30.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 326/41

1.

Ali je treba pojem „oddaja“ v členu 3(1) Direktive 92/50/EGS in pojem „oddajajo“ v členih 8 in 9 Direktive 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (1) razlagati tako, da obsegata tudi dejanska stanja, pri katerih namerava javni naročnik v prihodnje prevzemati storitve od drugega izvajalca, ki je kapitalska družba, če je te storitve pred tem opravljal drug izvajalec, ki je po eni strani edini družbenik prihodnjega izvajalca in je po drugi strani prihodnjemu izvajalcu istočasno pristojen dajati navodila? Ali je v takem primeru pravno relevantno, če javni naročnik nima zagotovila, da deleži družbe prihodnjega izvajalca med celotnim obdobjem prvotne pogodbe ne bodo v celoti ali deloma odsvojeni tretjim, in tudi nima zagotovila, da se članstvo v prvotnem, kot zadruga organiziranem izvajalcu, ne bo spremenilo?

2.

Ali je treba pojem „oddaja“ v členu 3(1) Direktive 92/50/EGS in pojem „oddajajo“ v členih 8 in 9 Direktive 92/50/EGS razlagati tako, da obsegata tudi dejanska stanja, pri katerih se javni naročnik z izvajalci v obdobju veljavnosti pogodbe, ki jo je z njimi za nedoločen čas sklenil za namen skupnega izvajanja storitev, sporazume o spremembah plačila za nekatere pogodbene storitve in na novo oblikuje klavzulo zavarovanja vrednosti, če imajo te spremembe za posledico spremembo plačil in se izvršijo ob prehodu na evro?

3.

Ali je treba pojem „oddaja“ v členu 3(1) Direktive 92/50/EGS in pojem „oddajajo“ v členih 8 in 9 Direktive 92/50/EGS razlagati tako, da obsegata tudi dejanska stanja, pri katerih se javni naročnik z izvajalci v obdobju veljavnosti pogodbe, ki jo je z njimi za nedoločen čas sklenil za namen skupnega izvajanja storitev, ob spremembi pogodbe po eni strani ponovno sporazume o tri leta veljavni prepovedi odpovedi, ki v trenutku novega sporazuma ne velja več, pri čemer je po drugi strani ob tej spremembi pogodbe za nekatera plačila, ki so odvisna od količine, za določeno področje storitev dodatno določen višji popust kot doslej?

4.

V primeru, da je odgovor na vprašanje o obstoju oddaje v smislu enega od prvih treh vprašanj pritrdilen:

Ali je treba člen 11(3)(b) Direktive 92/50/EGS oziroma druge določbe prava Skupnosti, kot je zlasti načelo transparentnosti, razlagati tako, da javnemu naročniku dovoljujejo oddajati storitve z eno samo pogodbo za storitve v postopku s pogajanji, brez predhodne objave obvestila o naročilu, če deli storitev vsebujejo izključne pravice, kot so navedene v členu 11(3)(b) Direktive 92/50/EGS? Oziroma, ali načelo transparentnosti oziroma druge določbe prava Skupnosti pri oddaji pretežno neprednostnih storitev zapovedujejo, da se v takem primeru pred oddajo naročila objava vendarle izvede, zato, da bi se zainteresiranim podjetniškim krogom omogočilo presoditi, ali se dejansko oddajajo storitve, ki so podvržene izključni pravici? Oziroma, ali predpisi prava Skupnosti o oddaji javnih naročil zapovedujejo, da je mogoče v takem primeru storitve, ki se razlikujejo glede na obstoj ali neobstoj izključne pravice, oddajati le v ločenih postopkih, da bi se pri oddaji vsaj delno zagotovila konkurenca?

5.

V primeru, da je odgovor na 4. vprašanje tak, da lahko javni naročnik storitve, ki ne obsegajo izključnih pravic, skupaj s storitvami, ki obsegajo izključne pravice, odda v enem samem postopku oddaje:

Ali lahko podjetje ob pomanjkanju njegovega pooblastila za razpolaganje s podatki, ki so podvrženi izključni pravici podjetja s prevladujočim položajem na trgu, svojo usposobljenost za izvajanje celotne storitve javnemu naročniku, ki se nanaša na pravo javnih naročil, utemelji s tem, da napotuje na člen 82 ES in na dolžnost podjetja, imetnika pooblastila za razpolaganje s podatki, s prevladujočim položajem na trgu v državi pogodbenici ES, ki jo je treba izpeljati iz te določbe, da je treba podatke posredovati pod ustreznimi pogoji?

6.

V primeru, da je odgovor na 1., 2. in 3. vprašanje tak, da je z delnim prevzemom pogodbe leta 2000 in/ali z eno oziroma obema prikazanima spremembama pogodbe prišlo do novih oddaj naročil; in nadalje za primer, da bo odgovor na 4. vprašanje tak, da bi moral javni naročnik pri oddaji storitev, ki ne obsegajo izključnih pravic v ločenem postopku oddaje ali pa pri oddaji pogodbe za celotno storitev (tu tiskovne objave, osnovne storitve in pravice uporabe APADok) zaradi transparentnosti in nadzora načrtovane oddaje naročila pred tem objaviti obvestilo o njem:

Ali je treba pojma „oškodovanje“ v členu 1(3) Direktive 89/665/EGS oziroma besedni red „bila oškodovana“ v členu 2(1)(c) Direktive 89/665/EGS Sveta z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje (2) razlagati tako, da je podjetje v primeru, kot je obravnavani, utrpelo škodo v smislu teh določb Direktive 89/665/EGS oziroma bilo oškodovano, če mu je bila odvzeta možnost udeležbe v postopku zato, ker javni naročnik pred oddajo ni objavil obvestila o naročilu, na podlagi katerega bi se podjetje lahko prijavilo za načrtovano naročilo ali oddalo ponudbo, ali pristojnemu organu za nadzor javnih naročil predalo ugotovitve o domnevnem obstoju izključnih pravic?

7.

Ali je treba načelo prava Skupnosti o ekvivalentnosti, zapoved prava Skupnosti o učinkovitem sodnem varstvu oziroma načelo učinkovitosti ob upoštevanju drugih predpisov prava Skupnosti razlagati tako, da je podjetju priznana subjektivna in brezpogojna pravica, da lahko svoja pravna sredstva za uveljavljanje odškodnine po dodelitvi pomoči zaradi kršitve predpisov prava Skupnosti o javnih naročilih pred pristojnimi nacionalnimi organi zoper državo članico uveljavlja najmanj 6 mesecev od možnosti seznanitve z oddajo naročila, ki je v nasprotju s pravnimi pravili za oddajo, pri čemer mora imeti dodatno na voljo čas, v katerem ustrezno uveljavljanje zaradi pomanjkanja nacionalnih zakonskih podlag ni bilo mogoče, če so za odškodninske zahtevke, ki temeljijo na kršitvah nacionalnega prava, v nacionalnem pravnem redu praviloma predvideni zastaralni roki treh let od dneva, ko je oškodovanec izvedel za povzročitelja škode in škodo ter zaradi pomanjkanja pravnega varstva na določenem pravnem področju tudi zastaralni roki ne rečejo (dalje)?