nezakoniti pomoči, torej določa izčrpen seznam sklepov, ki jih Komisija lahko sprejme po predhodni preučitvi zadevnega nacionalnega ukrepa, ki ne vključuje možnosti sprejetja sklepa o razglasitvi nacionalnega ukrepa za združljivega z notranjim trgom, ne da bi se Komisija predhodno izrekla o opredelitvi tega ukrepa kot državne pomoči. Natančneje, člen 4(3) Uredbe 2015/1589 določa, da lahko Komisija ukrep razglasi za združljiv z notranjim trgom, ,kolikor sodi na področje uporabe člena 107(1) PDEU‘“ (92). Člena 4 in 15 Uredbe 2015/1589 (93) ustrezata členoma 4 in 13 dela II Protokola 3.

(114)

Ocena ukrepa 2, ki jo je izvedel Nadzorni organ Efte, temelji na področju uporabe odločbe o začetku postopka in zgoraj pojasnjenih načelih, ki izhajajo iz uveljavljene sodne prakse v zvezi s pravicami do obrambe. Nadzorni organ Efte upošteva tudi sodbo Splošnega sodišča v zvezi z dolžnostjo ugotavljanja obstoja pomoči pred oceno združljivosti ukrepa pomoči.

(115)

Kot je pojasnjeno v prejšnjem podpoglavju, je bilo področje uporabe odločbe o začetku postopka omejeno na domnevno državno pomoč, ki jo je podjetju GR na različne načine dodelilo izključno podjetje OR (94).

(116)

Islandski organi so v pripombah k odločbi o začetku postopka pojasnili, da je bila občina Ölfus zavezana izvesti plačila podjetju GR in jih je tudi izvedla na podlagi sporazuma, ki sta ga občina Ölfus in podjetja GR sklenila 31. januarja 2014 (glej odstavek 34) (95). Poleg tega je bila občina Ölfus pristojna za razpustitev sklada SOVO (glej odstavka 35 in 36).

(117)

Nadzorni odbor Efte ugotavlja, da izjave PTA v odločbi št. 11/2015 (glej odstavek 37) kažejo, da ukrepa 2 ni sprejelo samo podjetje OR. To stališče PTA je razvidno iz njene ugotovitve v odločbi št. 11/2015, da sta podjetje OR in občina Ölfus skupaj dodelila kapital sklada optičnemu omrežju (96). Stališče PTA, da podjetje OR ni sprejelo ukrepa 2, izhaja tudi iz predlogov PTA za ustrezne ukrepe v zvezi z vračilom sredstev, ki jih je podjetje GR prejelo iz sklada SOVO. PTA je zlasti predlagala, da bi podjetje GR lahko povrnilo sredstva občini Ölfus ali da bi občina Ölfus pridobila ustrezen delež v projektu, ki bi bil sorazmeren z njeno naložbo. Nadzorni organ Efte ponavlja, da je to stališče PTA tudi znak, da je ukrep sprejela občina Ölfus in ne podjetje OR ali vsaj ne izključno podjetje OR.

(118)

Nadzorni organ Efte ugotavlja, da – drugače kot v svojem začasnem stališču iz odločbe o začetku postopka – ukrepa 2 ni sprejelo izključno podjetje OR. Zato Nadzorni organ Efte meni, da ukrep 2 ne pomeni ukrepa, ki ga je sprejelo podjetje OR v korist podjetja GR.

(119)

Nadzorni organ Efte meni, da je področje uporabe odločbe o začetku postopka omejeno na ukrepe, ki jih je v zvezi s podjetjem GR sprejelo izključno podjetje OR (97). Zato Nadzorni organ Efte v tej odločbi ne ugotavlja, ali ukrep 2 pomeni državno pomoč, če ga je sprejela oseba, ki ni podjetje OR (ali skupaj z njim).

(120)

Poleg tega mora Nadzorni organ Efte v skladu s sodbo Splošnega sodišča v zadevi T-469/20 pred oceno združljivosti ukrepa oceniti obstoj pomoči (glej odstavek 113). V tej odločbi je Nadzorni organ Efte ugotovil, da ukrep 2 ni pomenil državne pomoči, ki jo je podjetje OR dodelilo podjetju GR. Zato Nadzorni organ Efte ne ocenjuje argumentov islandskih organov glede združljivosti ukrepa s Sporazumom EGP.

