This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2006/314E/02
MINUTES#Tuesday 14 November 2006
ZAPISNIK
Torek, 14. november 2006
ZAPISNIK
Torek, 14. november 2006
UL C 314E, 21.12.2006, p. 15–142
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
|
21.12.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 314/15 |
ZAPISNIK
(2006/C 314 E/02)
POTEK SEJE
PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN
podpredsednica
1. Otvoritev seje
Seja se je začela ob 09.00.
2. Predložitev dokumentov
Prejeli smo naslednje dokumente od Sveta in Komisije
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 39/2006 — Oddelek III — Komisija (SEC(2006)1064 — C6-0383/2006 — 2006/2266(GBD))
|
|
— |
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu delavcev v primeru plačilne nesposobnosti delodajalca (kodificirana različica) (KOM(2006)0657 — C6-0381/2006 — 2006/0220(COD))
|
|
— |
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določenih sestavnih delih in značilnostih kmetijskih ali gozdarskih traktorjev na kolesih (kodificirana različica) (KOM(2006)0662 — C6-0380/2006 —2006/0221(COD))
|
|
— |
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16 (1) Direktive 89/391/EGS) (kodificirana različica) (KOM(2006)0652 — C6-0378/2006 — 2006/0214(COD))
|
|
— |
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vidnem polju in brisalcih vetrobranskega stekla za kmetijske ali gozdarske traktorje na kolesih (kodificirana različica) (KOM(2006)0651 — C6-0377/2006— 2006/0216(COD))
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o novi statistični klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (CPA) in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3696/93 (KOM(2006)0655 — C6-0376/2006 —2006/0218(COD))
|
|
— |
Predlog Sklepa Sveta o odobritvi sklenitve sporazuma o obnovi in spremembi sporazuma o raziskovalnih in razvojnih dejavnostih na področju inteligentnih proizvodnih sistemov (IPS) med Evropsko skupnostjo in Avstralijo, Kanado, državama članicama Efte, Norveško in Švico, Korejo, Japonsko in Združenimi državami Amerike (KOM(2006)0343 — C6-0373/2006 — 2006/0111(CNS))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 53/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1354— C6-0372/2006 — 2006/2264(GBD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 52/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1353 — C6-0371/2006 — 2006/2263(GBD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 44/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1284 — C6-0370/2006 — 2006/2262(GBD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 50/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1351 — C6-0369/2006 — 2006/2261(GBD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 48/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1349 — C6-0368/2006 — 2006/2260(GBD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 49/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1350 — C6-0367/2006 — 2006/2259(GBD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 46/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1286 — C6-0366/2006 — 2006/2258(GBD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 45/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1285 — C6-0365/2006 — 2006/2257(GBD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 43/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1283 — C6-0364/2006 — 2006/2256(GBD))
|
|
— |
Predlog Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (KOM(2006)0636 — C6-0363/2006 — 2006/0206(COD))
|
|
— |
Predlog prerazporeditve proračunskih sredstev DEC 41/2006 - Oddelek III - Komisija (SEC(2006)1281 — C6-0361/2006 — 2006/2255(GBD))
|
|
— |
Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega izoblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti (KOM(2006)0594 — C6-0354/2006 — 2006/0196(COD))
|
|
— |
Predlog Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega svetovalnega organa za upravljanje statističnih podatkov (KOM(2006)0599 — C6-0348/2006 — 2006/0199(COD))
|
3. Razprava o primerih kršitev človekovih pravic, demokracije in načela pravne države (vloženi predlogi resolucij)
Naslednji poslanci ali politične skupine so v skladu s členom 115 Poslovnika zahtevali razpravo o predlogu resolucije:
|
I. |
ETIOPIJA
|
|
II. |
BANGLADEŠ
|
|
III. |
IRAN
|
Čas za govor se razdeli v skladu s členom 142 Poslovnika.
4. Sklep o nujnem postopku
Zahteva Sveta za obravnavo po nujnem postopku (člen 134 Poslovnika):
|
— |
Sporazum o ribištvu EU/Mavretanija
|
Govorila je Rosa Miguélez Ramos v imenu odbora PECH.
Zahteva za nujni postopek je bila sprejeta.
Ta točka bo uvrščena na dnevni red seje dne četrtek 16.11.2006.
Rok za vložitev predlogov sprememb za plenarno zasedanje je sreda, 15.11.2006, do 10.00.
5. Predstavitev letnega poročila računskega sodišča - 2005 (razprava)
Hubert Weber, predsednik Računskega sodišča, je predstavil letno poročilo institucije.
Govoril je Siim Kallas (podpredsednik Komisije).
Govorili so Salvador Garriga Polledo v imenu skupine PPE-DE, Dan Jørgensen v imenu skupine PSE, Jan Mulder v imenu skupine ALDE, Bart Staes v imenu skupine Verts/ALE, Kartika Tamara Liotard v imenu skupine GUE/NGL, Nils Lundgren v imenu skupine IND/DEM, Ashley Mote samostojni poslanec, Daniel Caspary, Szabolcs Fazakas, Jeffrey Titford, José Javier Pomés Ruiz, Herbert Bösch, Hubert Weber, Siim Kallas, Ashley Mote, ki je podrobneje razložil svoj govor in Jan Mulder, ki je zastavil vprašanje Komisiji, na katerega je odgovoril Siim Kallas.
Razprava se je zaključila.
6. Vodenje zračnega prometa (SESAR) * (razprava)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja za uresničitev nove generacije evropskega sistema vodenja zračnega prometa (SESAR) (COM(2005)0602 — C6-0002/2006 — 2005/0235(CNS)) - Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.
Poročevalka: Erna Hennicot-Schoepges (A6-0382/2006)
Govoril je Jacques Barrot (podpredsednik Komisije).
PREDSEDSTVO: Gérard ONESTA
podpredsednik
Erna Hennicot-Schoepges je predstavila poročilo.
Govorili so Philip Bradbourn (pripravljalec mnenja odbora TRAN), Reinhard Rack v imenu skupine PPE-DE, Britta Thomsen v imenu skupine PSE, Fiona Hall v imenu skupine ALDE, Eva Lichtenberger v imenu skupine Verts/ALE, Jaromír Kohlíček v imenu skupine GUE/NGL, Mieczysław Edmund Janowski v imenu skupine UEN, Georgios Karatzaferis v imenu skupine IND/DEM, Emanuel Jardim Fernandes, Seán Ó Neachtain in Jacques Barrot.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 9.18, Zapisnik z dne 14.11.2006.
7. Merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro ***I (razprava)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju nekaterih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro (COM(2006)0069 — C6-0064/2006 — 2006/0018(COD)) - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalka: María Sornosa Martínez (A6-0287/2006)
Govoril je Günter Verheugen (podpredsednik Komisije).
María Sornosa Martínez je predstavila poročilo.
Govorili so Martin Callanan v imenu skupine PPE-DE, Linda McAvan v imenu skupine PSE, Marios Matsakis v imenu skupine ALDE, Carl Schlyter v imenu skupine Verts/ALE, Adamos Adamou v imenu skupine GUE/NGL, Urszula Krupa v imenu skupine IND/DEM, Irena Belohorská samostojna poslanka, Avril Doyle, Dorette Corbey in Jim Allister.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 9.16, Zapisnik z dne 14.11.2006.
8. Hipotekarni krediti (razprava)
Poročilo: Resolucija Evropskega parlamenta o hipotekarnih kreditih v EU (2006/2102(INI)) - Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Poročevalec: John Purvis (A6-0370/2006)
John Purvis je predstavil poročilo.
Govoril je Charlie McCreevy (član Komisije)
Govorili so Manuel Medina Ortega (pripravljalec mnenja odbora IMCO), Kurt Lechner (pripravljalec mnenja odbora JURI), Harald Ettl v imenu skupine PSE, Margarita Starkevičiūtė v imenu skupine ALDE, Marek Aleksander Czarnecki samostojni poslanec, in Charlie McCreevy.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 11.3, Zapisnik z dne 14.11.2006.
PREDSEDSTVO: Pierre MOSCOVICI
podpredsednik
9. Čas glasovanja
Podrobni izidi glasovanj (spremembe, ločeno glasovanje, glasovanje po delih ...) so v prilogi zapisnika z naslovom„Izid glasovanj“.
9.1. Pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedba nekaterih shem podpor za kmete ter sprememba Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2006)0500 — C6-0335/2006 — 2006/0172(CNS)) - Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Poročevalec: Joseph Daul (A6-0377/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 1)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0468)
9.2. Sporazum ES-Kanada o sodelovanju na področju visokošolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o vzpostavitvi okvira za sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine (COM(2006)0274 — C6-0255/2006 — 2006/0096(CNS)) - Odbor za kulturo in izobraževanje.
Poročevalka: Marie-Hélène Descamps (A6-0338/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 2)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0469)
9.3. Sporazum med ES in ZDA o visokem šolstvu ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o obnovitvi programa sodelovanja na področju visokega šolstva ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja (COM(2006)0180 — C6-0174/2006 — 2006/0061(CNS)) - Odbor za kulturo in izobraževanje.
Poročevalka: Marie-Hélène Descamps (A6-0339/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 3)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0470)
9.4. Sistemi socialne varnosti za zaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti ***I (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (COM(2005)0676 — C6-0442/2005 — 2005/0258(COD)) - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve.
Poročevalka: Maria Matsouka (A6-0346/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 4)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0471)
9.5. Uporaba tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (COM(2006)0154 — C6-0137/2006 — 2006/0056(CNS)) - Odbor za ribištvo.
Poročevalec: Philippe Morillon (A6-0331/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 5)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0472)
9.6. Skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (COM(2006)0233 — C6-0202/2006 — 2006/0081(CNS)) -Odbor za ribištvo.
Poročevalec: Philippe Morillon (A6-0311/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 6)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0473)
9.7. Odobritev spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v imenu ES * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o odobritvi spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v imenu Evropske skupnosti (COM(2006)0338 — C6-0276/2006 — 2006/0113(CNS)) - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalka: Eija-Riitta Korhola (A6-0336/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 7)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0474)
9.8. Oprostitev davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga s strani oseb, ki potujejo iz tretjih držav * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Sveta o oprostitvi davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga s strani oseb, ki potujejo iz tretjih držav (COM(2006)0076 — C6-0078/2006 — 2006/0021(CNS)) - Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Poročevalec: Charles Tannock (A6-0361/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 8)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0475)
9.9. Tretji prispevek Skupnosti za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o prvem obroku tretjega prispevka Skupnosti v Evropsko banko za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja (COM(2006)0305 — C6-0251/2006 —2006/0102(CNS)) - Odbor za proračun.
Poročevalec: Janusz Lewandowski (A6-0374/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 9)
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOGI SPREMEMB in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0476)
9.10. Konvencija Združenih narodov proti korupciji * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Sklepa Sveta o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti Konvencije Združenih narodov proti korupciji (COM(2006)0082 — C6-0105/2006 — 2006/0023(CNS)) - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve.
Poročevalec: Giusto Catania (A6-0380/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 10)
Giusto Catania (poročevalec) je podal izjavo v skladu s členom 131(4) Poslovnika.
PREDLOG KOMISIJE, PREDLOG SPREMEMBE in OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0477)
9.11. Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja * (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (COM(2006)0237 — C6-0237/2006 —2006/0082(CNS)) - Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Poročevalec: Jan Mulder (A6-0319/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 11)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0478)
9.12. Zahteva za zaščito imunitete Gabriela Albertinija (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Zahteva za zaščito imunitete in privilegijev Gabriela Albertinija (2006/2099(IMM)) - Odbor za pravne zadeve.
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0378/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 12)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0479)
9.13. Zahteva za zaščito imunitete Gabriela Albertinija (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Zahteva za zaščito imunitete in privilegijev Gabriela Albertinija (2006/2122(IMM)) - Odbor za pravne zadeve.
Poročevalka: Diana Wallis (A6-0383/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 13)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0480)
9.14. Zahteva za zaščito poslanske imunitete Gérarda Onestaja (člen 131 Poslovnika) (glasovanje)
Poročilo: Zahteva za zaščito poslanske imunitete Gérarda Onestaja (2006/2121(IMM)) - Odbor za pravne zadeve.
Poročevalec: Klaus-Heiner Lehne (A6-0386/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 14)
PREDLOG SKLEPA
Sprejeto z enim glasovanjem (P6_TA(2006)0481)
9.15. Ukrepi Skupnosti na področju politike morskega okolja ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Direktiva o morski strategiji) (COM(2005)0505 — C6-0346/2005 —2005/0211(COD)) - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalka: Marie-Noëlle Lienemann (A6-0373/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 15)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0482)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0482)
9.16. Merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro ***I (glasovanje)
Poročilo: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju nekaterih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro (COM(2006)0069 —C6-0064/2006 — 2006/0018(COD)) - Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalka: María Sornosa Martínez (A6-0287/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 16)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0483)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0483)
9.17. Prostovoljne modulacije neposrednih plačil v okviru SKP * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005 (COM(2006)0241 — C6-0235/2006 — 2006/0083(CNS)) - Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Poročevalec: Lutz Goepel (A6-0315/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 17)
PREDLOG KOMISIJE
Zavrnjeno
Potem, ko je bilo v skladu s členom 52(1) Poslovnika od Komisije zahtevano, da svoj predlog umakne, je Charlie McCreevy (član Komisije) izjavil, da Komisija tega ne namerava storiti.
Zadeva je tako ponovno vrnjena pristojnemu odboru.
9.18. Vodenje zračnega prometa (SESAR) * (glasovanje)
Poročilo: Predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja za uresničitev nove generacije evropskega sistema vodenja zračnega prometa (SESAR) (COM(2005)0602 — C6-0002/2006 — 2005/0235(CNS)) -Odbor za industrijo, raziskave in energetiko.
Poročevalka: Erna Hennicot-Schoepges (A6-0382/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 18)
PREDLOG KOMISIJE
odobren v spremenjeni različici (P6_TA(2006)0484)
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0484)
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
10. Slavnostna seja - Gruzija
Parlament se je od 12.05 do 12.55 sestal na slavnostni seji zaradi obiska predsednika Republike Gruzije Mihaila Sakašvilija.
PREDSEDSTVO: Pierre MOSCOVICI
podpredsednik
11. Čas glasovanja (nadaljevanje)
11.1. Letno poročilo za leto 2006 o območju eura (glasovanje)
Poročilo: Letno poročilo za leto 2006 o območju eura (2006/2239(INI)) - Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Poročevalec: José Manuel García-Margallo y Marfil (A6-0381/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 19)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0485)
Priglasitve v zvezi z glasovanjem:
|
— |
Alain Lipietz je podal ustni predlog spremembe k predlogu spremembe 13. |
Zaradi nasprotovanja več kot 37 poslancev se dani ustni predlog spremembe ni upošteval.
11.2. Tematska strategija za morsko okolje (glasovanje)
Poročilo: Tematska strategija za varstvo in ohranjanje morskega okolja (2006/2174(INI)) — Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane.
Poročevalec: Aldis Kušķis (A6-0364/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 20)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0486)
11.3. Hipotekarni krediti (glasovanje)
Poročilo: Resolucija Evropskega parlamenta o hipotekarnih kreditih v EU (2006/2102(INI)) - Odbor za ekonomske in monetarne zadeve.
Poročevalec: John Purvis (A6-0370/2006)
(potrebna navadna večina)
(Podrobnosti o glasovanju: Priloga „Izid glasovanj“, točka 21)
PREDLOG RESOLUCIJE
Sprejeto (P6_TA(2006)0487)
12. Obrazložitve glasovanja
Pisne obrazložitve glasovanja:
Pisne obrazložitve glasovanja v skladu s členom 163(3) Poslovnika so vsebovane v dobesednem zapisu seje.
Ustne obrazložitve glasovanja:
Poročilo: Joseph Daul - A6-0377/2006:
|
— |
Andreas Mölzer |
Poročilo: Maria Matsouka - A6-0346/2006:
|
— |
Andreas Mölzer |
Poročilo: María Sornosa Martínez - A6-0287/2006:
|
— |
Richard Corbett |
Poročilo: Lutz Goepel - A6-0315/2006:
|
— |
Richard Corbett, Hynek Fajmon in Michl Ebner |
13. Popravki in namere glasovanja
Popravki in namere glasovanj se nahajajo na spletni strani „Séance en direct“ (informacije o zasedanju), na povezavi „Results of votes (roll-call votes)“ in v tiskani prilogi „Izidi poimenskih glasovanj“.
Elektronsko inačico na spletni strani Europarl se bo redno posodabljalo najdlje dva tedna po dnevu glasovanja.
Seznam popravkov in namer glasovanj bo nato zaključen zaradi prevajanja in objave v UL.
Nils Lundgren je sporočil, da njegova glasovalna naprava ni delovala med glasovanjem o poročilu Philippe Morillon - A6-0311/2006.
Brian Crowley je sporočil, da njegova glasovalna kartica ni delovala med glasovanjem o poročilu Jan Mulder - A6-0319/2006.
Luis Manuel Capoulas Santos je sporočil, da njegova glasovalna naprava ni delovala med glasovanjem o poročilu Lutz Goepel - A6-0315/2006.
Arlene McCarthy je sporočila, da njena glasovalna naprava ni delovala med glasovanjem o poročilu José Manuel García-Margallo y Marfil - A6-0381/2006 - predlog spremembe 10.
Piia-Noora Kauppi je sporočila, da ni imela svoje glasovalne kartice in zato ni sodelovala pri prvih devetih glasovanjih, vendar bi želela glasovati tako:
|
— |
Poročilo: Philippe Morillon
|
|
— |
Poročilo: Philippe Morillon
|
|
— |
Poročilo: Jan Mulder
|
|
— |
Poročilo: María Sornosa Martínez
|
|
— |
Poročilo: Lutz Goepel — A6-0315/2006
|
|
— |
Poročilo: Erna Hennicot-Schoepges — A6-0382/2006
|
(Seja, ki je bila prekinjena ob 13.10, se je nadaljevala ob 15.10.)
PREDSEDSTVO: Josep BORRELL FONTELLES
predsednik
14. Sprejetje zapisnika predhodne seje
Sprejet je bil zapisnik predhodne seje.
15. Zakonodajni in delovni program Komisije 2007 (razprava)
Izjava Komisije: Zakonodajni in delovni program Komisije 2007
José Manuel Barroso (predsednik Komisije) je podal izjavo.
Uvod - Splošne politične smernice
Govorili so Françoise Grossetête v imenu skupine PPE-DE, Martin Schulz v imenu skupine PSE, Silvana Koch-Mehrin v imenu skupine ALDE, Pierre Jonckheer v imenu skupine Verts/ALE, Gabriele Zimmer v imenu skupine GUE/NGL, Brian Crowley v imenu skupine UEN, Jens-Peter Bonde v imenu skupine IND/DEM, Frank Vanhecke samostojni poslanec, in José Manuel Barroso.
Rast - Zaposlovanje - Konkurenca
Govorili so Ria Oomen-Ruijten v imenu skupine PPE-DE, Hannes Swoboda v imenu skupine PSE, Lena Ek v imenu skupine ALDE, Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE, Ilda Figueiredo v imenu skupine GUE/NGL, Konrad Szymański v imenu skupine UEN, Nils Lundgren v imenu skupine IND/DEM, Roger Helmer samostojni poslanec, in Paul Rübig.
PREDSEDSTVO: Dagmar ROTH-BEHRENDT
podpredsednica
Govorili so Stephen Hughes, Elizabeth Lynne, Adamos Adamou, Alessandro Battilocchio, Amalia Sartori, Pervenche Berès, Salvador Garriga Polledo, Enrique Barón Crespo, José Javier Pomés Ruiz in Evelyne Gebhardt.
Kohezija - Zaščita naravnih virov
Govorili so Konstantinos Hatzidakis v imenu skupine PPE-DE, Riitta Myller v imenu skupine PSE, Jean Marie Beaupuy v imenu skupine ALDE, Elisabeth Schroedter v imenu skupine Verts/ALE, John Bowis, Catherine Guy-Quint, Reino Paasilinna in Carmen Fraga Estévez.
Notranje zadeve
Govorili so Martine Roure v imenu skupine PSE, Sophia in 't Veld v imenu skupine ALDE, Kathalijne Maria Buitenweg v imenu skupine Verts/ALE, Giusto Catania v imenu skupine GUE/NGL, Michael Henry Nattrass v imenu skupine IND/DEM, Bert Doorn, Maria Berger, Alexander Alvaro, Kyriacos Triantaphyllides, Malcolm Harbour in Jo Leinen.
PREDSEDSTVO: Miroslav OUZKÝ
podpredsednik
Govorila je Genowefa Grabowska.
Zunanje zadeve
Govorili so Maria Martens v imenu skupine PPE-DE, Véronique De Keyser v imenu skupine PSE, Andrew Duff v imenu skupine ALDE, Angelika Beer v imenu skupine Verts/ALE, Konrad Szymański v imenu skupine UEN, Georgios Karatzaferis v imenu skupine IND/DEM, Robert Sturdy in Margrietus van den Berg.
Zaključek razprave
Govorila je Margot Wallström (podpredsednica Komisije).
Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:
Rok za vložitev: 6.12.2006 do 18. ure.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: delno zasedanje decembra 2006.
(Seja, ki je bila prekinjena ob 18.10 v pričakovanju začetka časa za vprašanja, se je nadaljevala ob 18.30.)
PREDSEDSTVO: Sylvia-Yvonne KAUFMANN
podpredsednica
16. Čas za vprašanja (vprašanja Komisiji)
Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Komisiji (B6-0445/2006).
Predsednica je povedala, da je bil na zahtevo Komisije spremenjen vrstni red nastopa komisarjev v drugem delu časa za vprašanja in da so bili vlagatelji zadevnih vprašanj o tem obveščeni. Vrstni red se spremeni, kot sledi:
László Kovács (vprašanji 41 in 42), Neelie Kroes (vprašanja od 43 do 47), Louis Michel (vprašanja od 32 do 40).
Prvi del
Vprašanje 30 (Manolis Mavrommatis): Evropska univerza
Ján Figeľ (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Manolis Mavrommatis in Reinhard Rack.
Vprašanje 31 (Chris Davies): Emisije CO2 motornih vozil
Günter Verheugen (podpredsednik Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Chris Davies, Reinhard Rack in Jörg Leichtfried.
Drugi del
Vprašanje 41 (Bernd Posselt): Obdavčitev piva
Vprašanje 42 (Justas Vincas Paleckis): Metoda izračuna dviga trošarin na alkohol
László Kovács (član Komisije) je odgovoril na vprašanji kot tudi na dodatna vprašanja, ki jih je postavil Bernd Posselt, Danutė Budreikaitė, Justas Vincas Paleckis, Andreas Mölzer in Richard Corbett.
