This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document E2002C0262
2002/262/: EFTA Surveillance Authority Decision No 262/02/COL of 18 December 2002 amending for the thirty-fifth time the Procedural and Substantive Rules in the Field of State Aid by introducing new guidelines relating to the methodology for analysing state aid linked to stranded costs
2002/262/: Odločba Nadzornega organa EFTA št. 262/02/COL z dne 18. decembra 2002 o petintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novih smernic v zvezi z metodologijo za analizo državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški
2002/262/: Odločba Nadzornega organa EFTA št. 262/02/COL z dne 18. decembra 2002 o petintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novih smernic v zvezi z metodologijo za analizo državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški
UL L 123, 10.5.2006, p. 1–7
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
No longer in force, Date of end of validity: 18/12/2002; se nadomesti z E2002C0262(01)
10.5.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
L 123/1 |
ODLOČBA NADZORNEGA ORGANA EFTA
št. 262/02/COL
z dne 18. decembra 2002
o petintrideseti spremembi procesnih in materialnih pravil na področju državne pomoči z uvedbo novih smernic v zvezi z metodologijo za analizo državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški
NADZORNI ORGAN EFTE JE –
OB UPOŠTEVANJU Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (1), in zlasti členov 61 do 63 Sporazuma,
OB UPOŠTEVANJU Sporazuma med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča (2), ter zlasti člena 24 Sporazuma in člena 1 Protokola k Sporazumu,
KER v skladu s členom 24 Sporazuma o nadzornem organu in sodišču nadzorni organ Efte uveljavlja določbe Sporazuma EGP v zvezi z državno pomočjo,
KER v skladu s členom 5(2)(b) Sporazuma o nadzornem organu in sodišču nadzorni organ Efte izdaja obvestila ali smernice o zadevah, ki jih obravnava Sporazum EGP, če to izrecno določata navedeni sporazum ali Sporazum o nadzornem organu in sodišču ali če nadzorni organ Efte meni, da je to potrebno,
OB SKLICEVANJU na procesna in materialna pravila na področju državne pomoči (3), ki jih je 19. januarja 1994 sprejel nadzorni organ Efte (4),
KER je 26. julija 2001 Evropska komisija sprejela Sporočilo o določitvi pravil, po katerih bo analizirala državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški v sektorju za električno energijo (5),
KER to sporočilo velja tudi za Evropski gospodarski prostor,
KER je treba zagotoviti enotno uporabo pravil EGP o državni pomoči v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru,
KER naj bi v skladu s točko II pod naslovom „SPLOŠNO“ na koncu Priloge XV k Sporazumu EGP nadzorni organ Efte po posvetovanju s Komisijo sprejel akte, ki ustrezajo tistim, ki jih je sprejela Evropska komisija, da bi se ohranili enaki pogoji konkurence,
PO POSVETOVANJU z Evropsko komisijo,
OB SKLICEVANJU na to, da se je nadzorni organ Efte o tej temi posvetoval z državami Efte na večstranskem sestanku dne 19. oktobra 2001 –
SKLENIL:
1. |
Smernice o državni pomoči se spremenijo tako, da se doda novo poglavje 21; Metodologija za analizo državne pomoči, povezane z nasedlimi stroški. Novo poglavje je objavljeno v Prilogi I k tej odločbi. |
2. |
Države Efte se obvestijo z dopisom, ki vsebuje izvod Odločbe in Priloge I. Države Efte sporočijo svoje soglasje k predlaganemu ustreznemu ukrepu (obveznost poročanja iz točke 21.4 (5)(c)), kakor je določeno v Prilogi I, v 20 delovnih dneh od datuma prejema tega dopisa. |
3. |
Evropska komisija se obvesti z izvodom te odločbe skupaj s Prilogo I v skladu s točko (d) Protokola 27 k Sporazumu EGP. |
4. |
Ta odločba se skupaj s Prilogo I objavi v oddelku EGP in Dopolnilu EGP Uradnega lista Evropskih skupnosti, po tem ko so države Efte sporočile svoje soglasje k ustreznemu ukrepu. |
5. |
Ta odločba je verodostojna v angleškem jeziku. |
V Bruslju, 18. decembra 2002
Za nadzorni organ Efte
Einar M. BULL
Predsednik
Hannes HAFSTEIN
Član kolegija
(1) V nadaljnjem besedilu „Sporazum EGP“.
(2) V nadaljnjem besedilu „Sporazum o nadzornem organu in sodišču“.
(3) V nadaljnjem besedilu „Smernice o državni pomoči“.
(4) Prvotno objavljena v UL L 231, 3.9.1994, v Dopolnilu EGP št. 32.
