Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document C2007/183/06

Zadeva C-246/05: Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Patent- und Markensenat – Avstrija) – Armin Häupl proti Lidl Stiftung & Co. KG. (Pravo znamk – Člen 10(1) Direktive 89/104/EGS – Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke – Pojem dneva zaključka postopka registracije )

UL C 183, 4.8.2007, p. 4–5 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

4.8.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 183/4


Sodba Sodišča (tretji senat) z dne 14. junija 2007 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Oberster Patent- und Markensenat – Avstrija) – Armin Häupl proti Lidl Stiftung & Co. KG.

(Zadeva C-246/05) (1)

(Pravo znamk - Člen 10(1) Direktive 89/104/EGS - Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke - Pojem „dneva zaključka postopka registracije“)

(2007/C 183/06)

Jezik postopka: nemščina

Predložitveno sodišče

Oberster Patent- und Markensenat

Stranki v postopku v glavni stvari

Tožeča stranka: Armin Häupl

Tožena stranka: Lidl Stiftung & Co. KG.

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Oberster Patent- und Markensenat – Razlaga členov 10(1) in 12(1) Direktive 89/104/EGS: Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 40, str. 1) – Neobstoj resne in dejanske uporabe znamke – Zunanji razlogi, ki podjetju preprečujejo odpiranje samopostrežnih trgovin na nacionalnem ozemlju, medtem ko je njegova običajna strategija v tem, da trži proizvode s to znamko le v svojih lastnih samopostrežnih trgovinah – Pojem dneva zaključka postopka registracije.

Izrek

1)

„Dan zaključka postopka registracije“,v smislu člena 10(1) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami, mora določiti vsaka država članica, ob upoštevanju veljavnih procesnih pravil s področja registracije, ki veljajo v tej državi.

2)

Člen 12(1) Direktive 89/104 je treba razlagati tako, da se za „upravičene razloge za neuporabo“ znamke štejejo ovire, ki imajo neposredno zvezo z znamko in onemogočijo oziroma je zaradi njih njena uporaba nerazumna in so neodvisni od volje imetnika. Naloga predložitvenega sodišča je, da dejansko stanje v zadevi v postopku v glavni stvari presodi glede na ta navodila.


(1)  UL C 193, 6.8.2006.


Top