Vprašanje 43 (Georgios Papastamkos): Pravna ureditev decentralizirane konkurence
Neelie Kroes (članica Komisije) je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Georgios Papastamkos, Richard Corbett in Katerina Batzeli.
Vprašanje 44 (Ruth Hieronymi): Pristranskost pri dodeljevanju pomoči za produkcijo filmov v Združenem kraljestvu
Neelie Kroes je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ga je postavila Ruth Hieronymi.
Na vprašanja 45 do 47 bo odgovorjeno pisno.
Vprašanje 32 (Claude Moraes): Preprečevanje okužb in zdravljenje HIV/AIDS-a v Južni Afriki
Louis Michel (član Komisije) je odgovoril na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Claude Moraes in Danutė Budreikaitė.
Vprašanje 33 (Manuel Medina Ortega): Priseljevanje: podpora priseljencem, vrnjenim v domovino
Louis Michel je odgovoril na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Manuel Medina Ortega, Glyn Ford in Jörg Leichtfried.
Na vprašanja, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo k Dobesednemu zapisu seje).
Čas za vprašanja Komisiji se je zaključil.
(Seja, ki je bila prekinjena ob 19.50, se je nadaljevala ob 21.00.)
PREDSEDSTVO: Manuel António dos SANTOS
podpredsednik
17. Čas za vprašanja (vprašanja Svetu)
Parlament je obravnaval vrsto vprašanj Svetu (B6-0455/2006).
Vprašanje 1 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.
Vprašanje 2 (Manuel Medina Ortega): Glasovanje s kvalificirano večino o zadevah, povezanih z območjem svobode, varnosti in pravice ter s priseljevanjem
Paula Lehtomäki (predsedujoča Svetu) je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Manuel Medina Ortega, Richard Corbett in Danutė Budreikaitė.
Govoril je Nils Lundgren.
Vprašanje 3 (Marie Panayotopoulos-Cassiotou): Spodbujanje agende dostojno delo za vse
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavili Marie Panayotopoulos-Cassiotou in Laima Liucija Andrikienė.
Vprašanje 4 (Sajjad Karim): Prostotrgovinski sporazum EU - Indija
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ga je postavil Sajjad Karim.
Vprašanje 5 (Sarah Ludford): Evropski svet za zunanje odnose 15. septembra 2006
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Sajjad Karim (namesto vlagatelja) in Sophia in 't Veld.
Vprašanje 6 (Nils Lundgren): Armenski genocid
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatna vprašanja, ki so jih postavili Nils Lundgren, Danutė Budreikaitė in Piia-Noora Kauppi.
Vprašanje 7 (Piia-Noora Kauppi): Homofobija na Poljskem
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ga je postavila Piia-Noora Kauppi.
Vprašanje 8 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.
Vprašanje 9 (Elena Valenciano Martínez-Orozco): Svet OZN za človekove pravice
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta ju postavila Manuel Medina Ortega (namesto vlagatelja) in Laima Liucija Andrikienė.
Vprašanje 10 (Chris Davies): Pridružitveni sporazum EU - Izrael
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Chris Davies.
Vprašanje 11 se šteje za brezpredmetno zaradi odsotnosti vlagatelja vprašanja.
Vprašanje 12 (Brian Crowley): Odnosi med EU in Balkanom
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatni vprašanji, ki sta jih postavila Brian Crowley in Agnes Schierhuber.
Vprašanje 13 (Liam Aylward): Programi EU za energetsko učinkovitost
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ga je postavil Brian Crowley (namesto vlagatelja).
Vprašanje 14 (Eoin Ryan): Pomoč Evropske unije Mozambiku
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ga je postavil Brian Crowley (namesto vlagatelja).
Vprašanje 15 je bilo umaknjeno.
Vprašanje 16 (Robert Evans): Islandija
Paula Lehtomäki je odgovorila na vprašanje in dodatno vprašanje, ki ju je postavil Robert Evans.
Na vprašanja od 17 do 29, ki zaradi pomanjkanja časa niso bila obravnavana, bo odgovorjeno pisno (glej Prilogo k Dobesednemu zapisu seje).
Čas za vprašanja Svetu se je zaključil.
(Seja, ki je bila prekinjena ob 22.20, se je nadaljevala ob 22.25.)
18. Igre na srečo in športne stave na notranjem trgu (razprava)
Vprašanje za ustni odgovor (O-0118/2006), ki ga je postavila Arlene McCarthy v imenu odbora IMCO Komisiji: Igre na srečo in športne stave na notranjem trgu (B6-0443/2006)
Arlene McCarthy je predstavila vprašanje za ustni odgovor.
Charlie McCreevy (član Komisije) je odgovoril na vprašanje za ustni odgovor.
PREDSEDSTVO: Gérard ONESTA
podpredsednik
Govorili so Malcolm Harbour v imenu skupine PPE-DE, ki je najprej izrazil obžalovanje, da se je razprava začela pred časom, predvidenim na dnevnem redu (predsednik mu je odgovoril, da je bilo na spletni strani Parlamenta pravočasno objavljeno, da se bo razprava verjetno pričela prej kot napovedano), Donata Gottardi v imenu skupine PSE, Toine Manders v imenu skupine ALDE, Kathy Sinnott v imenu skupine IND/DEM, Marianne Thyssen, Manuel Medina Ortega, Andreas Schwab, Joel Hasse Ferreira, Jacques Toubon, Manolis Mavrommatis, Othmar Karas, Brian Crowley in Charlie McCreevy.
Razprava se je zaključila.
19. Nova okvirna strategija za večjezičnost (razprava)
Poročilo: Nova okvirna strategija za večjezičnost (2006/2083(INI)) - Odbor za kulturo in izobraževanje.
Poročevalec: Bernat Joan i Marí (A6-0372/2006)
Bernat Joan i Marí je predstavil poročilo.
Govoril je Ján Figeľ (član Komisije).
Govorili so Erna Hennicot-Schoepges v imenu skupine PPE-DE, Maria Badia i Cutchet v imenu skupine PSE, Jolanta Dičkutė v imenu skupine ALDE, Raül Romeva i Rueda v imenu skupine Verts/ALE, Bairbre de Brún v imenu skupine GUE/NGL, Zdzisław Zbigniew Podkański v imenu skupine UEN, Alejo Vidal-Quadras, Marianne Mikko, Daniel Strož, Roberts Zīle, Vasco Graça Moura, Seán Ó Neachtain in Ján Figeľ.
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 4.1, Zapisnik z dne 15.11.2006.
20. Sistem splošnih preferencialov Evropske unije (razprava)
Izjava Komisije: Sistem splošnih preferencialov Evropske unije
Peter Mandelson (član Komisije) je podal izjavo.
Govorili so Godelieve Quisthoudt-Rowohl v imenu skupine PPE-DE, Antolín Sánchez Presedo v imenu skupine PSE, Sajjad Karim v imenu skupine ALDE, Caroline Lucas v imenu skupine Verts/ALE, Jan Andersson, Kader Arif in Peter Mandelson.
Vloženi predlogi resolucije, s katero se v skladu s členom 103(2) Poslovnika zaključi razprava:
|
— |
Helmuth Markov v imenu skupine GUE/NGL o sistemu splošnih preferencialov za države, koristnice GSP+ (B6-0578/2006); |
|
— |
Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Ria Oomen-Ruijten in Maria Martens v imenu skupine PPE-DE o sistemu splošnih preferencialov Evropske unije (B6-0579/2006); |
|
— |
Cristiana Muscardini, Eugenijus Maldeikis, Roberta Angelilli in Mieczysław Edmund Janowski v imenu skupine UEN o sistemu splošnih preferencialov Evropske unije (B6-0580/2006); |
|
— |
Caroline Lucas in Jean Lambert v imenu skupine Verts/ALE o sistemu splošnih preferencialov Evropske unije (B6-0581/2006); |
|
— |
Antolín Sánchez Presedo, Jan Andersson, Erika Mann in Stephen Hughes v imenu skupine PSE o sistemu splošnih preferencialov Evropske unije (B6-0582/2006); |
|
— |
Jean-Louis Bourlanges, Bernard Lehideux in Johan Van Hecke v imenu skupine ALDE o sistemu splošnih preferencialov za države, koristnice sistema dodatnih ugodnosti (GSP+) (B6-0583/2006). |
Razprava se je zaključila.
Glasovanje: točka 4.2, Zapisnik z dne 15.11.2006.
21. Dnevni red naslednje seje
Določen je bil dnevni red za jutrišnjo sejo (dokument „Dnevni red“ PE 379.744/OJME).
22. Zaključek seje
Seja se je zaključila ob 24.00.
Julian Priestley
generalni sekretar
Pierre Moscovici
podpredsednik
SEZNAM NAVZOČIH
Podpisali so se:
Adamou, Agnoletto, Aita, Albertini, Allister, Alvaro, Andersson, Andrejevs, Andria, Andrikienė, Angelilli, Antoniozzi, Arif, Arnaoutakis, Ashworth, Assis, Atkins, Attard-Montalto, Attwooll, Aubert, Audy, Auken, Ayala Sender, Aylward, Ayuso, Bachelot-Narquin, Baco, Badia i Cutchet, Barón Crespo, Barsi-Pataky, Batten, Battilocchio, Batzeli, Bauer, Beaupuy, Beazley, Becsey, Beer, Beglitis, Belder, Belet, Belohorská, Bennahmias, Berend, Berès, van den Berg, Berger, Berlato, Berlinguer, Berman, Bielan, Birutis, Bobošíková, Böge, Bösch, Bonde, Bono, Booth, Borghezio, Borrell Fontelles, Bossi, Bourlanges, Bourzai, Bowis, Bowles, Bozkurt, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Breyer, Březina, Brie, Brok, Brunetta, Budreikaitė, van Buitenen, Buitenweg, Bullmann, Bushill-Matthews, Busk, Busquin, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Calabuig Rull, Callanan, Camre, Capoulas Santos, Cappato, Carlotti, Carlshamre, Carnero González, Carollo, Casa, Casini, Caspary, Castex, Castiglione, del Castillo Vera, Catania, Cavada, Cederschiöld, Cercas, Chichester, Chiesa, Chmielewski, Christensen, Chruszcz, Claeys, Clark, Cocilovo, Coelho, Cohn-Bendit, Corbett, Corbey, Cornillet, Correia, Costa, Cottigny, Coûteaux, Coveney, Cramer, Crowley, Marek Aleksander Czarnecki, Ryszard Czarnecki, Daul, Davies, De Blasio, de Brún, Degutis, Dehaene, De Keyser, Demetriou, Deprez, De Rossa, De Sarnez, Descamps, Désir, Deß, Deva, De Veyrac, De Vits, Díaz de Mera García Consuegra, Dičkutė, Didžiokas, Díez González, Dillen, Dimitrakopoulos, Dobolyi, Dombrovskis, Doorn, Douay, Dover, Doyle, Drčar Murko, Duchoň, Duff, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Ek, El Khadraoui, Elles, Esteves, Estrela, Ettl, Eurlings, Jonathan Evans, Robert Evans, Fajmon, Falbr, Farage, Fatuzzo, Fava, Fazakas, Ferber, Fernandes, Fernández Martín, Anne Ferreira, Elisa Ferreira, Figueiredo, Flasarová, Flautre, Florenz, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Fontaine, Ford, Fourtou, Fraga Estévez, Frassoni, Freitas, Friedrich, Fruteau, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, García Pérez, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gauzès, Gawronski, Gebhardt, Gentvilas, Geremek, Geringer de Oedenberg, Gewalt, Gibault, Gierek, Giertych, Gill, Gklavakis, Glante, Glattfelder, Goepel, Golik, Gollnisch, Gomes, Gomolka, Gottardi, Goudin, Grabowska, Grabowski, Graça Moura, Graefe zu Baringdorf, Gräßle, de Grandes Pascual, Grech, Griesbeck, Gröner, de Groen-Kouwenhoven, Groote, Grosch, Grossetête, Gruber, Guardans Cambó, Guellec, Guerreiro, Guidoni, Gurmai, Gutiérrez-Cortines, Guy-Quint, Gyürk, Hänsch, Hall, Hammerstein, Hamon, Handzlik, Hannan, Harangozó, Harbour, Harkin, Harms, Hasse Ferreira, Hassi, Hatzidakis, Haug, Hazan, Heaton-Harris, Hedh, Hedkvist Petersen, Helmer, Henin, Hennicot-Schoepges, Hennis-Plasschaert, Herczog, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Holm, Honeyball, Hoppenstedt, Horáček, Howitt, Hudacký, Hudghton, Hughes, Hutchinson, in 't Veld, Isler Béguin, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jäätteenmäki, Jałowiecki, Janowski, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jensen, Joan i Marí, Jöns, Jørgensen, Jonckheer, Jordan Cizelj, Juknevičienė, Kacin, Kaczmarek, Kallenbach, Kamall, Kamiński, Karas, Karatzaferis, Karim, Kasoulides, Kaufmann, Kauppi, Tunne Kelam, Kindermann, Kinnock, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Klinz, Koch, Koch-Mehrin, Kohlíček, Konrad, Kósáné Kovács, Koterec, Kozlík, Krahmer, Krarup, Krasts, Kratsa-Tsagaropoulou, Krehl, Krupa, Kuc, Kudrycka, Kuhne, Kułakowski, Kušķis, Kusstatscher, Kuźmiuk, Lagendijk, Laignel, Lamassoure, Lambert, Lambrinidis, Landsbergis, Lang, Langen, Langendries, Laperrouze, La Russa, Lauk, Lavarra, Lax, Lechner, Le Foll, Lehideux, Lehne, Lehtinen, Leichtfried, Leinen, Jean-Marie Le Pen, Marine Le Pen, Le Rachinel, Lévai, Lewandowski, Liberadzki, Libicki, Lichtenberger, Lienemann, Liese, Liotard, Lipietz, Locatelli, Lombardo, López-Istúriz White, Losco, Louis, Lucas, Lulling, Lundgren, Lynne, Maat, McAvan, McCarthy, McGuinness, McMillan-Scott, Madeira, Maldeikis, Manders, Maňka, Erika Mann, Thomas Mann, Mantovani, Markov, Marques, Martens, David Martin, Hans-Peter Martin, Martinez, Martínez Martínez, Masiel, Maštálka, Mastenbroek, Mathieu, Mato Adrover, Matsakis, Matsis, Matsouka, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Medina Ortega, Méndez de Vigo, Menéndez del Valle, Meyer Pleite, Miguélez Ramos, Mikko, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Mölzer, Mohácsi, Montoro Romero, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Morgantini, Moscovici, Mote, Mulder, Musacchio, Muscat, Musotto, Mussolini, Musumeci, Myller, Napoletano, Nassauer, Nattrass, Navarro, Newton Dunn, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Nicholson, Nicholson of Winterbourne, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Öger, Özdemir, Olajos, Olbrycht, Ó Neachtain, Onesta, Onyszkiewicz, Oomen-Ruijten, Ortuondo Larrea, Őry, Ouzký, Oviir, Paasilinna, Pack, Pafilis, Paleckis, Panayotopoulos-Cassiotou, Pannella, Panzeri, Papadimoulis, Papastamkos, Parish, Patriciello, Patrie, Peillon, Pęk, Pflüger, Piecyk, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pinior, Piotrowski, Pirilli, Pirker, Piskorski, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Pleštinská, Podestà, Podkański, Pöttering, Poignant, Polfer, Poli Bortone, Pomés Ruiz, Portas, Posdorf, Posselt, Prets, Prodi, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ransdorf, Rapkay, Rasmussen, Remek, Resetarits, Reul, Reynaud, Ribeiro e Castro, Riera Madurell, Ries, Riis-Jørgensen, Rivera, Rizzo, Rogalski, Roithová, Romagnoli, Romeva i Rueda, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Rudi Ubeda, Rübig, Rutowicz, Ryan, Sacconi, Saïfi, Sakalas, Saks, Salinas García, Samaras, Sánchez Presedo, dos Santos, Sartori, Saryusz-Wolski, Savi, Sbarbati, Schaldemose, Schapira, Scheele, Schenardi, Schierhuber, Schlyter, Olle Schmidt, Frithjof Schmidt, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schroedter, Schulz, Schuth, Schwab, Seeber, Seeberg, Segelström, Seppänen, Siekierski, Sifunakis, Silva Peneda, Simpson, Sinnott, Škottová, Smith, Sommer, Sonik, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Spautz, Speroni, Staes, Staniszewska, Starkevičiūtė, Stauner, Sterckx, Stevenson, Stihler, Stockmann, Strejček, Strož, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Susta, Svensson, Swoboda, Szájer, Szejna, Szent-Iványi, Szymański, Tabajdi, Tajani, Takkula, Tannock, Tarabella, Tarand, Tatarella, Thomsen, Thyssen, Titford, Titley, Toia, Tomczak, Toubon, Toussas, Trakatellis, Trautmann, Triantaphyllides, Trüpel, Turmes, Tzampazi, Uca, Ulmer, Väyrynen, Vaidere, Vakalis, Valenciano Martínez-Orozco, Vanhecke, Van Lancker, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vaugrenard, Veneto, Ventre, Veraldi, Vergnaud, Vernola, Vidal-Quadras, Virrankoski, Vlasák, Vlasto, Voggenhuber, Wagenknecht, Wallis, Walter, Watson, Henri Weber, Manfred Weber, Weiler, Weisgerber, Westlund, Wieland, Wiersma, Willmott, Wise, von Wogau, Wohlin, Bernard Piotr Wojciechowski, Janusz Wojciechowski, Wortmann-Kool, Wurtz, Xenogiannakopoulou, Yañez-Barnuevo García, Záborská, Zahradil, Zaleski, Zani, Zapałowski, Zappalà, Zatloukal, Ždanoka, Železný, Zieleniec, Zīle, Zimmer, Zingaretti, Zvěřina, Zwiefka
Opazovalci:
Abadjiev, Ali, Anastase, Athanasiu, Bărbuleţiu, Bliznashki, Buruiană-Aprodu, Cappone, Cioroianu, Corlăţean, Coşea, Corina Creţu, Gabriela Creţu, Martin Dimitrov, Dîncu, Duca, Dumitrescu, Ganţ, Hogea, Husmenova, Iacob-Ridzi, Ivanova, Kazak, Kelemen, Kirilov, Kónya-Hamar, Mihăescu, Mihalache, Morţun, Paparizov, Parvanova, Paşcu, Petre, Podgorean, Popa, Popeangă, Sârbu, Severin, Silaghi, Sofianski, Stoyanov, Szabó, Ţicău, Ţîrle, Vigenin
PRILOGA I
IZIDI GLASOVANJ
Pomen kratic in znakov
|
+ |
sprejeto |
|
- |
zavrnjeno |
|
↓ |
brezpredmetno |
|
U |
umaknjeno |
|
PG (..., ..., ...) |
poimensko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
EG (..., ..., ...) |
elektronsko glasovanje (za, proti, vzdržani) |
|
po delih |
glasovanje po delih |
|
loč. |
ločeno glasovanje |
|
p.s. |
predlog spremembe |
|
SPS |
sporazumni predlog spremembe |
|
UD |
ustrezni del |
|
Č |
predlog spremembe, s katerim se predlaga črtanje |
|
= |
identični predlogi sprememb |
|
§ |
odstavek |
|
čl. |
člen |
|
u.i. |
uvodna izjava |
|
PR |
predlog resolucije |
|
SPR |
skupni predlog resolucije |
|
TG |
tajno glasovanje |
1. Pravila za sheme neposrednih podpor v okviru SKP in uvedba nekaterih shem podpor za kmete *
Poročilo: Joseph DAUL (A6-0377/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
2. Sporazum ES-Kanada na področju visokošolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine *
Poročilo: Marie-Hélène DESCAMPS (A6-0338/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
3. Sporazum med ES in ZDA o visokem šolstvu ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju *
Poročilo: Marie-Hélène DESCAMPS (A6-0339/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
4. Sistemi socialne varnosti za zaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti ***I
Poročilo: Maria MATSOUKA (A6-0346/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
5. Uporaba tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu *
Poročilo: Philippe MORILLON (A6-0331/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
429, 19, 13 |
Zahteva za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
IND/DEM: končno glasovanje
6. Skupna ureditev trga za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva *
Poročilo: Philippe MORILLON (A6-0311/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
450, 18, 12 |
Zahteva za poimensko glasovanje
IND/DEM: končno glasovanje
7. Odobritev spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v imenu ES *
Poročilo: Eija-Riitta KORHOLA (A6-0336/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
8. Oprostitev davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga s strani oseb, ki potujejo iz tretjih držav *
Poročilo: Charles TANNOCK (A6-0361/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
9. Tretji prispevek Skupnosti za sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu *
Poročilo: Janusz LEWANDOWSKI (A6-0374/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
10. Konvencija Združenih narodov proti korupciji *
Poročilo: Giusto CATANIA (A6-0380/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
11. Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja *
Poročilo: Jan MULDER (A6-0319/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
PG |
+ |
565, 12, 25 |
Zahteva za poimensko glasovanje
IND/DEM: končno glasovanje
12. Zahteva za zaščito poslanske imunitete Gabriela Albertinija
Poročilo: Diana Wallis (A6-0378/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
13. Zahteva za zaščito poslanske imunitete Gabriela Albertinija
Poročilo: Diana Wallis (A6-0383/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
14. Zahteva za zaščito poslanske imunitete Gérarda Onestaja
Poročilo: Klaus-Heiner LEHNE (A6-0386/2006)
|
Predmet |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
eno samo glasovanje |
|
+ |
|
15. Ukrepi Skupnosti na področju politike morskega okolja ***I
Poročilo: Marie-Noëlle LIENEMANN (A6-0373/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih |
1-2 4-7 9-23 25-26 28-30 32-35 37-38 41 43-55 57-61 63-64 67 69-71 73-79 |
odbor |
|
+ |
|
|
predlogi sprememb pristojnega odbora — ločena glasovanja |
3 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
8 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
31 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
326, 274, 18 |
|||
|
36 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
352, 261, 8 |
|||
|
40 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
42 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
56 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
3 |
+ |
|
|||
|
62 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
65 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
66 |
odbor |
po delih |
|
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
68 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
72 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
člen 1 |
85 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
24 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
po členu 2 |
27 |
odbor |
EG |
+ |
333, 286, 7 |
|
86 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
|
po členu 4 |
39 |
odbor |
|
+ |
|
|
87 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
|
člen 12, § 3 |
88 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
pred prilogo |
80 |
odbor |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
- |
|
|||
|
89 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
|
91 |
ALDE |
|
+ |
|
|
|
92 |
ALDE |
EG |
+ |
343, 245, 15 |
|
|
81 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
|
+ |
|
|
|
82 |
Verts/ALE, GUE/NGL |
|
+ |
|
|
|
83 |
PSE, PPE-DE |
|
↓ |
|
|
|
priloga 2 |
90 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
po u.i. 10 |
84 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: p.s. 40, 62, 65, 68 in 72
Zahteve za glasovanje po delih
PPE-DE
p.s. 31
1. del:„V vsaki morski regiji ... določbami te direktive.“
2. del:„Države članice ... člena 23(1).“
p.s. 36
1. del:„Če se države članice ... v pilotno območje.“
2. del:„Določbe iz točk ... varovalnih ukrepov.“
p.s. 42
1. del:„za namen ... v zadevni morski regiji“
2. del:„tretjimi državami ... reke ali zrak“
p.s. 66
1. del: besedilo v celoti z izjemotočke (c)
2. del: točka (c) („preoblikovanja ... javnega interesa“)
PPE-DE, Verts/ALE
p.s. 56
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „zlasti direktivama 79/409/EGS in 92/43/EGS“
2. del:„zlasti direktivama 79/409/EGS in 92/43/EGS“
3. del:„zlasti pri morskih storitvah“
Verts/ALE
p.s. 3
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „in morske ekološke storitve, kot je sprejemanje odpadkov,“
2. del: te besede
p.s. 8
1. del: besedilo v celoti z izjemo besed „zlasti pri morskih storitvah“
2. del: te besede
PSE:
p.s. 80
1. del: besedilo vceloti z izjemo točk (q) and (r)
2. del: točki (q) in (r)
16. Merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro ***I
Poročilo: María SORNOSA MARTÍNEZ (A6-0287/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
člen 2 |
11 |
IND/DEM |
|
- |
|
|
17 |
PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL |
|
+ |
|
|
|
priloga 1, točka 19(a), desni stolpec, točka 1 |
10 |
IND/DEM |
|
- |
|
|
priloga 1, točka 19(a), desni stolpec, po točki 1 |
19 |
PPE-DE, IND/DEM |
PG |
+ |
327, 274, 17 |
|
14 |
PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL |
|
↓ |
|
|
|
18ud |
PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL |
PG |
+ |
576, 31, 25 |
|
|
2 7 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
6 |
odbor |
|
+ |
|
|
|
5 |
odbor |
|
↓ |
|
|
|
8 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
uvodne izjave — sklop št. 1 |
12 13 15 16 |
PSE, ALDE, Verts/ALE, GUE/NGL |
|
+ |
|
|
uvodne izjave — sklop št. 2 |
1 3 4 |
odbor |
|
↓ |
|
|
uvodna izjava 4 |
9 |
IND/DEM |
EG |
+ |
312, 307, 11 |
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
PG |
+ |
582, 17, 21 |
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
PG |
+ |
599, 13, 25 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: p.s. 19
PSE: p.s. 18 in 19, zakonodajni predlog, zakonodajna resolucija
IND/DEM: p.s. 19
Zahteve za ločeno glasovanje
Verts/ALE: p.s. 8
17. Prostovoljne modulacije neposrednih plačil v okviru SKP *
Poročilo: Lutz GOEPEL (A6-0315/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
glasovanje: zakonodajni predlog |
PG |
- |
64, 559, 16 |
||
V skladu s členom 52(3) Poslovnika je bila zadeva vrnjena v obravnavo pristojnemu odboru.
