27.1.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 20/9

1.

Ali zavrnitev podjetja, ki ima prevladujoči položaj, v celoti izpolniti naročila trgovcev na debelo s farmacevtskimi izdelki, kadar je ta zavrnitev posledica želje, da bi se zmanjšalo izvažanje teh trgovcev na debelo in s tem omejila škoda, ki jo povzroča vzporedna trgovina, ipso facto pomeni zlorabo po členu 82 ES? Ali na odgovor na to vprašanje vpliva dejstvo, da razlike v ceni znotraj Evropske unije, ki so posledica posredovanja države ali, drugače rečeno, podreditve trga farmacevtskih izdelkov sistemu, v katerem ni čiste konkurence in ki ga nasprotno zaznamuje visoka stopnja državne intervencije v gospodarstvo, povzročajo vzporedno trgovino, ki je posebej donosna za trgovce na debelo? Končno, ali je primerno, da nacionalno sodišče na področju konkurence uporabi skupnostna pravila konkurence na enak način za trge, ki delujejo po sistemu konkurence in za trge, na katerih je konkurenca izkrivljena zaradi posredovanja države?

2.

Kako je treba presojati morebitno naravo zlorabe, če bi Sodišče menilo, da omejevanje vzporedne trgovine zaradi zgoraj navedenih razlogov ne pomeni vedno zlorabe, kadar ga izvaja obvladujoče podjetje?

2.1

Ali je merilo odstotka prekoračitve normalne nacionalne porabe in/ali merilo škode, ki jo je podjetje v prevladujočem položaju utrpelo glede na njegov skupni promet in na njegov celotni dobiček, možno šteti za primerni merili? Če je odgovor pritrdilen, na kakšen način je treba določiti višino odstotka prekoračitve in raven škode — če je zadnja določena kot odstotek prometa in celotnega dobička — preko katerih bo zadevno ravnanje označeno kot zloraba?

2.2

Ali je primeren pristop, ki temelji na uravnovešanju interesov in če je tako, kateri interesi naj bi prišli v poštev pri tem uravnovešanju?

Natančneje:

2.3

Katera druga merila in pristopi bi bili v tem primeru primerni?