(5) Sporočilo je na voljo na spletni strani Komisije:
http://europa.eu.int/comm/competition/state_aid/legislation/stranded_costs/en.pdf
PRILOGA
„21. METODOLOGIJA ZA ANALIZO DRŽAVNE POMOČI, POVEZANE Z NASEDLIMI STROŠKI
21.1 UVOD
(1) |
Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo (1) (v nadaljnjem besedilu ‚Direktiva’ ali ‚Direktiva 96/92/ES’) je določila načela za odprtje evropske industrije električne energije za konkurenco. |
(2) |
Zgoraj navedena direktiva je bila vključena v Sporazum EGP s Sklepom skupnega odbora EGP št. 168/1999 (2). |
(3) |
Postopni prehod iz položaja zelo omejene konkurence v položaj resnične konkurence na ravni EGP se mora zgoditi pod sprejemljivimi ekonomskimi pogoji, ki upoštevajo posebne značilnosti industrije električne energije. Ta potreba se v veliki meri odraža že v samem besedilu Direktive. |
(4) |
Da bi omogočil obvladovanje številnih zelo posebnih položajev, člen 24 Direktive državam Efte dovoljuje odložitev izvajanja nekaterih določb Direktive za prehodno obdobje. Mehanizmi državne pomoči, zasnovani zato, da elektroenergetskim podjetjem omogočijo, da se pod ugodnimi pogoji prilagodijo uvedbi konkurence, ne spadajo v področje uporabe odstopanj, določenih v členu 24. |
(5) |
Namen teh smernic je pojasniti, kako namerava organ ob upoštevanju Direktive 96/92/ES uporabljati pravila Sporazuma EGP za te vrste državne pomoči. Te smernice ne posegajo v pravila o državni pomoči, ki izhajajo iz drugih zadevnih okvirov, smernic in sporočil. V skladu z zadevnimi smernicami bo organ še naprej odobril regionalno in okoljsko pomoč. Podobno bo pomoč, ki je ni bilo mogoče odobriti v skladu s členom 61 Sporazuma EGP, kjer bo primerno, predmet proučitve ob upoštevanju člena 59(2) Sporazuma EGP. |
21.2 PREHODNI UKREPI IN DRŽAVNA POMOČ
(1) |
Člen 24 Direktive 96/92/ES, prilagojen s členom 1(i) Sklepa skupnega odbora EGP št. 168/1999 z dne 26. novembra 1999, določa, da prehodne ukrepe, ki začasno odstopajo od Direktive, lahko odobri organ (3): ‚Tiste države EFTE, kjer se obveznosti in zajamčeno obratovanje, ki so bili določeni pred začetkom veljavnosti Sklepa št. 168/1999 Skupnega odbora EGP z dne 26. novembra 1999, ne morejo izpolnjevati zaradi določb navedenega sklepa, lahko zaprosijo za prehodni režim na podlagi člena 24(1) in (2). Prošnje za prehodni režim je treba nadzornemu organu EFTA predložiti najkasneje v šestih mesecih po začetku veljavnosti Sklepa št. 168/1999 Skupnega odbora EGP z dne 26. novembra 1999’. |
(2) |
Glede na trenutno stanje organ meni, da odločitve, ki jih sprejme v skladu s členom 24, lahko ustvarijo prehoden režim samo v primerih, kjer je bilo predhodno ugotovljeno, da je ukrep, ki so ga priglasile države članice Efte v skladu z navedenim členom, nezdružljiv z določbami Direktive, določenimi v poglavjih IV, V, VI in VII. V skladu s členom 24 Direktive lahko organ sam odobri odstopanja od navedenih določb. |
(3) |
V skladu s tem sistem prelevmanov, ki ga je uvedla država Efte preko sklada za nadomestilo stroškov obveznosti ali jamstev, ki jih ni mogoče izpolniti na podlagi uporabe Sklepa št. 168/1999, ne pomeni ukrepa, ki bi lahko bil upravičen do odločitve organa o odobritvi prehodnega režima v skladu s členom 24 Direktive 96/92/ES; tak ukrep ne zahteva odstopanja od zadevnih poglavij Direktive. Po drugi strani pa lahko pomeni državno pomoč, ki jo zajema člen 61 Sporazuma EGP in Protokol 3 k Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi nadzornega organa in sodišča. |
(4) |
Namen teh smernic je pokazati, kako namerava organ uporabljati pravila Sporazuma EGP o državnih pomočeh v primeru ukrepa pomoči, namenjenega nadomestitvi stroškov obveznosti ali jamstev, ki ga ne bo več mogoče odobriti na podlagi Sklepa 168/1999. Zlasti se smernice ne uporabljajo za ukrepe, ki jih ni mogoče opredeliti kot državno pomoč v smislu člena 61(1) Sporazuma EGP. |
21.3 OPREDELITEV UPRAVIČENIH NASEDLIH STROŠKOV
(1) |