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: zakonodajni predlog
18. Vodenje zračnega prometa (SESAR) *
Poročilo: Erna HENNICOT-SCHOEPGES (A6-0382/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
predlogi sprememb pristojnega odbora — glasovanje po sklopih |
1-5 8-24 26-29 32 34-40 42-44 46-55 57-59 |
odbor |
|
+ |
|
|
predlogi sprememb pristojnega odbora — ločena glasovanja |
6 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
7 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
|
25 |
odbor |
loč./EG |
+ |
323, 291, 9 |
|
|
41 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
56 |
odbor |
loč. |
+ |
|
|
|
člen 4, § 1, točki (a) in (b) |
30 |
odbor |
|
- |
|
|
31 |
odbor |
loč. |
- |
|
|
|
člen 4, § 1, točka (a) |
63 u.d. |
PSE |
|
+ |
|
|
člen 4, § 1, točka (b) |
61= 63 u.d. = |
PPE-DE, PSE |
|
+ |
|
|
priloga, člen 4, § 2 |
45 |
odbor |
|
- |
|
|
60 |
PPE-DE |
PG |
- |
295, 335, 12 |
|
|
62 |
PSE |
|
- |
|
|
|
glasovanje: spremenjeni predlog |
|
+ |
|
||
|
glasovanje: zakonodajna resolucija |
|
+ |
|
||
Predlog spremembe 33 ne zadeva vseh jezikovnih različic in se zato o njem ni glasovalo (člen 151(1)(d) Poslovnika).
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: p.s. 60
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: p.s. 6, 7 in 31
PSE: p.s. 6, 25 in 56
GUE/NGL: p.s. 41
19. Letno poročilo za leto 2006 o območju eura
Poročilo: José Manuel GARCÍA-MARGALLO Y MARFIL (A6-0381/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
§ 2 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
- |
|
|||
|
§ 9 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 13 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
§ 16 |
§ |
originalno besedilo |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
3 |
+ |
|
|||
|
§ 19 |
11 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
§ 20 |
§ |
premestitev originalnega besedila |
|
+ |
prestavljeno za § 28 |
|
§ 21 |
1 |
PSE |
|
- |
|
|
po § 23 |
2 |
PSE |
|
+ |
|
|
§ 26 |
10 |
Verts/ALE |
PG |
- |
231, 311, 56 |
|
po § 26 |
13 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
§ 28 |
3 |
PSE |
|
+ |
|
|
5 |
PPE-DE |
|
↓ |
|
|
|
po u.i. C |
4 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
po u.i. E |
6 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
7 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
|
8 |
Verts/ALE |
|
+ |
|
|
|
9 |
Verts/ALE |
|
- |
|
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
444, 71, 85 |
||
Predlog spremembe 12 je bil umaknjen.
Zahteve za poimensko glasovanje
Verts/ALE: p.s. 10
IND/DEM: končno glasovanje
Zahteve za glasovanje po delih
ALDE
§ 2
1. del: celotno besedilo brez besede „kratki“
2. del: ta beseda
Verts/ALE
§ 9
1. del:„ugotavlja, da ... domačega povpraševanja“
2. del:„in da bodo gospodarske reforme ... v mednarodnem okolju“
§ 13
1. del:„meni, da ... zato“
2. del:„poziva k nadaljnjemu ... storitev in kapitala“
Verts/ALE, GUE/NGL
§ 16
1. del:„meni, da ... prožnejši“
2. del:„odpraviti pa bi morali tudi tiste zakonodajne vidike v zvezi s zaposlovanjem za nedoločen čas, ki ovirajo prilagajanje trga dela“
3. del:„priznava, da bi morale dolgoročno ... nezakonitemu priseljevanju“
Razno
Skupina PSE je predlagala, da se odstavek 20 prestavi za odstavek 28.
20. Tematska strategija za morsko okolje
Poročilo: Aldis KUŠĶIS (A6-0364/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
PG |
+ |
573, 8, 13 |
||
Zahteve za poimensko glasovanje
PPE-DE: končno glasovanje
21. Hipotekarni krediti
Poročilo: John PURVIS (A6-0370/2006)
|
Predmet |
Št. p.s. |
Predlagatelj |
PG itd. |
Glasovanje |
PG/EG — pripombe |
|
§ 10 |
1 |
PPE-DE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2 |
+ |
|
|||
|
po § 14 |
2 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
§ 16 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
§ 21 |
3 |
PPE-DE |
po delih |
|
|
|
1 |
+ |
|
|||
|
2/EG |
+ |
271, 260, 23 |
|||
|
§ 22 |
4 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
§ 27 |
5 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
§ 28 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
↓ |
|
|
§ 34 |
6 |
PPE-DE |
|
+ |
|
|
§ 35 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
↓ |
|
|
§ 45 |
§ |
originalno besedilo |
loč. |
+ |
|
|
glasovanje: resolucija (kot celota) |
|
+ |
|
||
Zahteve za ločeno glasovanje
PPE-DE: odstavka 28 in 35
ALDE: § 45
PSE:§ 16
Zahteve za glasovanje po delih
PSE:
p.s. 1
1. del:„meni, da sta kodeks vedenja ... zavezujoč“
2. del:„če ni pričakovati, da bi se spoštovanje kodeksa lahko hitro uveljavilo“
p.s. 3
1. del:„priznava koristno vlogo ... za take ponudnike“
2. del:„(črtano)“
PRILOGA II
IZID POIMENSKEGA GLASOVANJA
1. Poročilo Morillon A6-0331/2006
Resolucija
Za: 429
ALDE: Alvaro, Andria, Attwooll, Beaupuy, Budreikaitė, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Karim, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Newton Dunn, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Prodi, Ries, Savi, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Meyer Pleite, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Strož, Uca, Wagenknecht, Wurtz
IND/DEM: Belder, Bonde, Goudin, Karatzaferis, Louis, Sinnott
NI: Battilocchio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martinez, Masiel, Mölzer, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Bauer, Becsey, Berend, Böge, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Hannan, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langendries, Lehne, Lewandowski, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Spautz, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Tajani, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, van den Berg, Bösch, Bono, Bullmann, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Christensen, Corbett, Correia, Cottigny, De Keyser, De Vits, Díez González, Douay, El Khadraoui, Ettl, Evans Robert, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, McAvan, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Napoletano, Paasilinna, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Salinas García, dos Santos, Scheele, Segelström, Sifunakis, Simpson, Sornosa Martínez, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Van Lancker, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zingaretti
UEN: Aylward, Camre, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Ryan, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Horáček, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lambert, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Staes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 19
GUE/NGL: Holm, Krarup, Liotard, Pafilis, Seppänen, Svensson, Toussas
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski, Železný
PPE-DE: Cabrnoch, Fajmon, Patriciello, Škottová, Strejček, Zvěřina
Vzdržani: 13
GUE/NGL: de Brún
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Nattrass, Titford, Wise
NI: Allister, Bobošíková, Mote
PPE-DE: Lauk
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Edite Estrela, Piia-Noora Kauppi, Paul Rübig, Marie-Hélène Descamps, Hubert Pirker, Nils Lundgren
2. Poročilo Morillon A6-0311/2006
Resolucija
Za: 450
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Juknevičienė, Koch-Mehrin, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Prodi, Ries, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Remek, Strož, Toussas, Triantaphyllides, Wagenknecht, Wurtz
IND/DEM: Belder, Goudin, Louis, Sinnott
NI: Battilocchio, Chruszcz, Czarnecki Marek Aleksander, Giertych, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Martinez, Masiel, Mölzer, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Fatuzzo, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Landsbergis, Langendries, Lehne, Lewandowski, Lulling, McGuinness, Mann Thomas, Marques, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Rack, Reul, Ribeiro e Castro, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Seeber, Seeberg, Siekierski, Sommer, Spautz, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Tajani, Thyssen, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Veneto, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Weber Manfred, Weisgerber, Wohlin, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Berès, van den Berg, Berman, Bösch, Bono, Bullmann, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Vits, Díez González, Douay, El Khadraoui, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Grech, Groote, Gurmai, Hänsch, Haug, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Kindermann, Kinnock, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Muscat, Napoletano, Paasilinna, Patrie, Peillon, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, dos Santos, Scheele, Schulz, Segelström, Simpson, Stihler, Stockmann, Swoboda, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Van Lancker, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Weiler, Willmott, Yañez-Barnuevo García
UEN: Aylward, Camre, Didžiokas, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Vaidere, Zīle
Verts/ALE: Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Horáček, Hudghton, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Ždanoka
Proti: 18
GUE/NGL: Holm, Krarup, Liotard, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Grabowski, Krupa, Nattrass, Piotrowski, Rogalski, Titford, Wise, Zapałowski, Železný
Vzdržani: 12
GUE/NGL: de Brún
NI: Allister, Bobošíková, Claeys, Mote
PPE-DE: Cabrnoch, Fajmon, Ouzký, Škottová, Strejček, Zvěřina
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Edite Estrela, Piia-Noora Kauppi, Paul Rübig, Hubert Pirker
Proti: Hélène Goudin, Nils Lundgren
3. Poročilo Mulder A6-0319/2006
Resolucija
Za: 565
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Carlshamre, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martinez, Masiel, Mölzer, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Belet, Berend, Böge, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chmielewski, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pleštinská, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Strejček, Stubb, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Paleckis, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, dos Santos, Scheele, Segelström, Sifunakis, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Breyer, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 12
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Nattrass, Titford, Wise
PPE-DE: Deva
UEN: La Russa
Verts/ALE: Schlyter
Vzdržani: 25
GUE/NGL: de Brún
IND/DEM: Bonde
NI: Baco, Helmer, Mote
PPE-DE: Ashworth, Beazley, Bradbourn, Bushill-Matthews, Chichester, Dover, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Parish, Purvis, Stevenson, Sturdy, Tannock, Van Orden
UEN: Camre
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Piia-Noora Kauppi, Brian Crowley
4. Poročilo Sornosa Martínez A6-0287/2006
Predlog spremembe 19
Za: 327
ALDE: Alvaro, Beaupuy, Bourlanges, Bowles, Cappato, Cavada, Cocilovo, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Fourtou, Gentvilas, Gibault, Griesbeck, Hennis-Plasschaert, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Nicholson of Winterbourne, Piskorski, Sbarbati, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Watson
IND/DEM: Batten, Belder, Booth, Clark, Farage, Krupa, Louis, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Sinnott, Titford, Wise, Železný
NI: Allister, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Helmer, Masiel, Mote, Rivera, Rutowicz, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Kindermann, Prets, Reynaud, Van Lancker
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Proti: 274
ALDE: Birutis, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Costa, Drčar Murko, Duff, Geremek, Guardans Cambó, Hall, in 't Veld, Kułakowski, Matsakis, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Schmidt Olle, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Goudin, Lundgren
NI: Baco, Battilocchio
PPE-DE: Hennicot-Schoepges, Karas, Pirker, Rack, Rübig, Seeber, Spautz
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kinnock, Kósáné Kovács, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Rapkay, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 17
IND/DEM: Rogalski, Zapałowski
NI: Belohorská, Gollnisch, Kozlík, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi
PSE: Attard-Montalto, Grech, Muscat, Rouček
UEN: Kamiński
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Piia-Noora Kauppi
Proti: Hans-Peter Martin
5. Poročilo Sornosa Martínez A6-0287/2006
Predlog spremembe 18
Za: 576
ALDE: Andrejevs, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Costa, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, in 't Veld, Juknevičienė, Karim, Klinz, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lehideux, Matsakis, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Staniszewska, Starkevičiūtė, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Goudin, Lundgren, Nattrass, Titford, Wise
NI: Allister, Battilocchio, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Helmer, Martin Hans-Peter, Masiel, Rivera, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 31
ALDE: Alvaro, Andria, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Cappato, Davies, Degutis, Deprez, Hennis-Plasschaert, Koch-Mehrin, Lax, Maaten, Manders, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Sterckx, Watson
IND/DEM: Bonde, Grabowski, Krupa, Piotrowski, Rogalski, Železný
NI: Bobošíková, Chruszcz, Giertych, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Belet
Vzdržani: 25
ALDE: Birutis, Ek
IND/DEM: Belder, Karatzaferis, Louis, Sinnott
NI: Borghezio, Claeys, Dillen, Gollnisch, Lang, Le Pen Marine, Martinez, Mölzer, Mote, Romagnoli, Schenardi, Speroni, Vanhecke
PPE-DE: Roithová
PSE: Attard-Montalto, Gierek, Grech, Muscat
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Piia-Noora Kauppi
6. Poročilo Sornosa Martínez A6-0287/2006
Spremenjeni predlog
Za: 582
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Busk, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Bonde, Goudin, Karatzaferis, Lundgren, Sinnott
NI: Allister, Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Dillen, Martin Hans-Peter, Martinez, Rivera, Romagnoli, Speroni, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lehne, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 17
GUE/NGL: Seppänen
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Louis, Nattrass, Rogalski, Titford, Wise, Železný
NI: Chruszcz, Giertych, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
PSE: Occhetto
Vzdržani: 21
ALDE: Cappato, Newton Dunn
GUE/NGL: Krarup
IND/DEM: Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Zapałowski
NI: Baco, Borghezio, Claeys, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Mölzer, Schenardi
PPE-DE: Roithová
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Piia-Noora Kauppi, Georgios Toussas
7. Poročilo Sornosa Martínez A6-0287/2006
Resolucija
Za: 599
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Bonde, Goudin, Karatzaferis, Louis, Lundgren, Sinnott
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Borghezio, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Martin Hans-Peter, Rivera, Rutowicz, Speroni, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Proti: 13
GUE/NGL: Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Farage, Nattrass, Titford, Wise
NI: Chruszcz, Giertych, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Dehaene
Vzdržani: 25
ALDE: Cappato, Newton Dunn
GUE/NGL: Krarup
IND/DEM: Coûteaux, Grabowski, Krupa, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Roithová
UEN: Bielan
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Piia-Noora Kauppi
8. Poročilo Goepel A6-0315/2006
Zakonodajni predlog
Za: 64
ALDE: Nicholson of Winterbourne, Pannella
GUE/NGL: Holm, Liotard, Seppänen, Svensson
IND/DEM: Bonde
NI: Belohorská
PPE-DE: Andrikienė, Březina, Cabrnoch, Duchoň, Fajmon, Fjellner, Gutiérrez-Cortines, Hökmark, Ouzký, Seeberg, Strejček, Veneto, Vlasák, Wohlin, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina
PSE: Andersson, van den Berg, Christensen, Corbett, Correia, Estrela, Evans Robert, Fernandes, Ferreira Elisa, Ford, Gill, Gomes, Hasse Ferreira, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Jørgensen, Kinnock, McAvan, McCarthy, Martin David, Mastenbroek, Moraes, Morgan, Rouček, dos Santos, Schaldemose, Segelström, Simpson, Stihler, Thomsen, Titley, Weiler, Westlund, Willmott
Verts/ALE: Schlyter
Proti: 559
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Carlshamre, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Costa, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Kaufmann, Kohlíček, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Strož, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Belder, Booth, Clark, Farage, Nattrass, Sinnott, Titford, Wise, Železný
NI: Allister, Battilocchio, Bobošíková, Borghezio, Chruszcz, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Giertych, Gollnisch, Helmer, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Mote, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi, Speroni, Vanhecke, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Albertini, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schröder, Schwab, Seeber, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zwiefka
PSE: Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, Berger, Berlinguer, Bösch, Bono, Bourzai, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Ettl, Falbr, Fava, Fazakas, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Glante, Golik, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hutchinson, Jöns, Kindermann, Kósáné Kovács, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Martínez Martínez, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, Scheele, Schulz, Sifunakis, Sornosa Martínez, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 16
GUE/NGL: de Brún, Krarup
IND/DEM: Coûteaux, Goudin, Grabowski, Krupa, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Zapałowski
NI: Baco, Kozlík
PSE: Berman, Bozkurt
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Luis Manuel Capoulas Santos, Jamila Madeira, Charlotte Cederschiöld
Proti: Piia-Noora Kauppi, Margrete Auken
9. Poročilo Hennicot-Schoepges A6-0382/2006
Predlog spremembe 60
Za: 295
IND/DEM: Batten, Belder, Booth, Clark, Coûteaux, Farage, Grabowski, Krupa, Louis, Lundgren, Nattrass, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Titford, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Allister, Belohorská, Claeys, Czarnecki Marek Aleksander, Czarnecki Ryszard, Dillen, Helmer, Masiel, Rutowicz, Vanhecke
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Böge, Bowis, Bradbourn, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, del Castillo Vera, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gawronski, Gewalt, Gklavakis, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Hieronymi, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jarzembowski, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, McMillan-Scott, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Ouzký, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Poettering, Pomés Ruiz, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Strejček, Stubb, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
UEN: Aylward, Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Auken, Cohn-Bendit, Onesta
Proti: 335
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Carlshamre, Cavada, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Nicholson of Winterbourne, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Väyrynen, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kaufmann, Kohlíček, Krarup, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
NI: Battilocchio, Chruszcz, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Martinez, Mölzer, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Dehaene, Rübig, Schwab
PSE: Andersson, Arif, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Batzeli, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, Désir, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Hasse Ferreira, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Krehl, Kuc, Kuhne, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Sifuna kis, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Weiler, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Camre, Maldeikis
Verts/ALE: Aubert, Beer, Bennahmias, Breyer, Cramer, Flautre, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Hudghton, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Voggenhuber, Ždanoka
Vzdržani: 12
ALDE: Ek
IND/DEM: Bonde, Goudin, Karatzaferis
NI: Baco, Bobošíková, Borghezio, Kozlík, Mote, Rivera, Speroni
Verts/ALE: van Buitenen
Popravki in namere glasovanja
Za: Piia-Noora Kauppi
10. Poročilo García-Margallo y Marfil A6-0381/2006
Predlog spremembe 10
Za: 231
GUE/NGL: Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
NI: Battilocchio, Borghezio, Chruszcz, Giertych, Martin Hans-Peter, Speroni, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Audy, Ebner, Gewalt, Kelam, Ventre
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Falbr, Fava, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kuc, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Martin David, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Morgan, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Salinas García, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Segelström, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Staes, Trüpel, Turmes, Ždanoka