(121)

Nadzorni organ Efte na koncu ugotavlja, da se na podlagi argumentov islandskih organov zdi, da je podjetje GR občini Ölfus povrnilo morebitno prednost iz ukrepa 2 (odstavek 55). Vendar zaradi razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, Nadzorni organ Efte v tej odločbi ne ugotavlja, ali je podjetje GR izkoristilo morebitno prednost ukrepa.

(122)

Nadzorni organ Efte ugotavlja, da ukrep 2 ne pomeni državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ki jo je podjetje OR dodelilo podjetju GR.

(123)

Pravni red EGP je nevtralen glede lastninskopravne ureditve in nikakor ne posega v pravico držav EGP, da delujejo kot udeleženci v tržnem gospodarstvu (98). Vendar, kot je Nadzorni organ Efte navedel v smernicah o pojmu državne pomoči, kadar javni organi neposredno ali posredno izvajajo gospodarske transakcije v kakršni koli obliki, zanje veljajo pravila EGP o državni pomoči (99).

(124)

Gospodarske transakcije, ki jih izvajajo osebe javnega prava (vključno z javnimi podjetji), ne dajejo prednosti svoji sopogodbenici in zato ne pomenijo pomoči, če so izvedene v skladu z običajnimi tržnimi pogoji (100). Za to oceno so sodišča v EGP razvila koncept, znan kot „načelo udeleženca v tržnem gospodarstvu“. Odločilni element preskusa udeleženca v tržnem gospodarstvu je, ali so javni organi ravnali tako, kot bi v podobnem položaju ravnal udeleženec v tržnem gospodarstvu. Ali je državno posredovanje v skladu s tržnimi razmerami, je treba proučiti na predhodni podlagi, ob upoštevanju informacij, ki so na voljo v času, ko je bila sprejeta odločitev za posredovanje (101). Če ni tako, je upravičeno podjetje prejelo gospodarsko prednost, kar ne bi bilo mogoče pod običajnimi tržnimi pogoji, in je zato v ugodnejšem položaju, kot ga imajo njegovi konkurenti (102).

(125)

Ali je transakcija v skladu s tržnimi pogoji, je treba ugotoviti s celovito presojo učinkov transakcije na zadevno podjetje, ne glede na to, ali bi bila prav ta sredstva, ki so se uporabila za izvajanje te transakcije, na voljo udeležencem v tržnem gospodarstvu (103).

(126)

V zvezi s tem mora Nadzorni organ Efte opraviti celovito presojo, pri čemer mora upoštevati vse upoštevne dokaze v tej zadevi, na podlagi katerih bo lahko odločil, ali podjetje GR ob upoštevanju s tem priznanih gospodarskih prednosti takšnih olajšav očitno ne bi prejelo od primerljivega zasebnega akterja (104).

(127)

Enako kot pri vseh drugih transakcijah lahko posojila, ki jih dodelijo osebe javnega prava (vključno z javnimi podjetji), pomenijo državno pomoč, če niso v skladu s tržnimi pogoji (105). Če posebne tržne informacije o dani dolžniški transakciji niso na voljo, se skladnost dolžniškega instrumenta s tržnimi pogoji lahko ugotovi na podlagi primerjave s primerljivimi tržni transakcijami (tj. s primerjalno analizo) (106). S primerjalno analizo se pogosto ne določi ena sama natančna referenčna vrednost, ampak se s presojo sklopa primerljivih transakcij določi lestvica možnih vrednosti. Če je cilj presoje ugotovitev, ali je državno posredovanje v skladu s tržnimi pogoji, je običajno primerno proučiti meritve osrednje usmeritve, kot so povprečje ali mediana nizov primerljivih transakcij (107).

(128)

Predhodno stališče Nadzornega organa Efte v odločbi o začetku postopka je bilo, da preskus, ki ga uporablja PTA v skladu s členom 36 zakona o elektronskih komunikacijah, na splošno zagotavlja, da vse transakcije med podjetjem GR in podjetjem OR ali drugimi povezanimi podjetji potekajo pod tržnimi pogoji. Vendar to ne pomeni nujno, da vsi ukrepi, ki kršijo člen 36, pomenijo tudi državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP.