Take obveznosti in zajamčeno obratovanje se običajno navajajo kot ‚nasedli stroški’. V praksi se lahko pojavljajo v različnih oblikah: dolgoročne kupoprodajne pogodbe, naložbe, izvedene pod implicitnim ali eksplicitnim jamstvom prodaje, naložbe zunaj področja običajne dejavnosti, itd. Da bi lahko take obveznosti ali jamstva uvrstili med upravičene nasedle stroške, ki jih odobri organ, morajo izpolnjevati naslednja merila:
|
21.4 NASEDLI STROŠKI IN DRŽAVNA POMOČ
(1) |
Splošno načelo, določeno v členu 61(1) Sporazuma EGP pravi, da je državna pomoč prepovedana. Vendar pa odstavka 2 in 3 navedenega člena določata vrsto odstopanj od tega splošnega pravila. Poleg tega v skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP za ‚podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola,’ veljajo pravila Sporazuma EGP, zlasti pravila o konkurenci, v kolikor uporaba navedenih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. V katerem koli primeru trgovina ne sme biti prizadeta v takšnem obsegu, da bi bila v nasprotju z interesi pogodbenic. |
(2) |
Državna pomoč, ki ustreza upravičenim nasedlim stroškom, opredeljenim v teh smernicah, je namenjena olajšanju prehoda elektroenergetskih podjetij na konkurenčni trg električne energije. Organ lahko pozitivno gleda na tako pomoč, kolikor se izkrivljanje konkurence izravna s prispevkom, ki ga prispeva taka pomoč, za dosego skupnega cilja, ki ga tržne sile niso mogle doseči. Res izkrivljanje konkurence, ki izhaja iz pomoči, izplačane za olajšanje prehoda iz večinoma zaprtega trga na delno liberaliziran trg, ne more biti v nasprotju s skupnim interesom, kjer je časovno in učinkovno omejen, če je liberalizacija trga električne energije v splošnem interesu trga EGP in ga vzpostavitev notranjega trga dopolnjuje. Organ tudi upošteva, da pomoč, dodeljena za nasedle stroške, elektroenergetskim podjetjem omogoča, da zmanjšajo tveganja, povezana z obstoječimi obveznostmi ali naložbami, ter jih tako spodbuja, da svoje naložbe dolgoročno ohranijo. Če ne bi bilo nadomestila za nasedle stroške, bi bilo tveganje, da bi zadevna podjetja celotne stroške njihovih negospodarnih obveznosti ali jamstev prenesla na svoje uporabnike brez možnosti izbire, toliko večje. |
(3) |
Pomoč za nadomestilo nasedlih stroškov v industriji električne energije se lahko upraviči tudi glede na druge liberalizirane sektorje ob dejstvu, da liberalizacije trga električne energije ni spremljal niti hitrejši tehnološki napredek niti povečano povpraševanje, ter ob dejstvu, da v interesu varstva okolja, zanesljivosti oskrbe in nemotenega delovanja gospodarstev držav EGP, ni mogoče čakati, da elektroenergetska podjetja zaidejo v težave, in potem razmišljati o tem, ali bi jim odobrili državno podporo. |
(4) |
V tem kontekstu organ upošteva, da se pomoč, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov, običajno šteje za odstopanje v skladu s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP, če olajšuje razvoj določenih gospodarskih dejavnosti, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi. |
(5) |
Brez poseganja v posebne določbe, ki izhajajo iz smernic organa o uporabi določb EGP o državnih pomočeh, vključno s smernicami o državni pomoči za varstvo okolja (6), lahko organ načeloma sprejme kot združljivo s členom 61(3)(c) Sporazuma EGP pomoč, namenjeno za nadomestilo nasedlih stroškov, ki izpolnjuje naslednja merila:
|
(6) |
Vendar ima organ zelo resno pomisleke glede pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih meril ali za katere je mogoče, da bodo izkrivljale konkurenco v nasprotju s skupnimi interesi, iz naslednjih razlogov:
|
21.5 METODA FINANCIRANJA POMOČI, NAMENJENE ZA NADOMESTILO NASEDLIH STROŠKOV
(1) |
Države Efte lahko same izberejo metode financiranja pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, glede na to, katere so po njihovem mnenju najbolj primerne. Vendar je za odobritev take pomoči potrebno, da se organ prepriča, da finančne ureditve niso v nasprotju s cilji Direktive 96/92/ES ali z interesi pogodbenic. Interesi pogodbenic med drugim upoštevajo varstvo potrošnikov, prost pretok blaga in storitev ter konkurenco. |
