1.

ugotovi, da Norveška s tem, ko je v veljavi ohranila določbe, kot so prvi, drugi in tretji odstavek člena 14-13 in prvi odstavek člena 14-14 zakona o nacionalnem zavarovanju, na podlagi katerih je pravica očeta do starševskih nadomestil odvisna od materine situacije, medtem ko pravica matere ni odvisna od očetove situacije, ni izpolnila svojih obveznosti iz člena 14(1)(c) akta iz točke 21b Priloge XVIII k Sporazumu EGP (Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano);

2.

Kraljevini Norveški naloži plačilo stroškov postopka.

—

Ta zadeva se nanaša na način izplačila starševskih nadomestil na Norveškem. Starševska nadomestila so nadomestila, ki se izplačajo staršem (materam in očetom) v obdobju dopusta v zvezi z rojstvom ali posvojitvijo otroka.

—

Nadzorni organ Efte meni, da so očetje z nekaterimi pravili o starševskih nadomestilih na Norveškem neposredno diskriminirani. Skratka, v skladu s temi pravili je to, ali dobi oče starševsko nadomestilo v celoti, delno ali pa sploh ne, odvisno od tega, ali je (bila) mati zaposlena (oziroma sodeluje pri podobnih dejavnostih). Nasprotno pa pravice matere do takih nadomestil niso odvisne od očetovih dejavnosti.

—

Nadzorni organ Efte meni, da so matere in očetje v podobnih situacijah, ko gre za vzgojo otrok, in da se z različnim obravnavanjem, predvidenim v norveških pravilih o starševskih nadomestilih, očetje nezakonito diskriminirajo na podlagi spola, s čimer se krši člen 14(1)(c) Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu.

—

Nadzorni organ nadalje meni, da takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti na podlagi člena 3 Direktive 2006/54/ES kot „pozitiven ukrep“, s katerim se materam pomaga doseči enakost v poklicnem življenju, niti na kateri koli drugi podlagi.