(129)

PTA je ugotovila, da je treba za zagotovitev učinkovitosti člena 36 zakona o elektronskih komunikacijah pojem „nepovratna sredstva“ razumeti široko, tako da vključuje vse neposredne in posredne ukrepe podjetja OR, ki podjetju GR potencialno zagotavljajo prednost, ki je njegovi konkurenti na trgu nimajo (108). Razlaga člena 36, ki jo je podala PTA, se tako razlikuje od pojma državne pomoči iz člena 61(1) Sporazuma EGP. Za uporabo slednjega ne zadošča zgolj morebitna prednost za zadevno podjetje.

(130)

Sodišča EGP so potrdila, da Nadzorni organ Efte ne more domnevati, da je imelo podjetje prednost, ki jo predstavlja državno pomoč, zgolj na podlagi negativne domneve, ki temelji na pomanjkanju informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti nasprotno, če ni drugih dokazov, ki bi lahko potrdili dejanski obstoj take prednosti (109).

(131)

Zdi se, da kratkoročno posojanje na podlagi sporazuma o denarnem skladu med podjetjem OR in podjetjem GR ni v skladu z običajnim namenom dogovora o združevanju denarnih sredstev znotraj skupine. Namen dogovora o denarnem skladu je običajno učinkovito upravljanje kratkoročne likvidnosti v skupini, tako da se sodelujočim podjetjem v skupini omogoči, da združijo svoje kratkoročne kreditne in debetne pozicije na različnih računih na enem računu. Namen dogovora podjetja GR o kratkoročnem posojilu pri podjetju OR je bil financirati naložbe v izgradnjo infrastrukture za optični kabel na območju Reykjavika in bližnjih občin. Zato Nadzorni organ Efte meni, da je pri ocenjevanju ustreznih referenčnih transakcij primerneje primerjati kratkoročno posojanje, ki temelji na sporazumu o denarnem skladu, z redno posojilno transakcijo.

(132)

Odločba PTA št. 3/2019 se osredotoča na dejstvo, da pomanjkljiva formalizacija dogovora o kratkoročnem posojilu med podjetjema OR in GR ustvarja dvome glede učinkovite finančne ločitve obeh podjetij, ki bi zagotovila, da prihodki iz nekonkurenčnih sektorjev ne bi subvencionirali dejavnosti podjetja GR v konkurenčnem sektorju telekomunikacij. Zdi se, da dejstvo, da sporazum o denarnem skladu ne vključuje pogojev, ki jih običajno vključujejo posojilne pogodbe med neodvisnimi stranmi, in potencialna nevarnost izkrivljanja konkurence na tej podlagi, zadoščata, da PTA ugotovi kršitev člena 36 zakona o elektronskih komunikacijah. Vendar mora biti za uporabo člena 61(1) Sporazuma EGP posojilojemalcu, torej podjetju GR, zagotovljena dejanska prednost.

(133)

Nadzorni organ Efte ugotavlja, da ni nenavadno, da so kratkoročne posojilne pogodbe znotraj skupine podjetij formalizirane v manjši meri kot med neodvisnimi podjetji zaradi skupnega nadzora posojilojemalca in posojilodajalca, kar med drugim zmanjšuje transakcijska tveganja, ki sicer obstajajo med neodvisnimi stranmi (110). Ta značilnost transakcij znotraj skupine ni značilna le za podjetja v javni lasti. Čeprav sporazum o denarnem skladu ne ureja vprašanj, kot so trajanje in zaveze, ki bi bila običajno vključena v posojilno pogodbo med neodvisnimi stranmi, po mnenju Nadzornega organa Efte to pomanjkanje formalizacije samo po sebi ne more pozitivno dokazati dejanskega obstoja prednosti.

(134)

Poleg tega pritožnik trdi (111), da obrestne mere na posojila podjetja GR niso v skladu s tržnimi pogoji, ki odražajo kreditno tveganje, značilno za podjetje, kot je podjetje GR, z zelo visokim razmerjem med dolgom in dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) (112). Nadzorni organ Efte tako kot pri odločbi PTA ugotavlja, da so te informacije znak morebitne prednosti, vendar ne dejstvo, ki bi samo po sebi lahko potrdilo dejanski obstoj prednosti za podjetje GR. Razmerje med dolgom in EBITDA je le eden od več pomembnih dejavnikov, ki se upoštevajo, ko posojilodajalci na zasebnem trgu ocenjujejo, kakšne obrestne mere ponuditi posojilojemalcu, in ko bonitetne agencije določajo svoje bonitetne ocene (113).

