PRIPOROČILO NADZORNEGA ORGANA EFTA

št. 54/04/COL

z dne 30. marca 2004

o usklajenem programu za uradni nadzor živil za leto 2004

NADZORNI ORGAN EFTE –

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) in zlasti člena 109 Sporazuma ter Protokola 1 k Sporazumu,

ob upoštevanju Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča, in zlasti člena 5(2)(b) ter Protokola 1 k Sporazumu,

ob upoštevanju pravnega akta iz točke 50 poglavja XII Priloge II k Sporazumu EGP (Direktiva Sveta 89/397/EGS z dne 14. junija 1989 o uradnem nadzoru živil  (1)), kakor je bil prilagojen Sporazumu EGP s Protokolom 1 k Sporazumu, in zlasti člena 14(3) Sporazuma,

po posvetovanju z Odborom za živila Efte, ki pomaga Nadzornemu organu Efte,

ob upoštevanju naslednjega:

PRIPOROČA DRŽAVAM EFTE, DA:

1.   V letu 2004 opravljajo inšpekcijske preglede in nadzor ter, kjer je navedeno, jemljejo vzorce za analizo v laboratorijih, da bi:

2.   Čeprav stopnja vzorčenja in/ali inšpekcijskih pregledov ni določena v tem priporočilu, poskrbijo, da ta stopnja zadostuje in zagotavlja pregled obravnavane zadeve.

3.   Zagotovijo podatke, kot je zahtevano, v skladu z obliko evidenčnih listov, ki je določena v Prilogah, da bi pripomogle k izboljšanju primerljivosti rezultatov. Te podatke morajo poslati Nadzornemu organu Efte najpozneje do 1. maja 2005 skupaj z obrazložitvenim poročilom, ki naj vključuje pripombe k rezultatom in izvršilnim ukrepom.

4.   Živila, ki bodo analizirana po tem programu, morajo biti predložena uradnim laboratorijem v skladu s členom 3 Direktive 93/99/EGS. Če pa v državah Efte ne obstajajo takšni laboratoriji za nekatere analize iz tega priporočila, lahko države imenujejo druge laboratorije, ki te analize lahko opravijo.

OBSEG IN METODE

A.   Bakteriološka varnost sirov iz surovega ali toplotno obdelanega mleka

1.   Obseg programa

Okuženi siri iz surovega ali toplotno obdelanega mleka so bili krivi za izbruhe zastrupitve s hrano pri ljudeh z različnimi tipi bakterij, kot so Salmonella, Listeria monocytogenes, verotoksigenična Escherichia coli in Staphylococcal enterotoksin.

V EGP obstaja dolgoletna tradicija izdelave in porabe sirov iz surovega mleka. Da bi se ta tradicija ohranila in hkrati zagotovila varnost hrane, se je sistem proizvodnje, zbiranja in shranjevanja surovega mleka, ki se uporablja za izdelavo sirov, znatno izboljšal. Zadevni živilski delavci posebno pozornost namenjajo higieni in nadzoru celotnega proizvodnega procesa.

Namen tega dela programa je raziskati mikrobiološko varnost sirov iz surovega ali toplotno obdelanega mleka, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov in zbrali podatke o razširjenosti patogenih in indikatorskih mikroorganizmov v teh proizvodih. Ta raziskava zadeva enoletni program, ki mu bo med drugim letom sledil še obsežnejši program o bakteriološki varnosti sirov. Namen tega razširjenega programa je ugotoviti izhodišča okužbe pri drugih kategorijah sira in priti do pomembnih zaključkov o posebnem tveganju pri sirih iz surovega in toplotno obdelanega mleka. Rezultati raziskav iz tega dela o sirih iz surovega in toplotno obdelanega mleka bodo analizirani in predstavljeni ob upoštevanju rezultatov splošnega pregleda v tem sektorju, ki bodo na voljo po drugem letu.

2.   Vzorčenje in analitska metoda

Raziskave morajo zajemati sveže, mehke in poltrde sire iz surovega ali toplotno obdelanega mleka. Pristojni organi držav Efte odvzamejo reprezentativne vzorce teh proizvodov na ravni proizvodnje in na ravni prodaje na drobno, vključno z uvoženimi proizvodi, da se preveri prisotnost bakterij Salmonella, Listeria monocytogenes, termofilne bakterije Campylobacter ter število Staphylococcus aureus in Escherichia coli. Če odkrijejo bakterije Listeria monocytogenes, morajo ugotoviti njihovo število. Če so vzorci proizvodov odvzeti na ravni prodaje na drobno, se testi lahko omejijo na prisotnost bakterije Salmonella in termofilne bakterije Campylobacter ter število bakterij Listeria monocytogenes. Vzorci tehtajo najmanj 100 g ali se kot vzorec vzame cel sir, če ta tehta manj kot 100 g, z njimi je treba ravnati higiensko, treba jih je shraniti v hlajene posode in nemudoma poslati na analizo v laboratorij.

Laboratorijem bi moralo biti dovoljeno, da sami izberejo metodo, pod pogojem, da njena stopnja zmogljivosti zadostuje za dosego cilja. Vendar pa je najnovejša različica standarda ISO 6785 ali EN/ISO 6579 priporočena za ugotavljanje bakterije Salmonella, najnovejše različice standardov EN/ISO 11290-1 in 2 so priporočene za ugotavljanje bakterije Listeria monocytogenes, najnovejša različica standarda ISO 10272:1995 je priporočena za ugotavljanje termofilne bakterije Campylobacter, najnovejša različica EN/ISO 6888-1 ali 2 je priporočena za ugotavljanje števila bakterij Staphylococcus aureus, najnovejša različica standarda ISO 11866-2,3 ali ISO 16649-1,2 pa je priporočena za ugotavljanje števila bakterij Escherichia coli. Lahko se uporabijo tudi dodatne enakovredne metode, ki so jih priznali pristojni organi.