Proti: 311
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, in 't Veld, Juknevičienė, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Oviir, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Pafilis, Toussas, Triantaphyllides
IND/DEM: Batten, Belder, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Goudin, Karatzaferis, Krupa, Lundgren, Piotrowski, Sinnott, Wise, Železný
NI: Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Masiel, Mote, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Busuttil, Buzek, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ehler, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gyürk, Handzlik, Harbour, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mauro, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Spautz, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
UEN: Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Szymański, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Vzdržani: 56
IND/DEM: Grabowski, Louis, Pęk, Rogalski, Zapałowski
NI: Baco, Belohorská, Claeys, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martinez, Mölzer, Rivera, Romagnoli, Schenardi
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Bowis, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Chichester, Deva, Duchoň, Elles, Heaton-Harris, Jackson, Kirkhope, Nicholson, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zvěřina
PSE: Corbett, Evans Robert, Ford, Hedh, Honeyball, Howitt, Hughes, McAvan, Stihler, Titley, Willmott
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter
Popravki in namere glasovanja
Vzdržan: Arlene McCarthy, Brian Simpson
11. Poročilo García-Margallo y Marfil A6-0381/2006
Resolucija
Za: 444
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Dičkutė, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, Hennis-Plasschaert, in 't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
IND/DEM: Belder, Sinnott
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Czarnecki Ryszard, Kozlík, Martin Hans-Peter, Masiel, Rivera, Rutowicz
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Becsey, Belet, Berend, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Busuttil, Buzek, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chmielewski, Coelho, Coveney, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Doyle, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Esteves, Eurlings, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hatzidakis, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Herrero-Tejedor, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Őry, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Rübig, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schmitt, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wortmann-Kool, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zwiefka
PSE: Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Fava, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Glante, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hazan, Hedkvist Petersen, Herczog, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Kuc, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, Madeira, Maňka, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Occhetto, Öger, Paasilinna, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Saks, Salinas García, dos Santos, Schaldemose, Scheele, Segelström, Sifunakis, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stockmann, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Westlund, Wiersma, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Berlato, Bielan, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Graefe zu Baringdorf, Staes, Trüpel
Proti: 71
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, Catania, de Brún, Figueiredo, Flasarová, Guerreiro, Guidoni, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Pafilis, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Toussas, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Batten, Bonde, Booth, Clark, Coûteaux, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Wise, Zapałowski, Železný
NI: Chruszcz, Claeys, Dillen, Giertych, Gollnisch, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martinez, Mölzer, Mote, Romagnoli, Schenardi, Wojciechowski Bernard Piotr
PPE-DE: Ayuso, Daul, Mauro, Wohlin
PSE: Swoboda
Verts/ALE: Voggenhuber
Vzdržani: 85
NI: Borghezio, Helmer, Speroni
PPE-DE: Ashworth, Atkins, Audy, Bowis, Bushill-Matthews, Cabrnoch, Callanan, Chichester, Deva, Dover, Duchoň, Elles, Fajmon, Hannan, Harbour, Heaton-Harris, Jackson, Kamall, Kirkhope, Nicholson, Parish, Purvis, Škottová, Stevenson, Strejček, Sturdy, Tannock, Van Orden, Vlasák, Zvěřina
PSE: Cottigny, Evans Robert, Falbr, Ford, Hedh, Honeyball, Howitt, Hughes, Laignel, McAvan, McCarthy, Martin David, Simpson, Stihler, Titley, Willmott
UEN: Camre
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, van Buitenen, Buitenweg, Cohn-Bendit, Cramer, Flautre, Frassoni, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kallenbach, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Özdemir, Onesta, Romeva i Rueda, Rühle, Schlyter, Schmidt Frithjof, Schroedter, Smith, Turmes, Ždanoka
12. Poročilo Kušķis A6-0364/2006
Resolucija
Za: 573
ALDE: Alvaro, Andrejevs, Andria, Attwooll, Beaupuy, Birutis, Bourlanges, Bowles, Budreikaitė, Busk, Cappato, Cavada, Cocilovo, Cornillet, Davies, Degutis, Deprez, Drčar Murko, Duff, Ek, Fourtou, Gentvilas, Geremek, Gibault, Griesbeck, Guardans Cambó, Hall, in 't Veld, Juknevičienė, Kacin, Karim, Klinz, Koch-Mehrin, Krahmer, Kułakowski, Laperrouze, Lax, Lehideux, Lynne, Maaten, Manders, Matsakis, Mohácsi, Mulder, Newton Dunn, Neyts-Uyttebroeck, Onyszkiewicz, Ortuondo Larrea, Pannella, Piskorski, Polfer, Prodi, Resetarits, Ries, Riis-Jørgensen, Savi, Sbarbati, Schmidt Olle, Schuth, Staniszewska, Starkevičiūtė, Sterckx, Susta, Szent-Iványi, Toia, Veraldi, Virrankoski, Wallis, Watson
GUE/NGL: Adamou, Agnoletto, Aita, de Brún, Flasarová, Guidoni, Henin, Holm, Kohlíček, Liotard, Markov, Maštálka, Meyer Pleite, Morgantini, Musacchio, Papadimoulis, Pflüger, Portas, Ransdorf, Remek, Rizzo, Seppänen, Strož, Svensson, Triantaphyllides, Uca, Wagenknecht, Wurtz, Zimmer
IND/DEM: Belder, Bonde, Coûteaux, Goudin, Grabowski, Karatzaferis, Krupa, Louis, Lundgren, Pęk, Piotrowski, Rogalski, Sinnott, Zapałowski
NI: Battilocchio, Belohorská, Bobošíková, Claeys, Czarnecki Ryszard, Dillen, Gollnisch, Helmer, Kozlík, Lang, Le Pen Jean-Marie, Le Pen Marine, Martin Hans-Peter, Masiel, Mölzer, Rivera, Romagnoli, Rutowicz, Schenardi
PPE-DE: Albertini, Andrikienė, Antoniozzi, Ashworth, Atkins, Audy, Ayuso, Bachelot-Narquin, Barsi-Pataky, Bauer, Beazley, Becsey, Belet, Berend, Bowis, Braghetto, Brejc, Brepoels, Březina, Brok, Brunetta, Bushill-Matthews, Busuttil, Buzek, Cabrnoch, Callanan, Casa, Caspary, Castiglione, Cederschiöld, Chichester, Chmielewski, Coelho, Coveney, Daul, De Blasio, Dehaene, Demetriou, Descamps, Deß, Deva, De Veyrac, Díaz de Mera García Consuegra, Dimitrakopoulos, Dombrovskis, Doorn, Dover, Doyle, Duchoň, Duka-Zólyomi, Ebner, Ehler, Elles, Esteves, Eurlings, Fajmon, Fatuzzo, Ferber, Fernández Martín, Fjellner, Florenz, Fontaine, Fraga Estévez, Freitas, Friedrich, Gahler, Gál, Gaľa, Galeote, García-Margallo y Marfil, Gargani, Garriga Polledo, Gaubert, Gewalt, Glattfelder, Goepel, Gomolka, Graça Moura, Gräßle, de Grandes Pascual, Grosch, Grossetête, Guellec, Gutiérrez-Cortines, Gyürk, Handzlik, Hannan, Harbour, Hatzidakis, Heaton-Harris, Hennicot-Schoepges, Herranz García, Higgins, Hökmark, Hoppenstedt, Hudacký, Itälä, Iturgaiz Angulo, Jackson, Jałowiecki, Járóka, Jeggle, Jordan Cizelj, Kaczmarek, Kamall, Karas, Kasoulides, Kauppi, Kelam, Kirkhope, Klamt, Klaß, Klich, Koch, Konrad, Kratsa-Tsagaropoulou, Kudrycka, Kušķis, Lamassoure, Landsbergis, Langen, Langendries, Lauk, Lechner, Lehne, Lewandowski, Liese, Lulling, Maat, McGuinness, Mann Thomas, Mantovani, Marques, Martens, Mathieu, Mato Adrover, Matsis, Mavrommatis, Mayer, Mayor Oreja, Méndez de Vigo, Mikolášik, Millán Mon, Mitchell, Montoro Romero, Nassauer, Nicholson, Niebler, van Nistelrooij, Novak, Olajos, Olbrycht, Oomen-Ruijten, Pack, Panayotopoulos-Cassiotou, Papastamkos, Parish, Patriciello, Pieper, Pīks, Pinheiro, Pirker, Pleštinská, Podestà, Posdorf, Posselt, Protasiewicz, Purvis, Queiró, Quisthoudt-Rowohl, Rack, Radwan, Reul, Ribeiro e Castro, Roithová, Rudi Ubeda, Saïfi, Salafranca Sánchez-Neyra, Samaras, Sartori, Saryusz-Wolski, Schnellhardt, Schöpflin, Schwab, Seeber, Seeberg, Siekierski, Silva Peneda, Škottová, Sommer, Sonik, Spautz, Stauner, Stevenson, Strejček, Sturdy, Sudre, Surján, Szájer, Tajani, Tannock, Thyssen, Toubon, Trakatellis, Ulmer, Vakalis, Van Orden, Varela Suanzes-Carpegna, Varvitsiotis, Vatanen, Veneto, Ventre, Vernola, Vidal-Quadras, Vlasák, Vlasto, Weber Manfred, Weisgerber, Wieland, Wohlin, Záborská, Zaleski, Zappalà, Zatloukal, Zieleniec, Zvěřina, Zwiefka
PSE: Andersson, Arnaoutakis, Attard-Montalto, Ayala Sender, Badia I Cutchet, Barón Crespo, Beglitis, Berès, van den Berg, Berger, Berlinguer, Berman, Bösch, Bono, Bourzai, Bozkurt, Bullmann, Busquin, Calabuig Rull, Capoulas Santos, Carlotti, Carnero González, Castex, Cercas, Chiesa, Christensen, Corbett, Corbey, Correia, Cottigny, De Keyser, De Rossa, De Vits, Díez González, Dobolyi, Douay, El Khadraoui, Estrela, Ettl, Evans Robert, Falbr, Fazakas, Fernandes, Ferreira Anne, Ferreira Elisa, Ford, Fruteau, García Pérez, Gebhardt, Geringer de Oedenberg, Gierek, Gill, Golik, Gomes, Gottardi, Grabowska, Grech, Gröner, Groote, Gruber, Gurmai, Guy-Quint, Hänsch, Hamon, Harangozó, Haug, Hazan, Hedh, Hedkvist Petersen, Herczog, Honeyball, Howitt, Hughes, Hutchinson, Jöns, Jørgensen, Kindermann, Kinnock, Kósáné Kovács, Koterec, Krehl, Laignel, Lambrinidis, Lavarra, Le Foll, Leichtfried, Leinen, Lévai, Liberadzki, Lienemann, Locatelli, McAvan, McCarthy, Madeira, Maňka, Martin David, Martínez Martínez, Mastenbroek, Matsouka, Medina Ortega, Menéndez del Valle, Miguélez Ramos, Mikko, Moraes, Moreno Sánchez, Muscat, Myller, Napoletano, Navarro, Obiols i Germà, Öger, Paasilinna, Paleckis, Panzeri, Patrie, Peillon, Piecyk, Pinior, Pittella, Pleguezuelos Aguilar, Poignant, Prets, Rapkay, Reynaud, Riera Madurell, Rosati, Roth-Behrendt, Rothe, Rouček, Roure, Sacconi, Sakalas, Saks, Schaldemose, Scheele, Schulz, Segelström, Sifunakis, Simpson, Sornosa Martínez, Sousa Pinto, Stihler, Stockmann, Swoboda, Szejna, Tabajdi, Tarabella, Tarand, Thomsen, Titley, Trautmann, Tzampazi, Valenciano Martínez-Orozco, Van Lancker, Vaugrenard, Vergnaud, Walter, Weber Henri, Westlund, Wiersma, Willmott, Yañez-Barnuevo García, Zani, Zingaretti
UEN: Berlato, Bielan, Camre, Crowley, Didžiokas, Foglietta, Foltyn-Kubicka, Janowski, Kamiński, Krasts, Kuźmiuk, La Russa, Libicki, Maldeikis, Musumeci, Ó Neachtain, Pirilli, Podkański, Poli Bortone, Ryan, Tatarella, Vaidere, Wojciechowski Janusz, Zīle
Verts/ALE: Aubert, Auken, Beer, Bennahmias, Breyer, Buitenweg, Cohn-Bendit, Frassoni, Graefe zu Baringdorf, de Groen-Kouwenhoven, Hammerstein Mintz, Hassi, Horáček, Isler Béguin, Joan i Marí, Jonckheer, Kusstatscher, Lagendijk, Lambert, Lichtenberger, Lipietz, Lucas, Onesta, Rühle, Schroedter, Turmes, Ždanoka
Proti: 8
IND/DEM: Batten, Booth, Clark, Wise
NI: Chruszcz, Giertych, Mote, Wojciechowski Bernard Piotr
Vzdržani: 13
GUE/NGL: Figueiredo, Guerreiro, Pafilis, Toussas
IND/DEM: Železný
NI: Baco, Borghezio, Martinez, Speroni
PPE-DE: McMillan-Scott
Verts/ALE: van Buitenen, Schlyter, Smith
Popravki in namere glasovanja
Za: Carl Schlyter
SPREJETA BESEDILA
P6_TA(2006)0468
Pravila za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in uvedba nekaterih shem podpor za kmete ter sprememba Uredbe o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi in popravku Uredbe (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (KOM(2006)0500 — C6-0335/2006 — 2006/0172(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0500) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 36 in 37 Pogodbe ES, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0335/2006), |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 43(1) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja(A6-0377/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije; |
|
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0469
Sporazum med ES in Kanado o visokošolskem izobraževanju, poklicnem usposabljanju in mladini *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in vlado Kanade o vzpostavitvi okvira za sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine (KOM(2006)0274 — C6-0255/2006 — 2006/0096(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0274) (1), |
|
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(2) ter členov 149 in 150 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0255/2006), |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0338/2006), |
|
1. |
odobri sklenitev sporazuma; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi Kanade. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0470
Sporazum med ES in ZDA o visokem šolstvu ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike o obnovitvi programa sodelovanja na področju visokega šolstva ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja (KOM(2006)0180 —C6-0174/2006 — 2006/0061(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0180) (1), |
|
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(2) ter členov 149 in 150 Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0174/2006), |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0339/2006), |
|
1. |
odobri sklenitev sporazuma; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi Združenih držav Amerike. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0471
Sistemi socialne varnosti za zaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti, in Uredbe Sveta (EGS) št. 574/72 o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71 (KOM(2005)0676 —C6-0442/2005 — 2005/0258(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0676) (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 251(2), 42 in 308 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0442/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0346/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0258
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. novembra 2006 z namenom sprejetja Uredbe (ES) št. .../2006 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 42 in 308 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Da se upoštevajo spremembe v zakonodaji določenih držav članic, je treba določene priloge k Uredbi (EGS) št. 1408/71 prilagoditi. |
|
(2) |
Zato bi bilo treba Uredbo (EGS) št. 1408/71 ustrezno spremeniti. |
|
(3) |
Za zagotovitev, da se temeljna reforma nizozemskega sistema zdravstvenega zavarovanja, ki začne veljati 1. januarja 2006, ustrezno upošteva v evropskih usklajevalnih določbah od datuma začetka veljavnosti in se tako zagotovi pravna varnost v zvezi z uskladitvijo dajatev za bolezen, je treba zagotoviti, da se spremembe Prilog I in VI k Uredbi (EGS) št. 1408/71, ki zadevajo reformo nizozemskega sistema zdravstvenega zavarovanja, uporabijo za nazaj, od 1. januarja 2006. |
|
(4) |
V zvezi s sprejetjem ustreznih ukrepov na področju socialne varnosti za osebe, ki niso zaposlene, Pogodba ne zagotavlja drugih pooblastil, kakor tistih iz člena 308 — |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloge I, II, IIa, III, IV in VI k Uredbi (EGS) 1408/71 se spremenijo v skladu s Prilogo k tej uredbi.
Člen 2
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Točka 1(b) in točka 6(b) Priloge v zvezi z Nizozemsko se začneta uporabljati 1. januarja 2006, razen oddelka ”Q. NIZOZEMSKA”, točka 1(f), šesta alinea Priloge VI Uredbe (EGS) št. 1408/71, kakor je bil dodan s točko 6(b) Priloge k tej uredbi, ki se bo začel uporabljati z dnem, navedenim v dodstavku 1 tega člena.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Mnenje z dne ... (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2006.
PRILOGA
Priloge k Uredbi (EGS) št. 1408/71 se spremenijo:
|
1. |
Priloga I se spremeni:
|
|
2. |
V delu III Priloge II se oddelek „R. AVSTRIJA“ nadomesti z naslednjim: „R. AVSTRIJA Jih ni.“ |
|
3. |
Priloga IIa se spremeni:
|
|
4. |
V Prilogi III, del A, se črta točka 187. |
|
5. |
Priloga IV se spremeni:
|
|
6. |
Priloga VI se spremeni:
|
P6_TA(2006)0472
Ribogojstvo: tuje in lokalno neprisotne vrste *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (KOM(2006)0154 — C6-0137/2006 — 2006/0056(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0154) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0137/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0331/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA |
SPREMEMBE PARLAMENTA |
|
Sprememba 1 |
|
|
Uvodna izjava 5 a (novo) |
|
|
|
(5a) Ribogojstvo ni edini vir potencialnega razširjanja tujih vrst v vodnem mediju. Druge dejavnosti, kot so med drugim uporaba balastnih vod in trgovina z okrasnimi ribami, morda predstavljajo večje okoljsko tveganje in zahtevajo posebne upravljalne ukrepe. Razviti bi bilo treba obsežne strategije, ki bodo celovito obravnavale problem tujih vrst. Dokler pa se taka strategija ne izvaja, je primerno sprejeti sektorske ukrepe, kot so ti, predlagani v tej uredbi. |
|
Sprememba 2 |
|
|
Uvodna izjava 5 b (novo) |
|
|
|
(5b) Treba bi bilo razviti posebne strategije za preprečevanje vnosa genetsko spremenjenih vrst v ribogojski sektor EU in za nadzor premika oplojenih jajčec. |
|
Sprememba 3 |
|
|
Uvodna izjava 8 a (novo) |
|
|
|
(8a) Upoštevati bi bilo treba, da premiki tujih ali lokalno neprisotnih vrst, ki se bodo nahajale v zaprtih ribogojskih objektih, ki so varni in pri katerih je tveganje za pobeg majhno, praviloma ne bi smeli biti predmet nobene predhodne ocene tveganja za okolje. |
|
Sprememba 4 |
|
|
Uvodna izjava 9 a (novo) |
|
|
|
(9a) Nekatere tuje vrste se v ribogojstvu že dolgo splošno uporabljajo in izkušnje kažejo, da je z njimi povezano okoljsko tveganje minimalno. Dejavnosti, ki so vezane nanje, bi zato morale biti deležne diferencirane obravnave, ki bi olajšala njihov razvoj brez dodatnih upravnih bremen. |
|
Sprememba 5 |
|
|
Uvodna izjava 9 b (novo) |
|
|
|
(9b) Treba bi bilo predvideti primerno prehodno obdobje med začetkom veljavnosti in začetkom uporabe te uredbe, glede na finančne in institucionalne posledice za zadevne strani. |
|
Sprememba 6 |
|
|
Člen 2, odstavek 4 a (novo) |
|
|
|
4a. Ob uporabi te uredbe se upošteva dejstvo, da je pri zaprtih ribogojskih objektih, kakor so opredeljeni v točki 3 člena 3, tveganje za pobeg manjše. |
|
Sprememba 7 |
|
|
Člen 2, odstavek 5 a (novo) |
|
|
|
5a. Ta uredba se, razen členov 3 in 4, ne uporablja za vrste, ki se v ribogojstvu splošno uporabljajo že več kot 30 let in pri katerih se je izkazalo, da pobeg v naravo ne predstavlja okoljske nevarnosti. Komisija v skladu s postopkom iz člena 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in na osnovi znanstvenih spoznanj določi seznam takšnih vrst pred začetkom veljavnosti te uredbe. |
|
Sprememba 8 |
|
|
Člen 5 |
|
|
Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe („pristojni organi“). Vsak pristojni organ imenuje svetovalni odbor, ki mu pomaga in vključuje ustrezne strokovnjake s področij biologije in ekologije („svetovalni odbor“). |
Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe („pristojni organi“). Vsak pristojni organ imenuje svetovalni odbor, ki mu pomaga in vključuje ustrezne strokovnjake s področij biologije in ekologije („svetovalni odbor“). Kjer je pristojnost glede upravljanja ribogojskih dejavnosti prenešena na regionalne ali podregionalne organe, smejotakšne pristojne organe in svetovalne odbore določiti navedeni regionalni ali podregionalni organi. |
|
Sprememba 9 |
|
|
Člen 6, odstavek 1 |
|
|
1. Vsakdo, ki namerava vnesti ali prenesti vodni organizem, vloži zahtevek za dovoljenje pri pristojnemu organu države članice prejemnice. Zahtevke se lahko vloži za več premikov, ki se izvedejo v obdobju največ pet let . |
1. Vsakdo, ki namerava vnesti ali prenesti vodni organizem, vloži zahtevek za dovoljenje pri pristojnemu organu države članice prejemnice. Zahtevke se lahko vloži za več premikov, ki se izvedejo v obdobju največ sedmih let . |
|
Sprememba 10 |
|
|
Člen 10, odstavek 1 |
|
|
1. Prosilca se o odločitvi za izdajo ali zavrnitev dovoljenja pisno obvesti v razumnem času, vendar ne kasneje od enega leta po vložitvi prošnje. |
1. Prosilca se o odločitvi za izdajo ali zavrnitev dovoljenja pisno obvesti v razumnem času, vendar ne kasneje od šestih mesecev po vložitvi prošnje. |
|
Sprememba 11 |
|
|
Člen 12 |
|
|
Pristojni organ lahko dovoljenje kadar koli odvzame, če pride do nepredvidenih dogodkov z negativnimi učinki na okolje ali avtohtone populacije. |
Pristojni organ lahko dovoljenje kadar koli odvzame, če pride do nepredvidenih dogodkov z negativnimi učinki na okolje ali avtohtone populacije. Vsak odvzem dovoljenja mora biti znanstveno utemeljen. |
|
Sprememba 12 |
|
|
Člen 25, odstavek 1 a (novo) |
|
|
|
Uporablja se od ... (2) |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
(2) Dvanajst mesecev po dnevu začetku njene veljavnosti.
