Tožba, vložena 7. februarja 2007 — US Steel Košice proti Komisiji

(Zadeva T-27/07)

(2007/C 69/54)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: US Steel Košice sro (Košice, Slovaška) (Zastopnika: E. Vermulst, lawyer in C. Thomas, solicitor)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 29. novembra 2006 o nacionalnem načrtu razdelitve pravic do emisije toplogrednih plinov za obdobje 2008-2012, ki ga je Slovaška sporočila v skladu z Direktivo 2003/87/ES (1).

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe zatrjuje, prvič, da izpodbijana odločba krši Naslov 4, točko 2(a), Priloge XIV k Aktu o pristopu 2003 (2), saj napačno meni, da so pogoji iz te določbe samostojne obveznosti, ki veljajo do leta 2009, ne glede na to, ali Slovaška tožeči stranki še naprej priznava davčno oprostitev, ki jo Slovaška lahko uporabi v primeru tožeče stranke do konca davčnega leta 2009, ne glede na člena 87 in 88 ES. Tožeča stranka trdi, da je zato odločba tudi v nasprotju z merilom (4) Priloge III k Direktivi 2003/87/ES, ki določa, da mora biti nacionalni načrt razdelitve skladen z drugimi pravnimi instrumenti in instrumenti politike v Skupnosti.

Drugič, tožeča stranka trdi, da izpodbijana odločba krši načelo legitimnih pričakovanj, s tem da je Komisija tožeči stranki večkrat vzbudila pričakovanje, da bodo proizvodne omejitve iz Naslova 4, točke 2(a) Priloge XIV k Aktu o pristopu prenehale veljati, ko tožeča stranka ne bo več upravičena do te oprostitve davka.

Tretjič, tožeča stranka trdi, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker je Komisija, namesto da bi opravljala omejene naloge iz člena 9(3) Direktive 2003/87/ES, izvedla popolnoma neodvisen izračun ustreznih skupnih emisij za Slovaško in ga nato naložila Slovaški republiki. Komisija je s tem posegla v pristojnost držav članic iz členov 9 in 11 Direktive 2003/87/ES.

Četrtič, tožeča stranka trdi, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker temelji na togem matematičnem izračunu, ki je bil določen brez posvetovanja z javnostjo, in ne upošteva znanih dejavnikov, značilnih za Slovaško v obdobju 2008-2012, ki vplivajo na emisije. Tožeča stranka trdi, da ta pristop krši člena 9(1) in 11(2) Direktive 2003/87/ES, merila (1), (2) in (3) iz Priloge III k tej direktivi in načelo legitimnih pričakovanj. Tožeča stranka trdi, da je Komisija, v kolikor je imela diskrecijsko pravico, storila očitno napako pri tej presoji.

Končno tožeča stranka trdi, da izpodbijana odločba pomeni zlorabo pooblastil, saj je razlog za njeno sprejetje želja, da se doseže pomanjkanje pravic kot takih, zato da bi njihove cene narasle.

(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, str. 32).

(2)  Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Slovenije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL 236, str. 33).