Skupna raven vzorčenja mora biti prepuščena presoji pristojnih organov držav Efte.

Rezultate nadzorov je treba vnesti v vzorec evidenčnega lista, ki je določen v Prilogi I.

B.   Bakteriološka varnost svežega hlajenega perutninskega mesa glede termofilne bakterije Campylobacter

1.   Obseg programa

Termofilne bakterije Campylobacter so najpogostejši vzrok s hrano povezanih bolezni pri ljudeh. Število prijavljenih okužb ljudi je v zadnjih letih naraslo in epidemiološke raziskave kažejo, da je perutninsko meso pomemben vir okužbe in da je precejšen delež svežega perutninskega mesa za prehrano ljudi okužen s temi bakterijami.

Trenutno ni dovolj znanstvenih informacij za določitev merila v zakonodaji, veljavni po Sporazumu EGP za bakterijo Campylobacter in v razvoju so nadaljnje raziskave za boljše razumevanje epidemiologije tega patogena ter vloge drugih proizvodov živalskega izvora in hrane na splošno.

Namen tega dela programa je oceniti mikrobiološko varnost svežega perutninskega mesa glede bakterije Campylobacter, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov in zbrali podatke o razširjenosti te bakterije v takšnih proizvodih.

2.   Vzorčenje in analitska metoda

Raziskave morajo zajemati sveže hlajeno perutninsko meso, še posebej piščančje in puranje meso. Pristojni organi držav Efte odvzamejo reprezentativne vzorce teh proizvodov na ravni klavnice in na ravni prodaje na drobno, vključno z uvoženimi proizvodi, da se preveri prisotnost termofilne bakterije Campylobacter. Z vzorci, vzetimi iz kože na vratu preden se klavni trup ohladi, od katerih vsak tehta 10 g, ali, ko se vzorci jemljejo na ravni prodaje na drobno, z vzorci iz prsnega dela, od katerih vsak tehta 25 g oz. meri 25 cm2, je treba ravnati higiensko, treba jih je shraniti v hlajene posode in nemudoma poslati na analizo v laboratorij. Poleg tega je za boljšo primerljivost rezultatov vzorčenje priporočljivo izvajati v obdobju od maja do oktobra.

Laboratorijem bi moralo biti dovoljeno, da sami izberejo metodo, pod pogojem, da njena stopnja zmogljivosti zadostuje za dosego cilja. Vendar pa je najnovejša različica standarda ISO 10272:1995 priporočena za ugotavljanje termofilne bakterije Campylobacter. Lahko se uporabijo tudi dodatne enakovredne metode, ki so jih priznali pristojni organi.

Skupna raven vzorčenja mora biti prepuščena presoji pristojnih organov Efte.

Rezultate nadzorov je treba vnesti v vzorec evidenčnega lista, ki je določen v Prilogi II.

C.   Bakteriološka in toksikološka varnost začimb

1.   Obseg programa

Začimbe, zelišča in zelenjavne začimbe (začimbe) so cenjene zaradi njihovega prepoznavnega okusa, barve in arome. Vendar pa lahko začimbe vsebujejo veliko število mikroorganizmov, vključno s patogenimi bakterijami, plesnijo in kvasovkami. Če z njimi ne ravnamo pravilno, lahko hitro pokvarijo hrano, ki naj bi jo sicer obogatile. Začimbe so primarni viri izbruhov zastrupitve s hrano, če so dodane hrani, ki omogoča nadaljnjo rast patogenov. Ta možnost je večja, če so začimbe uporabljene pri hrani, ki ni bila temeljito toplotno obdelana. Okužba z določeno vrsto plesni lahko povzroči tudi nastanek strupov, kot so aflatoksini, ki, če presežejo vrednosti, določene v Aktu iz točke 54zn poglavja XII Priloge II k Sporazumu EGP (Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih vrednosti nekaterih kontaminantov v živilih  (3)), lahko predstavljajo resno tveganje za zdravje potrošnika.

Namen tega dela programa je oceniti bakteriološko in toksikološko varnost začimb, zbrati podatke o razširjenosti patogenih mikroorganizmov in preveriti, ali začimbe, ki se pojavljajo na trgu, ne presegajo vrednosti aflotoksinov, ki so določene z zakonodajo, veljavno po Sporazumu EGP, da bi zagotovili visoko raven varstva potrošnikov.

2.   Vzorčenje in analitska metoda

Pristojni organi držav Efte odvzamejo reprezentativne vzorce proizvodov na ravni uvoza, na ravni proizvodnje/podjetij za pakiranje, na ravni prodaje na debelo, v obratih, ki uporabljajo začimbe za pripravo hrane, in na ravni prodaje na drobno, da preverijo:

(1)  UL L 186, 30.6.1989, str. 23.

(2)  UL L 290, 24.11.1993, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

(3)  UL L 77, 16.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 857/2005 (UL L 143, 7.6.2005, str. 9).

(4)  UL L 201, 17.7.1998, str. 93. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/43/ES (UL L 113, 20.4.2004, str. 14).