P6_TA(2006)0473
Skupna ureditev trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva (KOM(2006)0233 — C6-0202/2006 — 2006/0081(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0233) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0202/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6-0311/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije; |
|
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0474
Sprememba Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o odobritvi spremembe Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, v imenu Evropske skupnosti (KOM(2006)0338 — C6-0276/2006 — 2006/0113(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0338) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 175(1) in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES, |
|
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0276/2006), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2005 o strategiji EU za konferenco v Almatyju o Aarhuški konvenciji (2), |
|
— |
ob upoštevanju drugega zasedanja pogodbenic Aarhuške konvencije (MOP-2) od 25. do 27. maja 2005 v Almatyju, Kazahstan, |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varno hrano ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0336/2006), |
|
1. |
potrjuje odobritev spremembe; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0475
Oprostitev davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga s strani oseb, ki potujejo iz tretjih držav *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Sveta o oprostitvi davka na dodano vrednost in trošarine na uvoz blaga s strani oseb, ki potujejo iz tretjih držav (KOM(2006)0076 — C6-0078/2006 — 2006/0021(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0076) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 93 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0078/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0361/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA |
SPREMEMBE PARLAMENTA |
||
|
Sprememba 1 |
|||
|
Člen 3, točka (1 a) (novo) |
|||
|
|
|
||
|
Sprememba 2 |
|||
|
Člen 8, odstavek 1, pododstavek 1 |
|||
|
1. Države članice oprostijo DDV in trošarine na uvoz blaga, razen blaga iz oddelka 3, pri čemer skupna vrednost blaga ne presega 220 EUR na osebo. |
1. Države članice oprostijo DDV in trošarine na uvoz blaga, razen blaga iz oddelka 3, pri čemer skupna vrednost blaga ne presega 330 EUR na osebo. |
||
|
Sprememba 3 |
|||
|
Člen 8, odstavek 1, pododstavek 2 |
|||
|
Za potnike v zračnem prometu znaša denarna mejna vrednost, opredeljena v prvem pododstavku, 500 EUR . |
Za potnike v zračnem prometu ali potnike na trajektih ali potniških ladjah znaša denarna mejna vrednost, opredeljena v prvem pododstavku, 1000 EUR . |
||
|
Sprememba 4 |
|||
|
Člen 8, odstavek 2 |
|||
|
2. Države članice lahko znižajo denarno mejno vrednost za potnike, mlajše od petnajst let, ne glede na njihovo prevozno sredstvo. Vendar denarna mejna vrednost ne sme biti nižja od 110 EUR. |
2. Države članice lahko znižajo denarno mejno vrednost za potnike, mlajše od šestnajst let, ne glede na njihovo prevozno sredstvo. Vendar denarna mejna vrednost ne sme biti nižja od 110 EUR. |
||
|
Sprememba 5 |
|||
|
Člen 9, odstavek 2 |
|||
|
2. Države članice lahko ločijo med potniki v zračnem prometu in drugimi potniki tako, da uporabijo najnižje količinske omejitve iz odstavka 1 samo za potnike, ki niso potniki v zračnem prometu. |
2. Države članice lahko ločijo med potniki v zračnem prometu oziroma potniki na trajektih ali potniških ladjah in drugimi potniki tako, da uporabijo najnižje količinske omejitve iz odstavka 1 samo za potnike, ki niso potniki v zračnem prometu ali potniki na trajektih ali potniških ladjah . |
||
|
Sprememba 6 |
|||
|
Člen 10, odstavek 3 |
|||
|
3. Poleg oprostitve iz odstavka 1 države članice oprostijo DDV in trošarine na do skupaj 4 l mirnega vina in 16 l piva. |
3. Poleg oprostitve iz odstavka 1 države članice oprostijo DDV in trošarine na do skupaj 8 l mirnega vina in 16 l piva. |
||
|
Sprememba 7 |
|||
|
Člen 11 |
|||
|
Oprostitve na podlagi člena 9 ali 10 se ne uporabljajo za potnike, mlajše od 17 let. |
Oprostitve na podlagi člena 9 ali 10 se ne uporabljajo za potnike, mlajše od 18 let. |
||
|
Sprememba 8 |
|||
|
Člen 12 |
|||
|
Države članice oprostijo vsako motorno prevozno sredstvo DDV in trošarine na gorivo v rezervoarju in največ 10 l goriva v prenosni posodi, brez poseganja v nacionalne predpise, ki urejajo posedovanje in prevoz goriva. |
Države članice oprostijo DDV in trošarine največ 10 l goriva v prenosni posodi, ki se prevaža v motornem vozilu, brez poseganja v nacionalne predpise, ki urejajo posedovanje in prevoz goriva. Države članice pa imajo pravico do nadzora nad obsegom bencinskega turizma, katerega namen je izogibanje davku v obmejnih regijah, ter do sprejema ukrepov proti bencinskemu turizmu. |
||
|
Sprememba 9 |
|||
|
Člen 14, odstavek 1, točka (a) |
|||
|
(a) osebe, ki so rezidenti obmejnega ozemlja; |
črtano |
||
|
Sprememba 10 |
|||
|
Člen 16, odstavek 3 a (novo) |
|||
|
|
3a. Denarne mejne vrednosti, opredeljene v členu 8(1) in (2), se popravijo najmanj vsakih pet let, in sicer vsaj v višini usklajenega indeksa cen življenjskih potrebščin ali uradnih podatkov Eurostata o povprečni stopnji inflacije v državah članicah, katera koli vrednost je pač višja, razen če Svet soglasno odloči drugače. |
||
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0476
Tretji prispevek Skupnosti za Sklad za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o prvem obroku tretjega prispevka Skupnosti v Evropsko banko za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja (KOM(2006)0305 — C6-0251/2006 — 2006/0102(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0305) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 203 Pogodbe Euratom, |
|
— |
ob upoštevanju člena 308 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0251/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A6-0374/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES in drugim odstavkom člena 119 Pogodbe Euratom ustrezno spremeni svoj predlog; |
|
3. |
poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA |
SPREMEMBI PARLAMENTA |
|
Sprememba 1 |
|
|
Člen1, odstavek 2 |
|
|
Proračunski organi odobrijo sredstva v okviru omejitev iz finančne perspektive. |
Proračunski organi odobrijo sredstva v okviru omejitev iz finančne perspektive. Prispevek se financira glede na razpoložljiva letna proračunska sredstva. |
|
Sprememba 2 |
|
|
Člen 2, odstavek 1, pododstavek 2 |
|
|
Komisija posreduje vse ustrezne informacije Računskemu sodišču in od EBOR zahteva vse dodatne informacije, ki bi jih Računsko sodišče lahko potrebovalo glede vidikov delovanja Sklada za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja, ki se nanašajo na prispevek Skupnosti. |
Komisija posreduje vse ustrezne informacije proračunskemu organu in Računskemu sodišču ter zagotovi vse dodatne informacije, ki bi jih lahko potrebovala glede vidikov delovanja Sklada za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja, ki se nanašajo na prispevek Skupnosti. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0477
Konvencija Združenih narodov proti korupciji *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi v imenu Evropske skupnosti Konvencije Združenih narodov proti korupciji (KOM(2006)0082 — C6-0105/2006 — 2006/0023(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0082) (1), |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije ZN proti korupciji z dne 31. oktobra 2003, |
|
— |
ob upoštevanju Pogodbe ES, zlasti členov 47(2), 57(2), 95, 107(5), 179, 181a, 190(5), 195(4), 199, 207(3), 218(2), 223 zadnji odstavek, 224 predzadnji odstavek, 225a predzadnji odstavek, 245(2), 248(4) zadnji odstavek, 255(2), 255(3), 260 drugi odstavek, 264 drugi odstavek, 266 zadnji odstavek, 279, 280, 283 in prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe, |
|
— |
ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0105/2006), |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 83(7) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenja Odbora za proračunski nadzor (A6-0380/2006), |
|
1. |
odobri predlog Sklepa Sveta, kakor je bil spremenjen, in se strinja s sklenitvijo sporazuma; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA |
SPREMEMBA PARLAMENTA |
|
Sprememba 1 |
|
|
Uvodna izjava 4 a (novo) |
|
|
|
(4a) Izrednega pomena je, da vse države članice, ki tega še niso storile, nemudoma podpišejo in ratificirajo Konvencijo. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0478
Podpora za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (KOM(2006)0237 — C6-0237/2006 — 2006/0082(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0237) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0237/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6-0319/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije; |
|
2. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril; |
|
3. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
4. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0479
Zahteva za zaščito imunitete Gabriela Albertinija
Sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Gabriela Albertinija (2006/2099(IMM))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju zahteve Gabriela Albertinija za zaščito njegove imunitete v zvezi s kazenskim postopkom, ki je bil sprožen proti njemu pred okrožnim sodiščem v Milanu, in je bila vložena 25. aprila 2006, na plenarnem zasedanju pa je bila razglašena 27. aprila 2006, |
|
— |
po zaslišanju Gabriela Albertinija v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti in člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, |
|
— |
ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986 (1), |
|
— |
ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0378/2006), |
|
1. |
sklene, da zaščiti imuniteto in privilegije Gabriela Albertinija; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje ustreznim organom Republike Italije. |
(1) Zadeva 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru [1964] ECR 195 in Zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986] ECR 2391.
P6_TA(2006)0480
Zahteva za zaščito imunitete Gabriela Albertinija
Sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Gabriela Albertinija (2006/2122(IMM))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju zahteve Gabriela Albertinija za zaščito njegove imunitete v zvezi s kazenskim postopkom pred okrožnim sodiščem v Milanu, ki jo je poslanec vložil 28. aprila 2006, na plenarnem zasedanju pa je bila razglašena 15. maja 2006, |
|
— |
po zaslišanju Gabriela Albertinija v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti in člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, |
|
— |
ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986 (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 68 Ustave Italijanske republike, |
|
— |
ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0383/2006), |
|
A. |
ker je Gabriele Albertini poslanec Evropskega parlamenta, v katerega je bil izvoljen na šestih neposrednih volitvah, ki so potekale med 10. in 13. junijem 2004, in ker je Parlament veljavnost njegovega mandata preveril 14. decembra 2004 (2), |
|
B. |
ker poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države, in ker se na imuniteto ni mogoče sklicevati, kadar se poslanca zaloti pri storitvi kaznivega dejanja; ker to Evropskemu parlamentu ne preprečuje, da bi uveljavljal pravico do nepriznanja imunitete kateremu izmed svojih poslancev (3), |
|
C. |
ker je določba, ki se jo uporablja v zadevnem primeru, člen 68, 2. pododstavek italijanske ustave, ki dovoljuje uvedbo kazenskih postopkov proti poslancem parlamenta brez kakšnih posebnih formalnosti, saj določa, da se brez predhodne odobritve zbornice, kateri poslanec pripada, proti njemune sme uvesti osebne ali hišne preiskave ter da se ga ne sme aretirati ali mu na kakšen drug način odvzeti prostosti ali zadržati v priporu, razen če gre za izvršitev pravnomočne obsodbe ali če je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je v primeru flagrante delicto predpisana obvezna aretacija, |
|
D. |
ker je urad javnega tožilca pri okrožnem sodišču v Milanu proti Gabrielu Albertiniju vložil obtožnico v zvezi z vlaganjem predlogov sprememb brez vsebine v proračunskem postopku v milanskem mestnem svetu z namenom, da bi vsebino vnesli kasneje glede na predloge opozicije, da bi se tako izognili vložitvi predlogov sprememb po roku za vložitev, kar bi bilo nesprejemljivo, |
|
E. |
ker se vlaganje predlogov sprememb brez vsebine lahko obravnava kot del politike in političnega življenja in so predlogi sprememb, vse dokler ni sprejetega končnega zakona, na katerega se nanašajo, le del notranjega postopka brez zunanjih učinkov, zlasti in predvsem s stališča kazenske zakonodaje, se omenjeno dejanje obravnava kot nemogoče ali vsaj neobstoječe kaznivo dejanje, |
|
F. |
ker je milansko okrožno sodišče v drugem sodnem postopku (zadeva št. 9384/03 R.G.N.R.), v katerem je preučevalo obtožbe, podobne tistim proti Gabrielu Albertiniju, ki pa jih je vložil sam Albertini proti svojim političnim nasprotnikom, odločilo, da je primer brezpredmeten in ga je zavrglo, |
|
G. |
glede na to, da je isto sodišče v dveh vsebinsko podobnih primerih sprejelo popolnoma nasprotni stališči, kaže, da gre za nerazumno neenakopravno obravnavo, kar pomeni, da je g. Albertini nepravično preganjan, |
|
H. |
ker je zadeva izredno občutljiva, njene posledice pa so za pristojnosti Evropskega parlamenta nedopustne, saj je neenakopravna obravnava Gabriela Albertinija neopravičljiva, kar postavlja vprašanje, ali gre za „fumus persecutionis“, |
|
I. |
ker je vsak primer političnega preganjanja poslancev Evropskega parlamenta napad na integriteto politične ustanove, ki so jo na demokratičen način izvolili evropski narodi, in kaže na zaničevanje Parlamenta, |
|
J. |
ker neenakopraven odnos italijanskega sodišča škodi Gabrielu Albertiniju, |
|
K. |
ker bi postopek proti Gabrielu Albertiniju lahko prekinili, če bi že veljal Statut poslancev Evropskega Parlamenta, ki pa še ni stopil v veljavo, čeprav ga je Evropski parlament dvakrat potrdil, in sicer v resolucijah z dne 5. decembra 2002 (4) in 17. decembra 2003 (5). |
|
1. |
obžaluje dejstvo, da Protokol z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti v sedanji obliki Evropskemu parlamentu ne omogoča sprejetja zavezujočih ukrepov za zaščito Gabriela Albertinija, in se zato odloči ne zaščititi njegove imunitete; |
|
2. |
naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje uradu javnega tožilca pri milanskem okrožnem sodišču v zvezi s kazensko zadevo št. 8629/05 R.G. |
(1) Zadeva 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru [1964] ECR 195 in Zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986] ECR 2391.
(2) Sklep Evropskega parlamenta o preverjanju veljavnosti mandatov poslancev (UL C 226 E, 15.9.2005, str. 51).
(3) Člen 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.
P6_TA(2006)0481
Zahteva za zaščito poslanske imunitete Gérarda Oneste
Sklep Evropskega parlamenta o zahtevi za zaščito poslanske imunitete Gérarda Oneste (2006/2121(IMM))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju zahteve Monice Frassoni za zaščito poslanske imunitete Gérarda Oneste v zvezi s kazenskim postopkom, sproženim proti njemu pred tretjim senatom kazenskega pritožbenega sodišča v Toulouseu v Franciji, ki je bila vložena 17. maja 2006 in razglašena na plenarnem zasedanju 31. maja 2006, |
|
— |
po zaslišanju Gérarda Oneste v skladu s členom 7(3) svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti in člena 6(2) Akta z dne 20. septembra 1976 o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami, |
|
— |
ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986 (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 26 Ustave Republike Francije, |
|
— |
ob upoštevanju členov 6(3) in 7 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6-0386/2006), |
|
A. |
ker je Gérard Onesta poslanec Evropskega parlamenta, v katerega je bil izvoljen na šestih neposrednih volitvah, ki so potekale med 10. in 13. junijem 2004, in ker je Parlament veljavnost njegovega mandata preveril 14. decembra 2004 (2), |
|
B. |
ker poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta uživajo na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države, in ker sklicevanje na imuniteto ni mogoče, kadar je poslanec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja; ker to Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanje pravice do odvzema imunitete svojemu članu (3), |
|
C. |
ker je določba, ki se jo uporablja v zadevnem primeru, drugi pododstavek člena 26 francoske ustave, ki določa, da se brez dovoljenja predsedstva skupščine, katere član je, nobenega člana poslanca ne sme prijeti zaradi težjega kaznivega dejanja ali druge večje kršitve, niti se ne sme poti njemu izvršiti kakršnega koli drugega ukrepa odvzema prostosti ali ukrepa omejevanja svobode; ker takšno dovoljenje ni potrebno v primeru težjega kaznivega dejanja ali če je bil storilec zaloten pri drugi večji kršitvi ali če je sodba pravnomočna, |
|
D. |
ker je kazensko pritožbeno sodišče v Toulouseu obsodilo Gérarda Onesto na tri mesece zaporne kazni in torej izreklo strožjo kazen, kot je bila tista, ki je bila izrečena drugemu obtožencu, in ker je isto sodišče svoji različni sodbi utemeljilo s trditvijo, da je imel Gérard Onesta v svoji vlogi poslanca Parlamenta bolj kot kateri koli drugi državljan na voljo sredstva, da pride do besede na političnih forumih, zlasti ob podpori ostalih izvoljenih članov njegove stranke, njegove poslanske skupine v skupščini in po potrebi tudi medijev, saj je - po navedbah francoskega sodišča - strokovnjak na področju umetnosti komunikacije, |
|
E. |
ker strožje kaznovanje Gérarda Oneste zgolj zaradi njegovega položaja poslanca Parlamenta predstavlja očitno diskriminacijo do izvoljenih politikov, saj se zdi, da slednjim ni dovoljeno sodelovati na javnih protestih enako kot ostalim državljanom, ker imajo na voljo druga, bolj učinkovita sredstva izražanja; ker bi to lahko pripeljalo do nesprejemljivega zaključka, da lahko poslanci Parlamenta delujejo le v okvirih političnih skupščin ter da zunaj teh forumov uživajo manj pravic in imajo na voljo manj sredstev izražanja kot drugi državljani, |
|
F. |
ker diskriminatorna uporaba postopka ’flagrante delicto’ s strani francoskih oblasti le pri poslancih Parlamenta - izbranih med več kot 400 vpletenimi osebami - predstavlja zlorabo postopka izključno z namenom izigravanja Protokola o privilegijih in imunitetah, |
|
G. |
ker Gérard Onesta trdi, da je bil njegov namen usmeriti pozornost na dejstvo, da je Sodišče Evropskih skupnosti spoznalo Francijo za krivo, ker v svojo zakonodajo ni prenesla Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (4), |
|
H. |
ker je ta zadeva izredno občutljiva in so njene posledice glede pooblastil in pristojnosti Evropskega parlament nesprejemljive, saj je treba odločno obsoditi diskriminatorni odnos francoskega sodišča in posledično politično oškodovanje državljanskih pravic Gérarda Oneste, |
|
I. |
ker je Gérard. Onesta, ko izčrpa notranja pravna sredstva, v vsakem primeru upravičen, da svoj primer predloži Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, in Evropski parlament že preučuje podporne ukrepe, |
|
J. |
ker je vsak primer političnega preganjanja poslancev Evropskega parlamenta napad na integriteto te politične ustanove, ki so jo na demokratičen način izvolili evropski narodi, ter je to mogoče razumeti kot zaničevanje Parlamenta, in ker je Evropski parlament kot demokratična ustanova dolžan braniti svoja pooblastila in pristojnosti z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, |
|
1. |
obžaluje dejstvo, da Protokol z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti v sedanji obliki Evropskemu parlamentu ne omogoča sprejetja zavezujočih ukrepov za zaščito Gérarda Oneste, in se zato odloči, da ne zaščiti njegove imunitete. |
(1) Zadeva 101/63 Wagner proti Fohrmannu in Krieru [1964] ECR 195, in zadeva 149/85 Wybot proti Faureju in drugim [1986] ECR 2391.
(2) Sklep Evropskega parlamenta o preverjanju veljavnosti mandatov poslancev (UL C 226 E, 15.9.2005, str. 51).
(3) Člen 10 Protokola z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.