(2) |
Finančne ureditve ne smejo ovirati tujih podjetij ali novih udeležencev pri vstopu na določen nacionalni ali regionalni trg. Zlasti pomoč, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov, ne sme biti financirana iz prelevmanov za električno energijo v prehodu med državami EGP ali iz prelevmanov, vezanih na razdaljo med proizvajalcem in porabnikom. |
(3) |
Organ bo tudi zagotovil, da bodo ureditve za financiranje pomoči, namenjene za nadomestilo nasedlih stroškov, pravično obravnavale tako upravičene kot neupravičene porabnike. Zato bo letno poročilo, navedeno v točki (c) oddelka 21.4 vsebovalo razčlenitev po upravičenih in neupravičenih potrošnikih glede na finančna sredstva, namenjena za nadomestilo nasedlih stroškov. Kadar neupravičeni potrošniki sodelujejo pri financiranju nasedlih stroškov neposredno preko tarif za nakup električne energije, mora biti to jasno navedeno. Prispevek, ki velja za obe skupini (upravičeno in neupravičeno), ne sme preseči deleža nasedlih stroškov, ki jih je treba nadomestiti, ki ustreza tržnemu deležu, upoštevanem za navedene porabnike. |
(4) |
Kadar sredstva zberejo zasebna podjetja z namenom financiranja mehanizmov pomoči, namenjenih za nadomestilo nasedlih stroškov, mora biti upravljanje teh sredstev jasno ločeno od običajnih virov navedenih podjetij. Podjetja, ki take naložbe upravljajo, ne smejo imeti koristi od njih. |
21.6 DRUGI DEJAVNIKI OCENJEVANJA
(1) |
Pri proučevanju državne pomoči, namenjene za nadomestitev nasedlih stroškov, organ zlasti upošteva velikost in raven povezanosti zadevnega omrežja in strukture industrije električne energije. Za pomoč za majhno omrežje z nizko ravnjo povezanosti s ostalim EGP je manj verjetno, da bo znatno izkrivljala konkurenco. |
(2) |
Ta metodologija za nasedle stroške ne vpliva na uporabo smernic o nacionalni regionalni pomoči (7) v regijah, zajetih v členu 61(3)(a) Sporazuma EGP. V skladu s členom 59(2) Sporazuma EGP, kjer uporaba pravil o državnih pomočeh za nasedle stroške pravno ali dejansko ovira izvajanje posebnih nalog, dodeljenih podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetjem, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ta pravila lahko odstopajo od predvidenih, če trgovina ni prizadeta v takšnem obsegu, da bi bila v nasprotju z interesi pogodbenic. |
(3) |
Pravila, določena v tej metodologiji za državno pomoč, namenjeno za nadomestilo nasedlih stroškov, ki izhajajo iz Sklepa 168/1999, se uporabljajo neodvisno od javnega ali zasebnega lastništva zadevnih podjetij.“ |
(1) UL L 27, 30.1.1997, str. 20.
(2) UL L 61, 1.3.2001, str. 23, in Dopolnilo EGP št. 11, 1.3.2001, str. 221.
(3) Člen 3 Sklepa 168/1999 pravi: ‚Ta sklep začne veljati 27. novembra 1999 pod pogojem, da so bila Skupnemu odboru EGP predložena vsa uradna obvestila v skladu s členom 103(1) Sporazuma.’
(4) V primeru dolgoročnih kupoprodajnih pogodb se nasedli stroški zato izračunajo s primerjavo pogojev, pod katerimi bi na liberaliziranem trgu podjetje lahko prodalo ali kupilo proizvod, ob upoštevanju, da so vsi ostali pogoji isti.
(5) Treba je razumeti, da naložbe, ki jih ni mogoče povrniti ali niso gospodarsko izvedljive kot rezultat liberalizacije notranjega trga električne energije, lahko pomenijo nasedle stroške v smislu te metodologije, vključno s primeri, ki načeloma veljajo še po letu 2006. Poleg tega obveznosti ali jamstva, katerih izvajanje se mora nujno nadaljevati po 26. novembru 2006, saj bi v nasprotnem primeru prišlo do velikega tveganja glede varstva okolja, javne varnosti, socialne zaščite delavcev ali varovanja omrežja električne energije, lahko, kadar je to upravičeno, prestavljajo upravičene nasedle stroške v skladu s to metodologijo.
(6) UL L 237, 6.9.2001, str. 16.
(7) UL L 111, 29.4.1999 in Dopolnilo EGP št. 18. S tem v zvezi glej poglavje 25 Smernic o državni pomoči.