(135)

Nadzorni organ Efte je tudi ocenil, ali lahko dodatni ustrezni dokazi skupaj z razpoložljivimi informacijami iz odločbe PTA in pritožnika pozitivno dokažejo dejanski obstoj prednosti za podjetje GR.

(136)

Na podlagi razpoložljivih informacij ni mogoče neposredno ugotoviti skladnosti s tržnimi pogoji na podlagi tržnih podatkov o posameznih transakcijah. Skladnost posojilne transakcije s tržnimi pogoji je zato treba oceniti na podlagi drugih razpoložljivih metod (114). Ena od razpoložljivih metod je ocena skladnosti transakcije s tržnimi pogoji glede na pogoje, pod katerimi so bile izvedene primerljive transakcije, ki jih opravljajo primerljivi zasebni subjekti v primerljivih okoliščinah (primerjalna analiza) (115).

(137)

Da bi opredelili ustrezno referenčno transakcijo, je treba posebno pozornost nameniti vrsti zadevnega subjekta, vrsti obravnavane transakcije in zadevnemu trgu ali trgom. Pomemben je tudi časovni okvir transakcij, zlasti če je med sklenitvijo ocenjevanih transakcij prišlo do pomembnih gospodarskih dogodkov (116).

(138)

Močan pokazatelj skladnosti posojilne transakcije s tržnimi pogoji je, če je imelo podjetje GR na začetku kratkoročnega posojanja na podlagi sporazuma o denarnem skladu na voljo primerljive alternativne posojilne transakcije, ki so imele podobne obrestne mere. Enako velja, če je mogoče izvesti dovolj natančne prilagoditve za vse ekonomsko pomembne razlike med referenčnimi transakcijami in kratkoročnim posojanjem na podlagi sporazuma o denarnem skladu. Prednost uporabe takih transakcij kot referenčnih vrednosti je v tem, da ni potrebna dodatna ocena vrste zadevnega subjekta in trga, saj bi bila stranka referenčnih transakcij samo podjetje GR.

(139)

Po navedbah islandskih organov sta bili 21. oziroma 22. decembra 2016 podjetju GR ponujeni dve posojili zasebnih komercialnih posojilodajalcev. To se je zgodilo po podpisu sporazuma o denarnem skladu 1. decembra 2016, vendar preden se je januarja 2017 začelo dejansko kratkoročno posojanje podjetja OR podjetju GR. Kot so pojasnili islandski organi, so se o pogojih z zasebnim posojilodajalcem pogovarjali pred podpisom sporazuma o denarnem skladu, podjetje OR pa je pri določanju razpona upoštevalo predhodne ponudbe posojil zasebnih posojilodajalcev (117).

(140)

Prvič, v zvezi s ponudbo posojila z dne 21. decembra 2016 [...] (118) Nadzorni organ Efte poudarja, da je šlo za zavezujočo ponudbo (119). Primerjava ekonomsko najpomembnejših pogojev navedene ponudbe posojila s pogoji sporazuma o denarnem skladu je prikazana v spodnji preglednici.

Preglednica 1.1

Ponudba posojila […] v primerjavi s sporazumom o denarnem skladu s podjetjem OR

(141)

Nadzorni organ Efte ugotavlja, da imata tako ponudba [...] kot sporazum o denarnem skladu spremenljive obrestne mere, ki so odvisne od tržnih obrestnih mer. Na podlagi pogodbe o denarnem skladu, ki temelji na referenčni obrestni meri Reibor, je bila obrestna mera blizu neindeksirani glavni obrestni meri ponudbe [...]. To je vsaj znak, da je bila obrestna mera v sporazumu o denarnem skladu dogovorjena na ravni, ki je sprejemljiva za trg.

(142)

Sporazum o denarnem skladu ni vseboval nobenih zavezujočih pogojev, kar je precej običajno pri posojilnih transakcijah znotraj skupine (glej odstavek 133). Z upoštevanjem zavezujočih pogojev pri posojilu [...] pa bi ista zaščita upnikov, dosežena z omejitvijo minimalnega deleža lastniškega kapitala, v veliki meri učinkovito koristila tudi podjetju OR.

(143)

Nadzorni organ Efte ugotavlja, da sporazum o denarnem skladu ne vključuje pogodbenih provizij in provizij za prevzem obveznosti. Vendar pa meni, da neobstoj teh provizij v sporazumu o denarnem skladu znotraj skupine nima bistvenega vpliva na ocenjevanje ravni obrestne mere slednjega.