P6_TA(2006)0482
Ukrepi Skupnosti na področju politike morskega okolja ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Direktiva o morski strategiji) (KOM(2005)0505 — C6-0346/2005 — 2005/0211(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0505) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0346/2005), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za ribištvo (A6-0373/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2005)0211
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14. novembra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Direktiva o morski strategiji)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
ob upoštevanju mnenja Odbora regij (2),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (3),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Morsko okolje je dragocena dediščina, ki jo je treba kot tako varovati, obnavljati in obravnavati s končnim ciljem zagotavljanja biološko raznolikih in dinamičnih oceanov ter morij, ki so varni, čisti, zdravi in produktivni. |
|
(2) |
Evropo obdajajo štiri morja: Sredozemsko, Baltsko, Severno in Črno, ter dva oceana: Atlantski in Arktični. |
|
(3) |
Kopensko ozemlje Skupnosti je v resnici polotok z obalami, ki merijo na tisoče kilometrov, morsko ozemlje Skupnosti pa je večje od njegovega kopenskega dela. |
|
(4) |
Jasno je, da je pritisk na naravne morske vire in morske ekološke storitve, kot je sprejemanje odpadkov, prevelik, in da mora Skupnost zmanjšati pritisk na morske vode tako na svojem ozemlju kot izven njegovih meja. |
|
(5) |
Ob upoštevanju posebnih občutljivosti ekosistema Baltskega morja zaradi njegove zaprtosti in značilnosti somornice morajo države članice, ki obdajajo Baltsko morje, nujno obravnavati posebne nevarnosti za Baltsko morje, kot so evtrofikacija, naseljevanje invazivnih vrst in pretiran ribolov. |
|
(6) |
V skladu s Sklepom št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti (4), je bilo treba v treh letih po sprejetju tega programa razviti tematsko strategijo za varstvo in ohranitev morskega okolja s splošnimi cilji pospeševanja trajnostne rabe morij in ohranitev morskih ekosistemov. |
|
(7) |
Tematska strategija o morskem okolju - temelječa na celostnem pristopu - mora vključevati, če je to primerno, kakovostne in količinske cilje ter časovne načrte, ki bodo omogočili primerjavo in oceno predvidenih ukrepov. Ukrepi, prilagojeni izvajanju te strategije, morajo spoštovati načelo subsidiarnosti. Upoštevati je treba tudi večje sodelovanje zainteresiranih strani in boljšo uporabo različnih finančnih instrumentov Skupnosti, ki so neposredno ali posredno povezani z zaščito morskega okolja. |
|
(8) |
Razvoj in izvajanje strategije je treba prilagoditi ohranjanju ekosistema. Ta pristop mora upoštevati biogeografska področja, ki jih je treba zaščititi, in dejavnosti človeka, ki vplivajo na morsko okolje. |
|
(9) |
Treba je nadaljevati s postavljanjem bioloških in okoljskih ciljev ter referenčnih okvirov in pri tem upoštevati cilje, določene v Direktivi Sveta 92/43/EGS z dne 21 maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (5) (Direktiva o habitatih) ter v Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (6) ter v okviru drugih mednarodno dogovorjenih ciljev. |
|
(10) |
Za pospeševanje trajnostne rabe morij in ohranitev morskih ekosistemov je treba dati prednost doseganju dobrega okoljskega stanja v morskem okolju Skupnosti, nadaljnjemu varstvu in ohranjanju tega okolja ter zagotavljanju, da se prepreči nadaljnje slabšanje. |
|
(11) |
Za dosego teh ciljev je potreben pregleden in usklajen zakonodajni okvir, ki vključuje opredelitev dobrega okoljskega stanja in je povezan z načeli skupne ribiške politike, da se zagotovi splošni okvir za ukrepe in da se omogoči usklajevanje sprejetih ukrepov ter da so ti ukrepi skladni in primerno povezani z ukrepi iz druge pravne ureditve Skupnosti in z mednarodnimi sporazumi. |
|
(12) |
Različni pogoji, težave in potrebe različnih morskih regij, ki sestavljajo morsko okolje v Skupnosti, zahtevajo drugačne in posebne rešitve. To raznolikost je treba upoštevati pri pripravi, načrtovanju in izvajanju ukrepov za dosego dobrega okoljskega stanja v morskem okolju Skupnosti v okviru morskih regij in podregij. |
|
(13) |
Zato je primerno, da države članice, ki si delijo morsko regijo, zagotovijo, da se za vode v regiji ali podregiji, ki so pod njihovo suverenostjo ali v njihovi pristojnosti, izdela enotna skupna morska strategija. Vsaka država članica mora razviti morsko strategijo za svoje evropske vode, ki ob upoštevanju posebnih značilnosti njenih voda izraža celotno perspektivo zadevne morske regije. Morske strategije morajo doseči vrh z izvedbo programov ukrepov za dosego dobrega okoljskega stanja. |
|
(14) |
Zaradi čezmejne narave morskega okolja je treba razvoj morskih strategij uskladiti za vsako posamezno morsko regijo. Ker si morske regije delijo z drugimi državami članicami in tretjimi državami, si morajo države članice prizadevati za zagotovitev najtesnejšega usklajevanja z vsemi državami članicami in drugimi zadevnimi državami. Kadar je to praktično in primerno, je treba obstoječe institucionalne strukture, vzpostavljene v morskih regijah, uporabiti za zagotovitev takšnega usklajevanja. |
|
(15) |
Ker je ukrepanje na mednarodni ravni nujno za dosego teh ciljev, mora ta direktiva povečati učinkovitost prispevka Skupnosti na podlagi mednarodnih sporazumov. |
|
(16) |
Zaradi povezanosti interesov pomorskih in ribolovnih držav ter njihovih plovil in dejavnosti v morskem okolju je treba nujno uskladiti prizadevanja za varstvo morskega okolja pred tveganji, povezanimi z delovanjem teh plovil v morski regiji, z državami zastave. Če v morski regiji delujejo plovila tretjih držav, morajo države članice uskladiti svoja prizadevanja za varstvo morskega okolja v okviru obstoječih organov in ustanov. |
|
(17) |
Skupnost in države članice so pogodbenice Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 98/392/ES (7). Obveznosti Skupnosti in držav članic iz teh sporazumov je zato treba v celoti upoštevati v tej direktivi. |
|
(18) |
Ta direktiva mora tudi podpirati trdno stališče Skupnosti, v zvezi s Konvencijo o biološki raznovrstnosti, ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 93/626/ES (8), o ustavitvi zmanjševanja biotske raznovrstnosti, zagotavljanju ohranjevalne in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti in o ustanovitvi globalnega omrežja zaščitenih morskih območij do leta 2012. Poleg tega mora prispevati k doseganju ciljev sedme konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD/COP7), ki je sprejela dovršen program dela o morski in obalni biotski raznovrstnosti s številnimi cilji in dejavnostmi, usmerjenimi k ustavitvi zmanjšanja biotske raznovrstnosti na nacionalni, regionalni ter svetovni ravni in k varovanju zmogljivosti morskega ekosistema za podporo zagotovitve blaga ter storitev, in program dela za zaščitena območja s ciljem ustanovitve in vzdrževanja ekološko reprezentativnih nacionalnih in regionalnih sistemov morskih zaščitenih območij do leta 2012. Obveznost držav članic, da imenujejo lokacije Natura 2000 v skladu z direktivo o habitatih, bo pomemben prispevek k temu procesu. |
|
(19) |
Za popolno izvajanje omrežja Natura 2000 v morskem okolju je treba opredeliti racionalen pristop. Ta pristop mora vključevati predloge za prilagoditev prilog k Direktivi o habitatih v zvezi z morskimi habitati in vrstami ter izvajati in prilagoditi potrebne ukrepe za tehnično in finančno posredovanje. |
|
(20) |
Za doseganje ciljev te direktive je vključitev ciljev ohranjanja, ukrepov upravljanja ter dejavnosti spremljanja in ocenjevanja, ki so bili določeni za morska zaščitena območja, v morske strategije ključnega pomena. |
|
(21) |
Ta direktiva mora prispevati k izpolnitvi obveznosti Skupnosti in držav članic iz več drugih ustreznih mednarodnih sporazumov, v katere so vnesle pomembne zaveze v zvezi z varstvom morskega okolja pred onesnaženjem: Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja, ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 94/157/ES (9), Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika, ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 98/249/ES (10), in njena nova Priloga V o varstvu in ohranjanju ekosistemov in biotske raznovrstnosti morskega območja ter ustrezen dodatek 3, ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 2000/340/ES (11), ter Konvencija o varstvu morskega okolja in obalne regije Sredozemskega morja, ki je bila potrjena s Sklepom Sveta 77/585/EGS (12) , in njene spremembe iz leta 1995, odobrene s sklepom Sveta 1999/802/ES (13), kakor tudi njen Protokol o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem, odobren s Sklepom Sveta 83/101/EGS (14). |
|
(22) |
K udeležbi v tem postopku je treba povabiti sosednje države in z njimi razvijati partnerstva, zlasti na Baltskem morju, Sredozemskem morju in Črnem morju, ter med drugim upoštevati pobude za partnerstvo, ki so bile sprožene v okviru svetovnega vrha Združenih narodov o trajnostnem razvoju leta 2002. |
|
(23) |
Upoštevati je treba tudi biološko raznovrstnost in možnosti za raziskave morja, povezane z globokomorskimi okolji pred obalami najbolj oddaljenih regij, in v okviru posebnih programov podpreti pripravo znanstvenih študij za boljši opis lastnosti globokomorskih ekosistemov. |
|
(24) |
Za učinkovito varstvo morskega okolja morajo države članice ustvariti okvire in platforme, ki omogočajo medsektorsko obravnavanje morskih zadev. Razvoj stanja morskih voda se zato ne sme obravnavati le z okoljskega vidika, ampak mora združevati naravoslovje z gospodarskim, socialnim in upravnim razvojem tega področja. |
|
(25) |
Ker bodo programi, izvajani v skladu z morskimi strategijami, učinkoviti , tudi stroškovno, kolikor je mogoče, le, če so oblikovani na osnovi zanesljivega znanstvenega poznavanja stanja morskega okolja na določenem območju in čim bolj prilagojeni potrebam zadevnih vod za vsako državo članico in znotraj splošne perspektive zadevne morske regije, je treba zagotoviti pripravo na nacionalni ravni ustreznega okvira , vključno z raziskavami morja in postopki spremljanja stanja, za utemeljeno oblikovanje politike. |
|
(26) |
Kot prvi korak pri tej pripravi tega morajo države članice v morski regiji izvesti analize značilnosti in delovanja svojih morskih voda, ugotoviti prevladujoče pritiske in vplive na te vode, njihovo gospodarsko in socialno rabo ter stroške poslabšanja morskega okolja. |
|
(27) |
Na osnovi takšnih analiz morajo države članice za evropske vode potem določiti niz značilnosti za dober okoljski status. V te namene je primerno zagotoviti generične kakovostne deskriptorje, podrobna merila in standarde, ki jih v bližnji prihodnosti razvije Komisija ob sodelovanju vseh zainteresiranih strani. |
|
(28) |
Skupnost mora vzpostaviti potrebne pogoje, ki bodo državam članicam omogočili, da bodo lahko izkoristile kakovost raziskav in znanja z univerz, ki se posvečajo študiju morskih znanosti. Znanstvene in tehnične podatke, ki so potrebni za izvajanje različnih faz, vzpostavljenih s to direktivo, je treba torej pridobiti od zanesljivih virov, zagotovljena pa mora biti tudi trajnost obalnih območij, kjer se ponavadi nahajajo takšni učni centri. |
|
(29) |
Podporo raziskavam morskega okolja je treba vključiti v sedmi okvirni program Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007-2013). |
|
(30) |
Naslednji korak k doseganju dobrega okoljskega stanja mora biti oblikovanje okoljskih ciljev in programov spremljanja za stalno presojo, ki omogočajo redno ocenjevanje stanja zadevnih voda. |
|
(31) |
Na podlagi teh okvirov morajo države članice uvesti in izvajati programe ukrepov, ki so oblikovani za doseganje dobrega okoljskega stanja v zadevnih vodah, istočasno pa so prilagojeni obstoječim zahtevam Skupnosti in mednarodnim zahtevam ter potrebam zadevne morske regije. |
|
(32) |
Čeprav je primerno, glede na potrebno natančno osredotočenje, da države članice opravijo te korake, je za zagotovitev skladnosti ukrepov v Skupnosti kot celoti in v zvezi z zavezami na svetovni ravni, bistveno, da pripravljalni okvir in programe ukrepov odobri Komisija. |
|
(33) |
Načrtovanje, izvajanje in upravljanje programov ukrepov lahko zahteva velike izdatke. Ob upoštevanju, da programi ukrepov predstavljajo sredstvo za uresničevanje ciljev direktive, bi morala Skupnost prispevati za izdatke držav članic v času priprave, izvajanja in usklajevanja teh programov. |
|
(34) |
Zaradi poštenosti in izvedljivosti je primerno sprejeti določbe za primere, v katerih država članica ne bi mogla doseči stopnje ambicioznosti zastavljenih okoljskih ciljev. |
|
(35) |
V zvezi s tem je treba sprejeti določbe za dve vrsti posebnega primera. Prva zadeva položaj, v katerem država članica ne more izpolniti svojih okoljskih ciljev zaradi ukrepanja ali neukrepanja druge države, naravnih vzrokov ali višje sile ali zaradi ukrepov, ki jih je ta država članica sprejela sama zaradi javnega interesa, ki je prevladal nad negativnimi vplivi na okolje. Primerno je, da se državam članicam v takih primerih omogoči sprejetje začasnih ukrepov namesto ukrepov, vključenih v njen program ukrepov. Začasne ukrepe je treba oblikovati za preprečevanje nadaljnjega poslabšanja stanja prizadetih morskih voda in ublažitev škodljivega vpliva v zadevni morski regji. |
|
(36) |
Druga vrsta posebnega primera je, kadar država članica ugotovi zadevo, ki vpliva na okoljski status evropskih morskih voda, mogoče celo celotne zadevne morske regije, vendar je ni mogoče rešiti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni. V takšnih primerih je treba zagotoviti, da je Komisija obveščena v okviru predložitve programov ukrepov. |
|
(37) |
Vseeno je treba prožnost, uvedeno za posebne primere, nadzorovati na ravni Skupnosti. V zvezi s prvo vrsto primera je zato primerno, da se med presojo, ki jo opravi Komisija, preden odobri program ukrepov, ustrezno upošteva učinkovitost vseh sprejetih začasnih ukrepov. Razen tega v primerih, kadar se država članica sklicuje na ukrepe, sprejete zaradi pomembnih razlogov javnega interesa, mora Komisija zagotoviti, da nobena preoblikovanja ali spremembe morskega okolja posledično trajno ne izključujejo ali ogrožajo doseganja dobrega okoljskega stanja v zadevni morski regiji. |
|
(38) |
V zvezi z drugo vrsto posebnega primera mora Komisija, preden odobri program ukrepov, preučiti veljavnost stališča, ki ga je zavzela zadevna država članica, to pomeni, da ukrepi, sprejeti na nacionalni ravni, ne bi zadostovali, zato je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti. |
|
(39) |
Ob upoštevanju dinamične narave morskih ekosistemov ter njihove naravne spremenljivosti in dejstva, da se bodo pritiski in vplivi nanje razlikovali z razvijanjem različnih vzorcev človeških dejavnosti in zaradi vpliva podnebnih sprememb, je bistveno priznati, da je opredelitev dobrega okoljskega statusa dinamična in prožna ter jo je treba sčasoma prilagoditi. V skladu s tem je primerno, da je varstvo morskega okolja prožno in prilagodljivo. Zato je treba zagotoviti redno posodabljanje morskih strategij. |
|
(40) |
Zagotoviti je treba tudi objavljanje programov ukrepov in njihovih posodobitev ter predstavljanje vmesnih poročil, ki opisujejo napredek pri izvajanju programa, Komisiji. |
|
(41) |
Za zagotovitev dejavne vključenosti širše javnosti pri oblikovanju, izvajanju in posodabljanju morskih strategij je treba zagotoviti primerne informacije o različnih elementih morskih strategij ali njihovih ustreznih posodobitvah ter na zahtevo ustrezne strokovne podlage in informacije, uporabljene za razvoj morskih strategij. |
|
(42) |
Primerno je, da mora Komisija prvo ocenjevalno poročilo o izvajanju te direktive predložiti v dveh letih po prejemu vseh programov ukrepov, v vsakem primeru pa najpozneje do leta 2017 . Nadaljnja poročila Komisije je treba potem objavljati vsakih šest let. |
|
(43) |
Sprejeti je treba določbe za sprejetje prilagoditev standardov za presojo stanja morskega okolja, spremljanja, okoljskih ciljev in tehničnih formatov za prenos in obdelavo podatkov, da se doseže skladnosti z Direktivo 2007/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (15). |
|
(44) |
Ukrepe, ki urejajo upravljanje ribištva, je mogoče sprejeti med drugim v okviru skupne ribiške politike, kot je določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjevanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (16), na podlagi znanstvenih mnenj, in jih zato ta direktiva tudi obravnava. Nadzorovanje izpustov in emisij, ki so posledica uporabe radioaktivnega materiala, urejata člena 30 in 31 Pogodbe Euratom in ga zato ta direktiva ne obravnava. |
|
(45) |
Prihodnja reforma skupne ribiške politike mora upoštevati vplive ribolova na okolje in cilje te direktive. |
|
(46) |
Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepov, ki jih je treba sprejeti, ter jih je zaradi obsega in učinkov ukrepov laže doseči na ravni Skupnosti, jih lahko sprejme Skupnost v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben, da se dosežejo ti cilji. |
|
(47) |
Dejavnosti držav članic morajo temeljiti na načelu previdnosti in na pristopu, ki se bo prilagajal ekosistemu. |
|
(48) |
Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih zlasti priznava Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. Zlasti si prizadeva spodbujati vključevanje v politike Skupnosti na visoki ravni za varstvo okolja in izboljšanje kakovosti okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja, kot je določeno v členu 37 Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah. |
|
(49) |
Ukrepi, ki so potrebni za izvajanje te direktive, morajo biti sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (17) — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Poglavje I
Splošne določbe
Člen 1
Predmet
Ta direktiva določa okvir , znotraj katerega morajo države članice najpozneje do leta 2017 doseči dobro okoljsko stanje v morskem okolju in sprejeti ukrepe, ki:
|
a) |
zagotavljajo varstvo in ohranjanje morskega okolja ali omogočajo njegovo ponovno vzpostavitev ali, če je mogoče, obnovijo strukturo, delovanje in postopke morske biotske raznovrstnosti ter morskih ekosistemov; |
|
b) |
preprečujejo in postopoma odpravljajo onesnaženost morskega okolja ter tako zagotavljajo, da ni večjih posledic za morsko biotsko raznovrstnost, morske ekosisteme, človekovo zdravje ali zakonito uporabo morja ter ti da niso pretirano ogroženi; |
|
c) |
ohranjajo trajnostno raven uporabe pomorskih storitev in blaga ter izvajanja drugih dejavnosti v morskem okolju, da ta ne bi ogrožala uporabe in dejavnosti prihodnjih generacij ter sposobnosti morskih ekosistemov, da se odzovejo na spremembe, ki jih povzročata narava in človek. |
Člen 2
Področje uporabe
Ta direktiva se uporablja za vse evropske morske vode in upošteva, da je treba zagotoviti kakovost morskega okolja pridruženih držav in držav prosilk .
Člen 3
Obstoječe dolžnosti, obveznosti in pobude
Ta direktiva ne vpliva na:
|
a) |
obstoječe dolžnosti, obveznosti in pobude držav članic ali Skupnosti na ravni Skupnosti ali mednarodni ravni v zvezi z varstvom okolja v evropskih morskih vodah; in |
|
b) |
pristojnost držav članic v obstoječih mednarodnih institucionalnih strukturah. |
Člen 4
Opredelitve
V tej direktivi:
|
1) |
„evropske morske vode“ pomeni:
|
|
2) |
„okoljsko stanje“ pomeni celotno stanje okolja teh voda, ob upoštevanju:
|
|
3) |
„dobro okoljsko stanje“ pomeni stanje okolja, ko:
|
|
4) |
„onesnaževanje“ pomeni posredno ali neposredno vnašanje snovi ali energije v morsko okolje, vključno s hrupom, ki so posledica človekove dejavnosti, ki povzroči ali bi povzročilo škodljive učinke, kot so škodovanje morski biotski raznovrstnosti in morskim ekosistemom, ogrožanje človekovega zdravja in ovire za zakonito uporabo morja; |
|
5) |
„zaščitena morska območja“ pomenijo območja, v katerih so omejene ali prepovedane dejavnosti, opredeljene kot dejavnosti, ki pomembno pritiskajo in/ali vplivajo na morsko okolje. Zaščitena morska območja opredelijo države članice med fazo pripravljanja morske strategije in spadajo v sistem prostorskega načrtovanja morskega okolja, ki je dosledno na ravni Skupnosti, regionalni in podregionalni ravni ter je v skladu z mednarodnimi obveznostmi, katerih podpisnica je Skupnost. |
Člen 5
Morske regije in podregije
1. Države članice izvajajo to direktivo v naslednjih morskih regijah:
|
(a) |
Baltsko morje, |
|
(b) |
Severovzhodni Atlantski ocean, |
|
(c) |
Sredozemsko morje , |
|
(d) |
Črno morje. |
2. Države članice lahko, z namenom, da upoštevajo posebnosti posameznega območja, izvajajo to direktivo s sklicevanjem na pododdelke morskih voda iz odstavka 1, če so takšni pododdelki razmejeni na način, ki dosledno upošteva mednarodne sporazume, in so skladni z naslednjimi morskimi podregijami:
|
a) |
v Severovzhodnem Atlantiku:
|
|
b) |
v Sredozemskem morju:
|
Države članice Komisijo obvestijo o vsaki podrazdelitvi do datuma, določenega v prvem pododstavku člena 30(1).
3. V vsaki morski regiji zadevne države članice dosežejo dobro okoljsko stanje v evropskih morskih vodah te regije najkasneje do leta 2017 z vzpostavitvijo in izvajanjem ene same morske strategije za to regijo v skladu z določbami te direktive.
Države članice opredelijo ustrezne upravne enote v svojih evropskih morskih vodah za vsako morsko regijo ali podregijo. Upravne enote, kjer je ustrezno, upoštevajo obstoječe upravne enote, enote za spremljanje in referenčne enote, opredeljene pa so s koordinatami v ustrezni morski strategiji.
Države članice obvestijo Komisijo o vsaki opredeljeni upravni enoti do datuma, določenega v prvem pododstavku člena 30(1).
Člen 6
Morske strategije
1. Države članice dosežejo dobro okoljsko stanje s sprejetjem in izvajanjem morskih strategij.
2. Države članice, ki si delijo morsko regijo, izdelajo eno samo skupno morsko strategijo za vode v regiji ali podregiji, ki so pod njihovo suverenostjo ali v njihovi pristojnosti. Vsaka država članica v zvezi s posamezno morsko regijo razvije morsko strategijo za svoje evropske morske vode v skladu z naslednjim programom dela:
|
(a) |
Priprava:
|
|
(b) |
Programi ukrepov:
|
3. Če se države članice, ki si delijo vode v določeni morski regiji ali podregiji, strinjajo s hitrejšim izvajanjem ukrepov, opredeljenih v točkah (a) in (b) odstavka 2, kot je navedeno, obvestijo Komisijo o spremenjenem časovnem razporedu in nadaljujejo skladno s tem.
Te države članice prejmejo primerno podporo EU za svoja večja prizadevanja za izboljšanje okolja s spreminjanjem območja v pilotno območje.
Določbe iz točk (a) in (b) odstavka 2 državam članicam ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih varovalnih ukrepov.
4. Države članice določijo ustrezne mehanizme, ki zagotavljajo, da se ukrepi iz odstavka 2 ob upoštevanju členov 10, 11, 12, 13 in 16 sprejmejo in izvajajo v skladu s členom 8 tako, da se izdela ena sama skupna morska strategija za posamezno regijo in skupno poročilo o vidikih, navedenih v teh členih.
V roku treh mesecev država članica ali pristojni organ predstavi za vsako morsko regijo poročilo Komisiji in zadevnim državam članicam.
5. Morska regija Baltskega morja bi lahko bila pilotno območje za izvajanje morske strategije. Predvideni akcijski načrt za Baltsko morje v skladu s Helsinško komisijo (HELCOM) bi lahko bil koristno sredstvo pri uporabi Baltskega morja v ta namen.
Skupni program ukrepov za morsko regijo Baltskega morja v skladu s členom 16(1)(a) in (b) morajo razviti države članice v regiji najpozneje do leta 2010, zato da se doseže dobro okoljsko stanje morske regije Baltskega morja.
Člen 7
Zaščitena morska območja
1. Države članice v svojih strategijah določijo ukrepe za zaščito območij po regijah in podregijah, imenovanih „zaščitena morska območja“.
Države članice v svojih strategijah za regije in podregije, če je potrebno, sprejmejo tudi ukrepe za ustanovitev zaprtih naravnih rezervatov za varstvo ter ohranitev najbolj občutljivih morskih ekosistemov in biološke raznovrstnosti.
2. Država članica, ki oblikuje program ukrepov, med ukrepe v svojem programu vključi uporabo prostorskih varovalnih ukrepov, med drugim vključno z uporabo posebnih ohranitvenih območij iz Direktive 92/43/EGS, uporabo posebnih območij varstva iz Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic (20) (Direktiva o pticah) in uporabo morskih zaščitenih območij, kot je določeno v Sklepu VII/5 konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti in kot izhaja iz katerega koli drugega mednarodnega ali regionalnega sporazuma, katerega pogodbenica je Skupnost.
3. Države članice zagotovijo, da ta območja najpozneje do leta 2012 prispevajo k skladnemu in reprezentativnemu omrežju zaščitenih morskih območij. Omrežje naj vključuje dovolj velika območja, ki so popolnoma zaščitena pred vsemi ekstraktivnimi uporabami, med drugim z namenom varovanja drstišč, območij odraščanja in hranjenja ter da se omogoči ohranjanje ali ponovna vzpostavitev celovitosti, strukture in delovanja ekosistemov.
4. Države članice uvedejo enega ali več registrov zaščitenih morskih območij, ki morajo biti dokončani najpozneje do ... (21) .
5. Javnost ima dostop do informacij iz tega(teh) registra(-ov).
6. Za vsako regijo ali podregijo se register(-ri) zaščitenih morskih območij pregleduje(-jo) in posodablja(- jo).
Člen 8
Sodelovanje in koordinacija s tretjimi državami
1. Za namene te direktive države članice z morskimi vodami znotraj iste morske regije ali podregije sodelujejo in usklajujejo svoje ukrepe.
