This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2007/117/53
Case T-99/07 P: Appeal brought on 29 March 2007 by Commission of the European Communities against the judgment of the Civil Service Tribunal delivered on 16 January 2007 in Case F-92/05, Genette v Commission
Zadeva T-99/07 P: Pritožba, ki jo je 29. marca 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji, F-92/05
Zadeva T-99/07 P: Pritožba, ki jo je 29. marca 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji, F-92/05
UL C 117, 26.5.2007, p. 34–34
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
UL C 117, 26.5.2007, p. 33–33
(MT)
|
26.5.2007 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 117/34 |
Pritožba, ki jo je 29. marca 2007 vložila Komisija Evropskih skupnosti zoper sodbo Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji, F-92/05
(Zadeva T-99/07 P)
(2007/C 117/53)
Jezik postopka: francoščina
Stranke
Pritožnica: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: V. Joris in D. Martin, zastopnika)
Drugi stranki v postopku: Emmanuel Genette, Kraljevina Belgija
Predlogi pritožnice:
|
— |
sodba Sodišča za uslužbence z dne 16. januarja 2007 v zadevi F-92/05 naj se razveljavi; |
|
— |
tožba naj se razglasi za nedopustno; |
|
— |
podredno naj se ugotovi, da tožba ni utemeljena; |
|
— |
odloči naj se, da vsaka izmed strank nosi svoje stroške, nastale v tem postopku in v postopku pred Sodiščem za uslužbence. |
Pritožbeni razlogi in bistvene trditve
Sodišče za uslužbence (SU) je s sodbo z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji, F-92/05, ugodilo tožbi E. Genetta za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 25. januarja 2005, s katero je Komisija po eni strani zavrnila njegov leta 2001 vložen zahtevek za umik zahteve o prenosu njegovih pokojninskih pravic, pridobljenih po belgijskem pokojninskem sistemu in mu po drugi strani ni odobrila, da vloži nov zahtevek za prenos svojih pokojninskih pravic.
Komisija se v pritožbi najprej sklicuje na vprašanje dopustnosti prvotne tožbe. Zatrjuje, da naj bi SU s spremembo predmeta spora odločilo ultra petita in naj bi naredilo napake v presoji pri preizkusu zatrjevanih novih dejstev, na katera se je sklicevala tožeča stranka na prvi stopnji, da bi upravičila ponovno odprtje rokov v svojo korist. Komisija trdi, da bi SU ob pravilni presoji tako predmeta spora, kot je bil opredeljen v tožbi na prvi stopnji, kot zatrjevanih novih dejstev, na katera se je sklicevala tožeča stranka, moralo razglasiti tožbo za nedopustno. Komisija tako trdi, da naj bi SU prekoračilo svoje pristojnosti in da naj bi prav tako kršilo njene pravice obrambe, ker je o določenih vprašanjih odločilo, ne da bi ji dovolilo, da navede trditve v svojo korist.
V zvezi z vsebinsko presojo zadeve s strani SU v izpodbijani sodbi se Komisija v utemeljitev svoje pritožbe sklicuje na več pritožbenih razlogov kršitev različnih določb prava Skupnosti s strani SU, med drugim pogodbenih določb in načel sodne prakse, ker meni, da naj bi bil z izpodbijano sodbo dovoljen umik legitimnih aktov in, podredno, ker naj bi bila kršena njena avtonomna pravica, da izpodbijanih odločb ne umakne.