(144)

Kar zadeva pogodbeno provizijo, se ta nanaša na informacijsko asimetrijo ter s tem povezano dodatno tveganje in upravne stroške, ki ne obstajajo pri transakcijah znotraj skupine. Kar zadeva provizije za prevzem obveznosti, se te nanašajo na zavezo tretjega posojilodajalca, da bo v času trajanja sporazuma o kreditni liniji dal na voljo določeno raven financiranja. Vendar pa denarni sklad znotraj skupine nima takih značilnosti, saj se ne sme uporabljati za posojanje tretjim osebam in ga lahko matično podjetje kadar koli ukine.

(145)

Poleg tega, tudi če bi bile take provizije pomembne za oceno pogodbe o denarnem skladu znotraj skupine (quod non), raven teh provizij v ponudbi z dne 21. decembra 2016 (glej preglednico 1.1) ne pomeni, da bi bila raven obresti sporazuma o denarnem skladu zunaj razpona obrestnih mer na tržni ravni. Nadzorni organ Efte ponovno poudarja, da je sporazum o denarnem skladu sklenjen med povezanimi stranmi in ni namenjen posojanju tretjim osebam, matično podjetje pa ga lahko kadar koli prekine. Zato bi bile ustrezne provizije v sporazumu o denarnem skladu verjetno določene na še nižji ravni kot v ponudbi [...] z dne 21. decembra 2016.

(146)

Po proučitvi ekonomsko najpomembnejših pogojev ponudbe posojila [...] Nadzorni organ Efte ugotavlja, da je dejanska obrestna mera, ponujena podjetju GR, ekonomsko primerljiva z obrestno mero iz sporazuma o denarnem skladu.

(147)

Čeprav ponudb posojil ni mogoče v celoti izenačiti z dejanskimi transakcijami kot referenčnimi vrednostmi, saj niso privedle do zavezujočih transakcij, pa je zavezujoča ponudba vseeno dober pokazatelj alternativnih posojilnih možnosti podjetja GR. Informacije o realno razpoložljivih alternativnih transakcijah posojilojemalca so med viri informacij, ki jih zasebni posojilodajalec običajno upošteva pri pogajanjih o pogojih posojilne pogodbe.

(148)

Drugič, podjetje GR je 22. decembra 2016 od [...] prejelo še eno ponudbo za posojilo, na podlagi katere je bila 28. decembra 2016 sklenjena posojilna pogodba (glej odstavek 59). Primerjava ekonomsko najpomembnejših pogojev navedene pogodbe s pogoji sporazuma o denarnem skladu je prikazana v spodnji preglednici.

Preglednica 1.2

Posojilna pogodba s […] v primerjavi s sporazumom o denarnem skladu s podjetjem OR

(149)

Kot je razvidno iz zgornje preglednice 1.2, ima posojilo [...] osnovno obrestno mero, ki se razlikuje od posojil iz denarnega sklada. Vendar je tudi razlika v razponu, ki vodi do enake skupne ravni obrestne mere, enaka.

(150)

Sporazum o denarnem skladu ni vseboval nobenih zavezujočih pogojev, kar je precej običajno pri posojilnih poslih znotraj skupine (glej odstavek 133). Z upoštevanjem zavezujočih pogojev posojilne pogodbe s [...] pa bi ista zaščita upnikov, kot npr. omejitev minimalnega deleža lastniškega kapitala, […], […] in […] v veliki meri učinkovito koristila tudi podjetju OR.

(151)

Kar zadeva neobstoj pogodbene provizije v sporazumu o denarnem skladu, Nadzorni organ Efte meni, da takšna provizija v sporazumu o denarnem skladu znotraj skupine ni pomembna iz razlogov, navedenih v zgornjem odstavku 144. Poleg tega zadevna pogodbena provizija, dogovorjena med nepovezanimi stranmi, izražena kot odstotek provizije ([...] milijonov ISK) nad zneskom posojila ([...] milijonov ISK), znaša le [...] %. Zato kot enkratna provizija v nobenem primeru ne bi povzročila bistvene razlike med ravnmi obrestnih mer [...] posojilne pogodbe in sporazuma o denarnem skladu (glej tudi odstavek 145).