Kjer je praktično in primerno, države članice uporabljajo obstoječe institucionalne strukture, vzpostavljene v tisti morski regiji ali podregiji , in, ko je to mogoče, programe in dejavnosti, ki so bili sprejeti, s poudarkom da morajo biti prilagojeni tako, da bodo v skladu s členom 22 .
2. Za namen vzpostavitve in izvajanja morske strategije si države članice prizadevajo za uskladitev svojih ukrepov s:
|
a) |
tretjimi državami, ki imajo suverenost ali pristojnost nad pomorskimi conami v zadevni morski regiji; |
|
b) |
tretjimi državami, katerih plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, delujejo v zadevni morski regiji; in |
|
c) |
tretjimi neobalnimi državami, ki imajo na svojem ozemlju točkovne ali razpršene vire onesnaženja, ki ga na zadevno morsko regijo prenesejo reke ali zrak. |
V zvezi s tem države članice, kolikor je mogoče, gradijo na obstoječih programih in dejavnostih, razvitih v okviru struktur, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov.
Države članice in Komisija v okviru mednarodnih in regionalnih sporazumov, ki jih je Skupnost sklenila z organizacijami in tretjimi državami, ki imajo suverenost ali pristojnost:
|
— |
nad vodami, ki mejijo na evropske morske vode, |
|
— |
nad plovili, ki delujejo v evropskih morskih vodah, in |
|
— |
nad ozemljem, ki lahko povzroči onesnaženje evropskih morskih voda, |
spodbujajo sprejetje ukrepov in programov za morske strategije v skladu z določbami iz poglavij II in III.
3. Komisija do leta 2007 vzpostavi regulativni okvir, osredotočen na okoljska merila, da se pred večjimi infrastrukturnimi projekti v morskem okolju zagotovi posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi.
4. Podpora EU, npr. v okviru skupne kmetijske politike, se lahko dodeli le zainteresiranim stranem, ki dokažejo, da njihove dejavnosti ohranjajo ravnovesje v zvezi s hranili, tj. da jih ne obremenjuje veliko uhajanje hranil v vodne vire.
Člen 9
Pristojni nacionalni organi
1. Države članice do dneva, določenega v prvem pododstavku člena 30(1), imenujejo za vsako zadevno morsko regijo pristojni organ za izvajanje te direktive v zvezi z njihovimi evropskimi morskimi vodami.
Države članice v šestih mesecih po tem dnevu predložijo Komisiji seznam imenovanih pristojnih organov skupaj z informacijami, navedenimi v Prilogi II.
Istočasno države članice pošljejo Komisiji seznam nacionalnih pristojnih organov vseh ustreznih mednarodnih teles, v katerih sodelujejo.
2. Države članice obvestijo Komisijo o vseh spremembah informacij, zagotovljenih na podlagi odstavka 1, v treh mesecih od začetka veljavnosti takšne spremembe.
Poglavje II
Morske strategije: Priprava
Člen 10
Presoja
1. Za vsako morsko regijo države članice izvedejo začetno presojo evropskih morskih voda, ki zajema:
|
a) |
analizo bistvenih značilnosti , delovanja in sedanjega okoljskega stanja tistih voda, ki temeljijo na neizčrpnem seznamu elementov, določenih v tabeli 1 Priloge III, ki zajemajo tipe habitatov, biološke sestavine, fizikalno-kemijske lastnosti in hidromorfologijo; |
|
b) |
analizo prevladujočih pritiskov in vplivov, vključno s človekovim delovanjem, na okoljsko stanje voda, ki:
|
|
c) |
gospodarsko in socialno analizo njihove uporabe ter stroške poslabšanja morskega okolja. |
2. Analize iz odstavka 1 upoštevajo elemente v zvezi z obalnimi, prehodnimi in teritorialnimi vodami, ki jih zajemajo pomembne določbe Direktive 2000/60/ES ter pomembne določbe iz Direktive Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (22), Direktive 2006/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda (23) in Direktive .../.../ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES (24), za izvedbo celovite presoje stanja morskega okolja.
3. Države članice, ko pripravljajo presojo za vsako morsko regijo, kot je navedeno v odstavku 1, skušajo z usklajevanjem na podlagi člena 6(3) zagotoviti, da:
|
a) |
so metode za pripravo presoje usklajene med vsemi državami članicami, ki spadajo v isto morsko regijo; |
|
b) |
se upoštevajo pomembni čezmejni vplivi in čezmejne značilnosti; in |
|
c) |
se upošteva mnenja držav članic, ki spadajo v isto morsko regijo. |
4. Podatki in informacije, ki so rezultat teh programov spremljanja, so najpozneje v treh mesecih po tem, ko so programi zaključeni, dani na voljo Evropski agenciji za okolje in pristojnim regionalnim morskim in ribiškim organizacijam in konvencijam, da se jih vključi v vseevropsko presojo o morju, zlasti o stanju morskega okolja Skupnosti v skladu s členom 23(3)(b).
Člen 11
Določanje dobrega okoljskega stanja
1. Države članice s sklicevanjem na začetno presojo, ki se izvede v skladu s členom 10(1), ter na podlagi generičnih kakovostnih deskriptorjev, meril in standardov iz prilog I in III določijo za posamezno zadevno morsko regijo specifične značilnosti za dobro okoljsko stanje evropskih morskih voda.
Pri tem upoštevajo med drugim elemente iz prilog I in III o tipih habitatov, bioloških sestavinah, fizikalno-kemijskih lastnostih in hidromorfologiji.
2. Države članice obvestijo Komisijo o izvedeni presoji iz člena 10(1) in določanju v skladu z odstavkom 1 tega člena najpozneje tri mesece po zaključku določanja.
Člen 12
Oblikovanje okoljskih ciljev
1. Države članice na podlagi začetne presoje, izvedene v skladu s členom 10(1), in ob upoštevanju neizčrpnega seznama značilnosti iz Priloge IV skupaj oblikujejo za posamezno zadevno morsko regijo enoten celovit sklop okoljskih ciljev , da se najpozneje do leta 2017 doseže dobro okoljsko stanje, in povezanih kazalcev za vse svoje evropske morske vode.
Države članice pri oblikovanju teh ciljev in kazalnikov upoštevajo nenehno uporabo obstoječih okoljskih ciljev, ki so za iste vode določeni na nacionalni in mednarodni ravni ter ravni Skupnosti , ter zagotovijo, da se upoštevajo tudi pomembni čezmejni vplivi in čezmejne značilnosti .
2. Države članice obvestijo Komisijo o okoljskih ciljih najpozneje tri mesece po njihovem oblikovanju.
Člen 13
Uvedba programov spremljanja
1. Države članice na podlagi začetne presoje, izvedene v skladu s členom 10(1), uvedejo in izvajajo usklajene programe spremljanja za stalno presojo okoljskega stanja evropskih morskih voda na podlagi seznama iz prilog III in V ter s sklicevanjem na okoljske cilje, oblikovane v skladu s členom 12.
Ti programi so na morskih regijah in podregijah usklajeni ter izboljšujejo določbe za presojo in spremljanje, ki so določene z ustreznimi pravnimi predpisi Skupnosti , zlasti direktivama 79/409/EGS in 92/43/EGS, ali z mednarodnimi sporazumi ali s pobudami Skupnosti o infrastrukturi za prostorske informacije in GMES (Globalno nadzorovanje okolja in varnosti), zlasti pri morskih storitvah, če so take zahteve povezane z evropskimi morskimi vodami držav članic v zgoraj omenjeni morski regiji .
2. Države članice za vsako morsko regijo ali podregijo sestavijo program spremljanja v skladu z odstavkom 1 zgoraj in morajo - v interesu usklajevanja - ustrezno ukrepati za zagotovitev, da :
|
a) |
so metode spremljanja skladne v vseh državah članicah in temeljijo na jasno opredeljenih skupnih ciljih; |
|
b) |
se upoštevajo pomembni čezmejni vplivi in čezmejne značilnosti. |
3. Komisija, kjer je primerno, v skladu s postopkom iz člena 28(2) sprejme specifikacije in standardizirane metode za spremljanje ter presojo, ki upoštevajo obstoječe obveznosti in zagotavljajo primerljivost izsledkov spremljanja ter presoje.
4. Podatki in informacije, ki so rezultat teh programov spremljanja, so najpozneje v treh mesecih po tem, ko so programi zaključeni, dani na voljo Evropski agenciji za okolje in pristojnim regionalnim morskim in ribiškim organizacijam in konvencijam, da se jih vključi v vseevropsko presojo o morju, zlasti o stanju morskega okolja Skupnosti v skladu s členom 23(3)(b).
Člen 14
Onesnaževanje morja
Države članice sprejmejo ukrepe in programe za sledljivost ter zaznavnost onesnaževanja morja.
Člen 15
Odobritev
Komisija na podlagi vseh obvestil, prejetih v skladu s členi 10(1), 11(2), 12(2) in 13(2) v vsaki morski regiji, presodi, ali elementi, ki so jih sporočile posamezne države članice, predstavljajo okvir, ki izpolnjuje zahteve te direktive.
Komisija pri izvajanju teh presoj upošteva skladnost okvirov v različnih morskih regijah in po vsej Skupnosti.
Za namene presoje lahko Komisija od zadevne države članice zahteva, da zagotovi potrebne dodatne informacije, kar Komisiji omogoči, da sprejme odločitev.
V šestih mesecih po prejemu obvestila o programih spremljanja, uvedenih v skladu s členom 13, lahko Komisija odloči, da na podlagi neskladnosti s to direktivo kateri koli državi članici zavrne okvir ali kateri koli element okvira.
Poglavje III
Morske strategije: Programi ukrepov
Člen 16
Programi ukrepov
1. Države članice za posamezno zadevno morsko regijo določijo ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zagotavljanje dobrega okoljskega stanja, določenega v skladu s členom 11(1), v vseh njihovih evropskih morskih vodah.
Ti ukrepi se določijo na podlagi začetne presoje, izvedene v skladu s členom 10(1), in s sklicevanjem na okoljske cilje, oblikovane v skladu s členom 12(1), ob upoštevanju vrste ukrepov, navedenih v Prilogi VI, pomembnih čezmejnih vplivov in značilnosti, ter temeljijo na naslednjih okoljskih načelih:
|
a) |
načelu previdnosti in načelu, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve; |
|
b) |
pristopu, ki se bo prilagajal ekosistemu. |
Države članice se odločijo o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 14 o sledljivosti in zaznavnosti onesnaževanja morja.
2. Programi ukrepov držav članic vsebujejo prostorske varovalne ukrepe. Ti ukrepi vključujejo, vendar niso omejeni na uporabo posebnih ohranitvenih območij iz Direktive 92/43/EGS, uporabo posebnih območij varstva iz Direktive 79/409/EGS in morska zaščitena območja, kot je določeno v Sklepu VII/5 konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti in kot izhaja iz katerega koli drugega mednarodnega ali regionalnega sporazuma, katerega pogodbenica je Skupnost.
Države članice zagotovijo, da ta območja najpozneje do leta 2012 prispevajo k skladnemu in reprezentativnemu omrežju zaščitenih morskih območij. Omrežje vključuje območja, ki so dovolj velika, da so popolnoma zaščitena pred vsemi ekstraktivnimi uporabami, med drugim za varovanje drstišč, območij odraščanja in hranjenja ter da se omogoči ohranjanje ali ponovna vzpostavitev celovitosti, strukture in delovanja ekosistemov.
3. Države članice ukrepe, določene v skladu z odstavkom 1, vključijo v program ukrepov in upoštevajo ukrepe, ki jih zahtevajo pomembni pravni predpisi Skupnosti ali mednarodni sporazumi. Države članice zlasti ustrezno upoštevajo koristi, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 91/271/EGS, Direktive 2006/7/ES in Direktive .../.../ES [o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike].
4. Programi ukrepov vključujejo:
|
a) |
ukrepe o teritorialnih, prehodnih in obalnih vodah na podlagi Direktive 2000/60/ES; in |
|
b) |
ukrepe za zaščito zaščitenih morskih območij na podlagi člena 7. |
5. Pri oblikovanju programa ukrepov v skladu z odstavkom 3 države članice upoštevajo trajnostni razvoj ter še zlasti socialne in gospodarske vplive predvidenih ukrepov. Države članice ustvarijo upravne okvire in platforme, ki omogočajo čezsektorsko obravnavanje morskih zadev, za združitev okoljske znanosti in ukrepov z ekonomskim, socialnim in upravnim razvojem območja, in imajo korist od takega sodelovanja.
Države članice zagotovijo, da so ukrepi stroškovno učinkoviti, tehnično izvedljivi in pred uvedbo novega ukrepa izvajajo presoje vplivov, vključno z izčrpno analizo stroškov in koristi.
6. Države članice v svojih programih ukrepov navedejo, kako bodo izvajale ukrepe in kako bodo ti prispevali k uresničevanju okoljskih ciljev, oblikovanih v skladu s členom 12(1).
7. Države članice obvestijo Komisijo in katero koli drugo zadevno državo članico o svojih programih ukrepov v treh mesecih po zaključku njihove priprave.
8. V zvezi s členom 19 države članice zagotovijo, da so programi v dveh letih po zaključku njihove priprave pripravljeni za izvajanje.
9. Po posvetu z vsemi zainteresiranimi stranmi Komisija najpozneje do ... (25) v skladu s postopkom iz člena 28(2) sprejme natančna merila in standarde za izvajanje načel dobrega upravljanja oceana.
Člen 17
Izjeme
1. Ko država članica , potem ko je določila program ukrepov na podlagi člena 16(1), ugotovi primer , kjer okoljskih ciljev in dobrega okoljskega stanja ni mogoče uresničiti s sprejetimi ukrepi te države članice, v svojem programu ukrepov ta primer jasno določi in Komisiji predloži potrebna pojasnila za utemeljitev svojega mnenja. Razlogi za to so:
|
a) |
zaradi svojih značilnosti okoljski cilj ne ustreza državi članici in je zato ne zadeva; |
|
b) |
na podlagi prava Skupnosti možnost sprejetja enega ali več zadevnih ukrepov ni samo v domeni države članice; |
|
c) |
na podlagi mednarodnega prava možnost sprejetja enega ali več ukrepov ni samo v domeni države članice; |
|
d) |
ukrepanje ali neukrepanje druge države članice , tretje države , Evropske skupnosti ali druge mednarodne organizacije ; |
|
e) |
naravni vzroki ali višja sila; |
|
f) |
podnebne spremembe; |
|
g) |
preoblikovanja ali spremembe fizičnih značilnosti morskih voda, ki so jih povzročili ukrepi, sprejeti zaradi pomembnejših prednostnih razlogov javnega interesa. |
2. Vsaka država članica na podlagi točke (b), (c), (d), (e) ali (f) odstavka 1 vključi v svoj program ukrepov ustrezne začasne ukrepe v skladu s pravom Skupnosti in mednarodnim pravom, da bi čim bolj zmanjšala posledice, ko ni možno doseči dobrega okoljskega stanja v evropskih morskih vodah v zadevni morski regiji.
3. Vsaka država članica na podlagi točke (g) odstavka 1 zagotovi , da preoblikovanja ali spremembe trajno ne izključujejo ali ogrožajo doseganja dobrega okoljskega stanja v zadevni morski regiji.
4. Ko se država članica sklicuje na točko (b) odstavka 1 in se Komisija strinja z navedenim razlogom, Komisija sprejme takoj vse potrebne ukrepe v mejah svojih pristojnosti za dosego okoljskega cilja.
Člen 18
Informacije
Kadar država članica identificira zadevo, ki ima vpliv na okoljsko stanje njenih evropskih morskih voda in je ni mogoče rešiti z ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni, o tem obvesti Komisijo in predloži potrebne dokaze za utemeljitev mnenja.
Člen 19
Dovoljenje
Komisija na podlagi obvestil o programih ukrepov, prejetih v skladu s členom 16(7), presodi, ali programi, ki so jih sporočile posamezne države članice, predstavljajo ustrezno sredstvo za doseganje dobrega okoljskega stanja, kot je določeno v členu 11(1).
Komisija pri izvajanju teh presoj upošteva skladnost programov ukrepov v celotni Skupnosti.
Za namene presoje lahko Komisija od zadevne države članice zahteva, da zagotovi potrebne dodatne informacije, kar Komisiji omogoči, da sprejme odločitev.
V roku šestih mesecev po prejemu obvestila o programih ukrepov lahko Komisija odloči, da na podlagi neskladnosti s to direktivo kateri koli državi članici zavrne program ali kateri koli vidik programa.
Poglavje IV
Posodabljanje, poročila in informacije javnega značaja
Člen 20
Posodabljanje
1. Države članice zagotovijo, da so morske strategije za posamezno zadevno morsko regijo redno posodobljene.
2. Za namene odstavka 1 države članice vsakih šest let po njihovi začetni vzpostavitvi pregledujejo naslednje elemente svojih morskih strategij:
|
a) |
začetno presojo in določitev dobrega okoljskega stanja iz členov 10(1) in 11(1); |
|
b) |
okoljske cilje, vzpostavljene v skladu s členom 12(1); |
|
c) |
programe spremljanja, vzpostavljene v skladu s členom 13(1); |
|
d) |
programe ukrepov, vzpostavljene v skladu s členom 16(3). |
3. Podrobnosti vsakega posodabljanja, opravljenega po pregledih, določenih v odstavku 2, se v treh mesecih po njihovi objavi v skladu s členom 22(4) pošljejo Komisiji in vsaki drugi zadevni državi članici.
4. Člena 15 in 19 se uporabljata smiselno.
Člen 21
Začasna poročila
Države članice v treh letih po objavi posameznega programa ukrepov ali njegove posodobitve v skladu s členom 22(4) Komisiji predložijo začasno poročilo o napredku pri izvajanju tega programa.
Člen 22
Javna razprava in informacije javnega značaja
1. Države članice v skladu z Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem (26) zagotovijo dejavno udeležbo vseh zainteresiranih strank pri izvajanju te direktive, še zlasti pri oblikovanju morskih strategij iz poglavij II in III ter njihovem posodabljanju v skladu s členom 20.
2. Kot je določeno v odstavku 1, države članice, kjer je to mogoče, vključijo zainteresirane strani z uporabo obstoječih upravnih organov ali struktur, vključno s konvencijami o regionalnih morjih, znanstveno svetovalnimi organi in regionalnimi svetovalnimi sveti.
3. Države članice morajo vzpostaviti posvetovalno strukturo in redno izmenjavo informacij, ki bosta zajemali ustrezne lokalne organe, strokovnjake, nevladne organizacije in vse zadevne uporabnike v morski regiji ali podregiji. Ta struktura mora biti neposredno povezana z regionalnimi ribiškimi sveti, za katere se zavzema EU.
4. Države članice objavijo elemente morskih strategij in njihove ustrezne posodobitve ter javnosti omogočijo njihov pregled zaradi dajanja pripomb. Ti elementi so:
|
a) |
začetno presojo in določitev dobrega okoljskega stanja iz členov 10(1) in 11(1); |
|
b) |
okoljske cilje, vzpostavljene v skladu s členom 12(1); |
|
c) |
programe spremljanja, vzpostavljene v skladu s členom 13(1); |
|
d) |
programe ukrepov, vzpostavljene v skladu s členom 16(3). |
5. V skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju (27) se dostop do strokovne podlage in osnovnih informacij, ki se uporabljajo za razvoj morskih strategij, omogoči na zahtevo. Še zlasti dostop do podatkov in informacij iz začetne presoje ter programov spremljanja se javnosti omogoči prek svetovnega spleta ali katerega koli drugega telekomunikacijskega sredstva.
Države članice Komisiji za izvajanje njenih nalog zagotovijo neomejen dostop do teh podatkov in informacij ter ji podelijo uporabniške pravice za njihovo uporabo.
Člen 23
Poročila Komisije
1. Komisija prvo ocenjevalno poročilo o izvajanju te direktive objavi v dveh letih po prejemu vseh programov ukrepov in v vsakem primeru najpozneje do leta 2017 .
Komisija potem vsakih šest let objavi nadaljnja poročila.
Poročila posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
2. Komisija do ... (28) objavi poročilo, ki poudarja nasprotja ali dopolnjevanja med možnimi izboljšanjem te direktive ter dolžnostmi, obveznostmi in pobudami iz člena 3.
Poročilo se posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
3. Poročila iz odstavka 1 vključujejo:
|
a) |
pregled napredka pri izvajanju te direktive; |
|
b) |
pregled stanja morskega okolja Skupnosti, ki se izvede v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje in ustreznimi regionalnimi organizacijami za morje in ribištvo ter v skladu z ustreznimi konvencijami; |
|
c) |
pregled morskih strategij s predlogi za njihovo izboljšanje; |
|
d) |
povzetek presoj, ki jih izvede Komisija v skladu s členom 19 v zvezi z informacijami, prejetimi od držav članic v skladu s členom 18; |
|
e) |
povzetek odgovora držav članic na vsako poročilo Komisije v skladu s členom 21; |
|
f) |
povzetek odgovorov na pripombe Evropskega parlamenta in Sveta o predhodnih morskih strategijah. |
4. V roku ... (29) mora Komisija poročati o stanju morskega okolja arktičnih voda, ki so pomembne za Skupnost, in če je primerno, predlagati Evropskemu parlamentu in Svetu ustrezne ukrepe za njihovo zaščito, za ureditev Arktike kot zavarovanega območja, podobno kot pri Antarktiki, in njeno imenovanje za „naravni rezervat, namenjen miru in znanosti“.
Države članice, ki imajo evropske morske vode, ki vključujejo arktične vode, dajo ugotovitve začetne presoje v zvezi s temi vodami na voljo Arktičnemu svetu.
Člen 24
Poročanje o napredku na zaščitenih območjih
V času do ... (30) mora Komisija poročati o napredku pri vzpostavljanju globalnega omrežja zaščitenih območij ter časovnih/območnih zapor za varstvo območij in obdobij odraščanja v skladu z zavezo v Sklepu VII/5 konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti in prispevkom Skupnosti pri vzpostavitvi takšnega omrežja.
Na podlagi tega Komisija do leta 2012 v skladu s postopki iz Pogodbe po potrebi predlaga dodatne ukrepe Skupnosti, potrebne za varstvo reprezentativnega omrežja zaščitenih morskih območij.