(152)

Poleg tega je posojilna pogodba z [...] primer komercialnega posojilodajalca, ki sprejme obrestno mero [...] v podjetju GR, dokler je [...], kot je navedeno zgoraj.

(153)

Po proučitvi ekonomsko najpomembnejših pogojev ponudbe posojila [...] Nadzorni organ Efte ugotavlja, da se zdi obrestna mera, ponujena podjetju GR, ekonomsko sorazmerno primerljiva z obrestno mero iz sporazuma o denarnem skladu ali vsaj znotraj razpona obrestnih mer, ki bi jih podjetje GR verjetno lahko doseglo na trgu.

(154)

Na podlagi zgoraj navedenih premislekov Nadzorni organ Efte ugotavlja, da ponudba posojila [...] z dne 21. decembra 2016 in posojilna pogodba z [...] z dne 28. decembra 2016 predstavljata pošten in pravočasen izraz tržnih obrestnih mer za posojila, ki so primerljiva s posojili iz denarnega sklada podjetja OR podjetju GR.

(155)

Nadzorni organ Efte meni, da zgoraj navedena ponudba posojila in posojilna pogodba bolje predstavljata realno razpoložljive stroške financiranja podjetja GR kot bi jih ponudba posojila in posojilna pogodba, ki bi se uporabljali v skladu s smernicami Nadzornega organa Efte o referenčnih in diskontnih obrestnih merah. Obrestne mere iz teh smernic so le približki, ki se uporabljajo v primerih, ko primerljivih tržnih transakcij ni lahko opredeliti (125). Negotovost glede zanesljivosti te približne obrestne mere se pri tem še poveča zaradi dejstva, da obstaja precejšnja negotovost pri določanju pravih vhodnih vrednosti, ki so potrebne za izračun približne obrestne mere, tj. določitev pravilnega bonitetnega razreda in stopnje zavarovanja/izgube ob neplačilu za podjetje GR.

(156)

Na podlagi tega Nadzorni organ Efte meni, da ponudba posojila [...] z dne 21. decembra 2016 in posojilna pogodba z [...] za podjetje GR z dne 28. decembra 2016 predstavljata najboljše razpoložljive približke za tržno obrestno mero. Nadzorni organ Efte tako meni, da podjetje GR ni pridobilo gospodarske prednosti, ki je v običajnih tržnih pogojih ne bi bilo deležno.

(157)

Nadzorni organ Efte ugotavlja, da razpoložljive informacije ne potrjujejo, da je kratkoročno posojanje na podlagi sporazuma o denarnem skladu s podjetjem OR v obdobju od januarja 2017, pri čemer so bila vsa posojila v celoti plačana do konca leta 2017, pomenilo prednost za podjetje GR. Informacije, ki jih ima Nadzorni organ Efte na voljo, prej kažejo, da obrestne mere odražajo običajne tržne pogoje za primerljivo posojilo. Ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz člena 61(1) Sporazuma EGP, ukrep 3 ne pomeni državne pomoči v smislu navedenega člena.

(158)

Člen 61(1) Sporazuma EGP kot enega od kumulativnih pogojev za opredelitev ukrepa kot državne pomoči določa, da mora ukrep dodeliti država ali mora biti dodeljen iz državnih sredstev (glej tudi oddelek 4).

(159)

GR je zasebno podjetje z omejeno odgovornostjo, ki je v celoti v lasti podjetja OR. Sredstva javnih podjetij so lahko državna sredstva v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ker lahko država usmerja uporabo teh sredstev (126).

(160)

Vendar je treba v primeru ukrepov, ki so jih sprejela javna podjetja, tudi ugotoviti, ali se lahko šteje, da so bili javni organi tako ali drugače vpleteni v sprejetje ukrepa. Zgolj dejstvo, da je ukrep sprejelo javno podjetje, samo po sebi ne zadostuje, da se šteje za ukrep, ki ga je mogoče pripisati državi (127).

(161)

V zvezi z ukrepom 4 je podjetje OR edini zadevni subjekt, ki je lahko posredoval v imenu države v korist podjetja GR. Nadzorni organ Efte ponovno poudarja, da odločba o začetku postopka zajema ukrepe, ki jih je sprejelo izključno podjetje OR (glej odstavek 110).

(162)

Nadzorni organ Efte je v odločbi o začetku postopka navedel, da je moral oceniti, ali je podjetje OR pri poslovanju s podjetjem GR delovalo kot avtonomen subjekt brez kakršnega koli vpliva svojih lastnikov ali pa je mogoče njegove ukrepe pripisati islandskim organom, tj. mestu Reykjavík ter občinama Akranes in Borgarbyggð“ (odstavek 58 odločbe o začetku postopka). Nadzorni organ Efte ni mogel ugotoviti, ali je ukrepe mogoče pripisati državi in ali so pomenili prenos državnih sredstev (odstavek 63 odločbe o začetku postopka).

(163)

Islandski organi so po sprejetju odločbe o začetku postopka predložili pripombe, iz katerih je razvidno, da podjetje OR ni bilo stranka nobene od zadevnih posojilnih pogodb, sklenjenih med podjetjem GR in zasebnima posojilodajalcema (128). Prav tako ni dokazov, da bi država (vključno z občinami) sodelovala pri pogajanjih ali odobritvi posojilnih pogodb ali klavzule o spremembi nadzora. Nadzorni organ Efte ugotavlja, da nobena druga zainteresirana stran ni predložila pripomb na odločbo o začetku postopka.

(164)

Zato Nadzorni organ Efte ugotavlja, da podjetje OR ni stranka v pogajanjih o klavzuli o spremembi nadzora niti ni sodelovalo pri njih in da ni dokazov o sodelovanju države pri izvajanju ukrepa 4.

(165)

Islandski organi so trdili in predložili dokaze o tem, da je bila klavzula o spremembi nadzora uvedena na zahtevo posojilodajalcev (129). Predložili so tudi mnenje pravnega strokovnjaka o klavzulah o spremembi nadzora, ki jih pogosto uporabljajo finančne institucije na Islandiji in širše v Evropi (130). Dejstvo, da se ta klavzula na Islandiji pogosto uporablja, priznava tudi PTA. V odločbi št. 3/2019 PTA ni izpodbijala trditve podjetja GR, da je klavzula o spremembi nadzora primerljiva s standardiziranimi mednarodnimi sporazumi. Nasprotno, priznala je, da so klavzule o nadzoru običajna tržna praksa posojilodajalcev (131).

(166)

Islandski organi so predložili tudi dokaze, ki kažejo, da odprava klavzule o spremembi nadzora ni vplivala na dostop do obrestne mere in njeno raven pri zasebnem posojilodajalcu (glej odstavek 66). Iz izmenjave mnenj med posojilodajalcem in podjetjem GR je razvidno, da posojilodajalec ni pripisoval nobenega pomena odpravi klavzule o spremembi nadzora (132). Razprave so se očitno nanašale na finančne vidike podjetja GR, ki niso bili povezani z njegovim lastništvom.

(167)

V skladu z uveljavljeno sodno prakso mora Nadzorni organ Efte dokazati obstoj državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP (133).

(168)

Kot je pojasnjeno zgoraj, podjetje OR ni bilo stranka posojilnih pogodb, pomembnih za ukrep 4, in ni podatkov o tem, da bi država sodelovala pri izvajanju ukrepa 4. Zdi se namreč, da je bil ukrep uveden na zahtevo posojilodajalcev kot običajna tržna praksa.

(169)

Poleg tega dokazi, ki jih ima Nadzorni organ Efte na voljo, kažejo, da – v nasprotju s predhodnim stališčem, ki ga je Nadzorni organ Efte oblikoval v odločbi o začetku postopka – klavzula o spremembi nadzora ni privedla do ugodnejših posojilnih pogojev ali dostopa do posojilnega kapitala za podjetje GR.

(170)

Nadzorni organ Efte tudi ugotavlja, da po sprejetju odločbe o začetku postopka niso bile predložene nobene pripombe, ki bi nasprotovale njegovi oceni v zvezi s pripisljivostjo in prednostjo ukrepa.

(171)

Nadzorni organ Efte ugotavlja, da ukrep 4 ne vključuje posredovanja države ali sredstev, ki bi jih bilo mogoče pripisati državi. Meni tudi, da ukrep podjetju GR ni zagotovil prednosti. Ker niso izpolnjeni vsi pogoji iz člena 61(1) Sporazuma EGP, ukrep 4 ne pomeni državne pomoči v smislu navedenega člena.

(172)

Nadzorni organ Efte na podlagi zgornje ocene ugotavlja, da ukrepi 1 do 4 ne pomenijo državne pomoči v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP, ki jo je podjetje OR dodelilo podjetju GR –