Člen 25
Pregled te direktive
1. Komisija to direktivo pregleda do ... (31) in, kjer je primerno, predlaga Evropskemu parlamentu in Svetu predloge sprememb, potrebnih za :
|
a) |
lažje uresničevanje dobrega okoljskega stanja v evropskih morskih vodah, če to ne bo doseženo do leta 2017; |
|
b) |
lažje ohranjanje dobrega okoljskega stanja v evropskih morskih vodah, če bo to doseženo do leta 2017. |
2. Komisija upošteva med drugim tudi prvo ocenjevalno poročilo, pripravljeno na podlagi člena 23(1).
Člen 26
Financiranje s strani Skupnosti
1. Glede na to, da je vzpostavitev morske strategije že po naravi prednostnega značaja, se izvajanje te direktive podpre s finančnimi instrumenti Skupnosti od leta 2007 dalje.
2. EU sofinancira programe, ki jih pripravijo države članice, v skladu z obstoječimi finančnimi instrumenti.
Poglavje V
Končne določbe
Člen 27
Tehnične prilagoditve
1. Priloge III, IV in V se prilagodijo znanstvenemu in tehničnemu napredku v skladu s postopkom iz člena 28(3), ob upoštevanju obdobij za pregled in posodabljanje morskih strategij, določenih v členu 20(2).
2. Kjer je potrebno, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 28(3) sprejme:
|
a) |
standarde za uporabo prilog III, IV in V; |
|
b) |
tehnične formate za namene prenosa in obdelave podatkov, vključno s statističnimi ter kartografskimi podatki. |
Člen 28
Odbor
1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen na podlagi člena 21(1) Direktive 2000/60/ES, v nadaljnjem besedilu „odbor“.
2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa. Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
Člen 29
Vode izven evropskih morskih voda
Evropski parlament in Svet, ali v določenih primerih Svet, sprejmeta ukrepe Skupnosti za izboljšanje okoljskega stanja voda izven evropskih morskih voda, če je izboljšanje možno z nadzorovanjem dejavnosti, ki so v pristojnosti Skupnosti ali držav članic.
Ukrepi se sprejmejo na podlagi predlogov, ki jih predloži Komisija v roku do ... (32) v skladu s postopki, določenimi s Pogodbo.
Člen 30
Prenos
1. Države članice sprejmejo zakone, predpise in upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do ... (33). Komisiji nemudoma pošljejo besedilo teh določb s primerjalno tabelo med določbami in to direktivo.
Države članice se ob sprejetju teh ukrepov sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice Komisiji sporočijo besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 31
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 32
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) UL C 185, 8.8.2006, str. 20.
(2) UL C 206, 29.8.2006, str. 5.
(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2006.
(4) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(5) UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(6) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
(7) UL L 179, 23.6.1998, str. 1.
(8) UL L 309, 13.12.1993, str. 1 .
(9) UL L 73, 16.3.1994, str. 19.
(10) UL L 104, 3.4.1998, str. 1.
(11) UL L 118, 8.5.2000, str. 44.
(12) UL L 240, 19.9.1977, str. 1 .
(13) UL L 322, 14.12.1999, str. 32.
(14) UL L 67, 12.3.1983, str. 1.
(15) UL ...
(16) UL L 358, 31.12.2002, str. 59.
(17) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
(18) 2 leti po datuma začetka veljavnosti te direktive.
(19) 3 leta po datuma začetka veljavnosti te direktive.
(20) UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).
(21) 3 leta po začetku veljavnosti te direktive.
(22) UL L 135, 30.5.1991, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z uredbo (ES) št. 1882/2003.
(23) UL L 64, 4.3.2006, str. 37.
(24) UL ....
(25) 3 leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(26) UL L 156, 25.6.2003, str. 17.
(27) UL L 41, 14.2.2003, str. 26.
(28) 4 leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(29) 2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(30) 2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(31) 10 let po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(32) 4 leta po datumu začetka veljavnosti te direktive.
(33) 2 leti po datumu začetka veljavnosti te direktive.
PRILOGA I
POGOJI, PREDVIDENI V ČLENIH 4 IN 11
|
a) |
na podlagi podatkov o razvojnih trendih se naravna raznovrstnost v morski regiji ohranja (ko so trendi stabilni) in obnavlja (ko je zabeležen trend zmanjševanja), vključno z ekosistemi, habitati in vrstami, pri čemer se posebna pozornost posveti tistim, ki so občutljivi na vplive človekovih dejavnosti zaradi nekaterih ekoloških značilnosti: krhkost, občutljivost, počasna rast, nizka rodnost, dolga življenjska doba, bivanje na obrobju območij razširjenosti, slab genetski tok in očitna genetsko pogojena nizka številčnost; |
|
b) |
populacije vseh živih morskih virov so povrnjene na raven, na kateri se lahko zagotavlja dolgoročna številčnost vrst in ohranitev njihove polne sposobnosti razmnoževanja, kjer se vidi starost populacije in velikost razdelitve, ki je pokazatelj zdravega staleža, in se na njej ohranjajo; |
|
c) |
človekova dejavnost ne sme (bistveno) vplivati na razdelitev in številčnost vrst, ki niso neposredno izkoriščane; |
|
d) |
negativne posledice ribolova za morsko okolje so se zmanjšale, vključno s posledicami za morsko dno ter nenamernim prilovom drugih vrst in mladih rib; |
|
e) |
raven naseljenosti z malimi ribami za „krmo“ na nižji ravni prehranjevalne verige je trajnostna, zlasti ob upoštevanju njihovega pomena za plenilce - ki so od njih odvisni, vključno z ribami, ki imajo tržno vrednost - in za trajnostno ohranitev ekosistemov in osnovnih virov; |
|
f) |
koncentracije eksotoksičnih snovi človeškega izvora (vključno z umetnimi snovmi in kemikalijami, ki prekinejo delovanje hormonov) so skoraj nične in ne morejo neposredno ali posredno škoditi okolju ali ljudem; |
|
g) |
koncentracije naravno prisotnih eksotoksičnih snovi so blizu stopnjam naravne vsebnosti v ekosistemih; |
|
h) |
vpliv organskih onesnaževal in gnojil iz obalnih ali kopenskih virov, iz ribogojstva ali odpadnih voda iz kanalizacij in drugih odtokov je pod ravnijo, pri kateri bi lahko vplival na okolje, človekovo zdravje ali zakonito uporabo morja in obale; |
|
i) |
evtrofikacija, ki jo povzročijo na primer emisije hranil, kot sta fosfor in dušik, je zmanjšana do stopnje, na kateri ne povzroča več škodljivih učinkov, kot so zmanjšanje biološke raznovrstnosti, degradacija ekosistemov, škodljivo cvetenje alg in pomanjkanje kisika na dnu morij; |
|
j) |
učinki na morske in obalne ekosisteme, vključno s habitati in vrstami, ki so rezultat proučevanja ali izkoriščanja morskega dna, podtalja ali malo gibljivih vrst, so se zmanjšali in ne negativno vplivajo na strukturno in ekološko celovitost bentosnih in njim podobnih ekosistemov; |
|
k) |
količina odpadkov v morskem in obalnem okolju se je zmanjšala na raven, ki ne ogroža morskih vrst in habitatov, človekovega zdravja ter varnosti in gospodarstva obalnih skupnosti; |
|
l) |
regulirani obratovalni izpusti s ploščadi in cevovodov ter uporaba blata in odpadkov, ki nastanejo pri vrtanju, niso veliko tveganje za morsko okolje, naključni izpusti iz naftnih in plinskih obratov na morju pa so zmanjšani; |
|
m) |
vsi obratovalni izpusti in izpusti s plovil upoštevajo mednarodno pravo, konvencije o regionalnih morjih ali zakonodajo Skupnosti, ki urejajo te izpuste, tveganje za nesreče pa se je zmanjšalo na najnižjo možno stopnjo; |
|
n) |
prenehali so se regulirani izpusti nafte z naftnih ploščadi in iz naftovodov ter uporaba škodljivega blata iz vrtin; slučajni izpusti teh snovi so se zmanjšali na najnižjo možno stopnjo; |
|
o) |
škodljivi obratovalni izpusti in izpusti iz ladijskih prevozov so odstranjeni, tveganje za nesreče, pri katerih bi lahko prišlo do škodljivih izpustov, pa je zmanjšano na najnižjo možno stopnjo; |
|
p) |
prepovedano je namerno vnašanje neavtohtonih vrst v morsko in obalno okolje, naključno vnašanje se je zmanjšalo na najnižjo možno stopnjo in odstranjene so bile odpadne vode kot možni vir vnosa. Prepovedana je uporaba novih vrst (vključno z neavtohtonimi in gensko spremenjenimi vrstami) v ribogojstvu brez predhodne presoje vpliva možnih posledic; |
|
q) |
posledice človekovih gradenj za morske in obalne habitate in vrste so se zmanjšale na najnižjo možno stopnjo in ne vplivajo negativno na strukturno in ekološko celovitost bentosnih in njim podobnih ekosistemov, ne na zmožnost morskih in obalnih vrst in habitatov, da prilagodijo svoj bivanjski prostor podnebnim razmeram; |
|
r) |
zmanjšanje hrupa od (na primer) ladijskih prevozov in podvodne akustične opreme se je zmanjšalo na najnižjo možno stopnjo, da se preprečijo škodljivi vplivi na morsko življenje, človekovo zdravje ali zakonito uporabo morja in obale; |
|
s) |
načrtno/namerno izpuščanje tekočin ali plinov v vodni steber ter odlaganje trdnih snovi v vodni steber je prepovedano, razen če se izda dovoljenje na osnovi mednarodnega prava in izvede predhodna presoja vpliva na okolje v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (1) ter ustreznimi mednarodnimi konvencijami; |
|
t) |
načrtno/namerno izpuščanje tekočin ali plinov na morsko dno/podtalje ter odlaganje trdnih snovi na morsko dno/podtalje je prepovedano, razen če se izda dovoljenje na osnovi mednarodnega prava in izvede predhodna presoja vpliva na okolje v skladu z Direktivo 85/337/EGS ter ustreznimi mednarodnimi konvencijami; |
|
u) |
v vsaki regiji delež morskih območij, zaščitenih pred možnimi škodljivimi človekovimi dejavnostmi, in tudi raznovrstnost ekosistemov, ki so prisotni na teh območjih, zadošča za učinkovit prispevek k regionalni in globalni mreži zaščitenih morskih območij. |
(1) UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES.
PRILOGA II
ČLEN 9(1)
(1) Ime in naslov pristojnega organa - uradno ime in naslov določenega organa.
(2) Pravni status pristojnega organa - opis pravnega statusa pristojnega organa in, kadar je to ustrezno, povzetek ali kopija njegovega statuta, ustanovne pogodbe ali enakovredne pravnega dokumenta.
(3) Obveznosti - opis pravnih in upravnih odgovornosti vsakega pristojnega organa in njegova vloga glede zadevnih morskih voda.
(4) Članstvo - kadar pristojni organ deluje kot usklajevalni organ za druge pristojne organe, je treba navesti seznam teh organov, skupaj s povzetkom institucionalnih povezav za zagotovitev usklajevanja.
(5) Regijska koordinacija - zahteva se povzetek mehanizmov, vzpostavljenih za zagotovitev koordinacije med državami članicami, katerih evropske morske vode spadajo v isto morsko regijo.
PRILOGA III
ČLENI 10(1), 11(1) IN 13(1)
Tabela 1 - Značilnosti
|
Fizikalne in kemijske lastnosti |
|
||||||||||
|
Tipi habitata |
|
||||||||||
|
Biološki elementi |
|
||||||||||
|
Druge značilnosti |
|
Tabela 2 - Pritiski in vplivi
|
Splošno Onesnaževanje v obliki neposrednega ali posrednega vnašanja snovi ali energije v morsko okolje, zaradi človekove dejavnosti, vključno z morskim podvodnim hrupom, ki ga povzroča človek, ki povzroči ali bi lahko povzročilo škodljive učinke na žive vire in življenje v morju, nevarnost za zdravje ljudi, ovire za pomorske dejavnosti, vključno z ribolovom, turizmom in rekreacijo ter drugimi zakonitimi uporabami morja, poslabšanje kakovosti morske vode glede njene uporabnosti ter zmanjšanje možnosti, ki jih ponuja morje. |
|
|
Fizična škoda |
Dušenje (npr. z umetnimi strukturami, odstranjevanjem izkopanega materiala) Pečatenje (npr. s trajnimi konstrukcijami) |
|
Fizične poškodbe |
Zamuljenje (npr. razlitje, izkopavanje, izlivanje) Površinska obraba (npr. čolnarjenje, sidranje) Izbirna ekstrakcija (npr. zbiranje izkopanega materiala, zapletanje) |
|
Nefizične motnje |
Hrup (npr. čolnarjenje, potresi) Vizualno (npr. rekreacijska dejavnost) |
|
Onesnaženje s strupenimi snovmi |
Uvajanje sintetičnih sestavin (npr. pesticidi, premazi proti obraščanju, poliklorirani bifenili) Uvajanje nesintetičnih sestavin (npr. težke kovine, ogljikovodiki) |
|
Onesnaženje z nestrupenimi snovmi |
Obogatitev s hranilnimi snovmi (npr. kmetijski iztoki, izpusti) Obogatitev z organskimi snovmi (npr. marikultura, izpusti) Spremembe v toplotnem režimu (npr. izpusti, elektrarne) Spremembe motnosti vode (npr. razlitje, izkopi) Spremebe slanosti (npr. odvzem vode, izpusti) |
|
Biološka motnja |
Uvajanje mikrobioloških patogenov Uvajanje tujerodnih vrst in premestitev na drugo mesto Izbirna ekstrakcija vrst (npr. komercialni in rekreacijski ribolov) |
PRILOGA IV
ČLEN 12(1)
(1) Ustrezna pokritost vseh elementov, značilnih za morske vode pod suverenostjo ali v pristojnosti države članice znotraj morske regije ali podregije.
(2) Treba je zastaviti (a) cilje, ki ustvarjajo želene pogoje, ki imajo podlago v določitvi dobrega okoljskega stanja; (b) merljive cilje, ki dopuščajo spremljanje; in (c) operativne cilje v zvezi z dejanskimi izvedbenimi ukrepi za podporo pri doseganju teh ciljev.
(3) Treba je določiti okoljsko stanje in ga oblikovati glede na merljive lastnosti elementov, ki so značilni za evropske morske vode države članice znotraj morske regije ali podregije.
(4) Doslednost zastavljenih ciljev; cilji ne smejo biti med seboj nasprotujoči.
(5) Določanje sredstev, potrebnih za doseganje ciljev.
(6) Določitev časovnega roka za doseganje ciljev.
(7) Določanje kazalcev, namenjenih za nadzorovanje napredka in usmerjanje upravnih odločitev k doseganju ciljev.
(8) Določanje referenčnih točk, kjer je to ustrezno (ciljne in mejne referenčne točke).
(9) Skrbno preučevanje družbenih in gospodarskih razmer pri zastavljanju ciljev.
(10) Preučevanje zastavljenih okoljskih ciljev, s tem povezanih kazalcev ter mejnih in ciljnih referenčnih točk, razvitih na podlagi okoljskega cilja, določenega v členu 1, da se presodi, ali bi morskim vodam, ki so pod suverenostjo in v pristojnosti držav članic znotraj morskega regije, z doseganjem ciljev zagotovili stanje, ki jim ustreza.
(11) Združljivost ciljev, katerim so se Skupnost in države članice zavezale s pomembnimi mednarodnimi in regionalnimi sporazumi.
(12) Ko se niz ciljev in kazalcev zbere, jih je treba preučiti skupaj in glede na okoljski cilj, določen v členu 1, da se presodi, ali bo doseganje ciljev morskemu okolju zagotovilo stanje, ki mu ustreza.
PRILOGA V
ČLEN 13(1)
(1) Treba je zagotoviti informacije za presojo okoljskega stanja in da se izmeri napredek do dobrega okoljskega stanja v skladu s Prilogo III ter standarde in merila, ki jih je treba določiti na podlagi prilog I in III.
(2) Treba je zagotoviti nastajanje informacij, ki omogočajo prepoznavanje ustreznih kazalcev za okoljske cilje, predvidene v členu 12.
(3) Treba je zagotoviti nastajanje informacij, ki omogočajo presojo vpliva na ukrepe iz člena 16.
(4) Treba je vključiti dejavnosti, da se ugotovi vzrok spremembe in s tem uvede morebitne korektivne ukrepe, potrebne za ponovno doseganje dobrega okoljskega stanja, če se ugotovi, da je prišlo do odmikanja od želenega stanja.
(5) Treba je zagotoviti informacije o kemičnih onesnaževalcih v vrstah z območij komercialnega ribolova, ki se uporabljajo za prehrano ljudi.
(6) Treba je vključiti dejavnosti za potrditev, da se s popravnimi ukrepi dosežejo želene spremembe, ne pa neželeni stranski učinki.
(7) Treba je zbrati informacije na podlagi morskih regij.
(8) Treba je razviti tehnične specifikacije in standardizirane metode za spremljanje na ravni Skupnosti, da se omogoči primerljivost informacij.
(9) Treba zagotoviti čim boljšo združljivost z obstoječimi programi, razvitimi na regionalni in mednarodni ravni, da se tako pospeši skladnost med temi programi in izogne podvajanju prizadevanj.
(10) Presojo o bistvenih spremembah okoljskih pogojev je treba vključiti kot del začetne presoje iz člena 10, in nove in nastajajoče zadeve, kjer je to potrebno.
(11) Treba je obravnavati elemente, naštete v Prilogi III, in njihovo naravno spremenljivost kot del začetne presoje, predvidene v členu 10, in oceniti trende, usmerjene k doseganju okoljskih ciljev, določenih v členu 12(1), z uporabljanjem določenih kazalcev in njihovih mejnih ali ciljnih referenčnih točk, kjer je to primerno.
PRILOGA VI
ČLEN 16(1)
(1) Nadzorovanje vnosa: upravljavski ukrepi, ki vplivajo na količino dovoljene človekove dejavnosti.
(2) Nadzorovanje iznosa: upravljavski ukrepi, ki vplivajo na dovoljeno stopnjo motnje komponente ekosistema.
(3) Nadzori prostorske in časovne porazdelitve: upravljavski ukrepi, ki vplivajo na to, kje in kdaj se dovoli dejavnost.
(4) Ukrepi za usklajevanje upravljanja: orodja, ki zagotavljajo, da je upravljanje usklajeno.
(5) Gospodarske pobude: upravljavski ukrepi, ki so v gospodarskem interesu tistih, ki uporabljajo morski ekosistem za delovanje na način, primeren doseganju ekoloških ciljev za ekosistem.
(6) Orodja za ublažitev in sanacijo: upravljavska orodja, ki usmerjajo človekove dejavnosti k obnavljanju poškodovanih komponent morskih ekosistemov.
(7) Komunikacija, vključevanje interesnih skupin in večanje javne ozaveščenosti.
P6_TA(2006)0483
Merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro ***I
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju nekaterih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro (KOM(2006)0069 — C6-0064/2006 — 2006/0018(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0069) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 251(2) in člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0064/2006), |
|
— |
ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0287/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom; |
|
3. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TC1-COD(2006)0018
Stališče Evropskega parlamenta sprejeto na prvi obravnavi dne 14 novembra 2006 z namenom sprejetja Direktive 2006/.../ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju nekaterih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 95 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),
ob upoštevanju naslednjega:
|
(1) |
Sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2005 o Strategiji Skupnosti za živo srebro, ki upošteva vse vrste uporabe živega srebra, ugotavlja, da bi bilo na ravni Skupnosti primerno uvesti omejitve pri trženju nekaterih vrst neelektrične ali neelektronske merilne in kontrolne opreme, ki vsebuje živo srebro in je glavna skupina izdelkov z vsebnostjo živega srebra, ki je do zdaj ne ureja ukrep Skupnosti. |
|
(2) |
Z uvedbo omejitev pri trženju merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro, bi preprečili vstop živega srebra v tok odpadkov, to pa bi koristilo okolju in dolgoročno zdravju ljudi. |
|
(3) |
Ob upoštevanju tehnične in gospodarske izvedljivosti razpoložljivi dokazi, ki zadevajo merilne in kontrolne naprave, kažejo, da morajo takojšnji ukrepi omejitve zajeti samo tiste merilne naprave, ki so namenjene za prodajo prebivalstvu , in vse termometre za merjenje telesne temperature . |
|
(4) |
Pri uvozu merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro in so starejše od 50 let, gre za uvoz starinskih predmetov ali predmetov kulturne dediščine, kakor je določeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 3911/92 z dne 9. decembra 1992 o izvozu predmetov kulturne dediščine (3). Obseg takšne trgovine je omejen in verjetno ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje. Ta trgovina zato ne bi smela biti omejena. |
|
(5) |
Da bi se zmanjšale emisije živega srebra v okolje in zagotovila postopna opustitev preostalih merilnih naprav, ki vsebujejo živo srebro in se uporabljajo v poklicne in industrijske namene, zlasti sfigmomanometrov v zdravstvu, bi morala Komisija preveriti razpoložljivost varnejših alternativ, ki so tehnično izvedljive in ekonomsko sprejemljive. Glede sfigmomanometrov v zdravstvu se je treba posvetovati z zdravstvenimi strokovnjaki, da se zagotovi, da bodo zahteve v zvezi z diagnozo in zdravljenjem nekaterih zdravstvenih stanj primerno izpolnjene. |
|
(6) |
S to direktivo se omeji samo dajanje novih merilnih naprav v promet. Ta omejitev torej ne velja za naprave, ki so že v uporabi ali tiste, ki so bile že dane v promet . |
|
(7) |
Neskladja med zakoni ali upravnimi ukrepi, ki so jih sprejele države članice v zvezi z omejitvijo živega srebra v različnih merilnih in kontrolnih napravah, bi lahko ovirala trgovanje, izkrivljala konkurenco v Skupnosti in bi torej lahko imela neposreden vpliv na vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Zato se zdi potrebno z uvedbo usklajenih predpisov za izdelke, ki vsebujejo živo srebro, približati zakone držav članic na področju merilnih in kontrolnih naprav ter tako ohraniti notranji trg, ob tem pa zagotoviti visoko raven zaščite človeškega zdravja in okolja. |
|
(8) |
Direktivo Sveta 76/769/EGS z dne 27. julija 1976 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (4) bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. |
|
(9) |
Ta direktiva se uporablja brez vpliva na zakonodajo Skupnosti, ki določa minimalne zahteve za zaščito delavcev, vsebovane v Direktivi Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu (5) ter posameznih direktivah, ki temeljijo na njej, zlasti Direktivi Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu (6). |
|
(10) |
Države članice se v skladu s točko 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (7) spodbuja, naj zase in v interesu Skupnosti sestavijo lastne tabele, ki bodo čim bolje prikazovale korelacijo med to direktivo in ukrepi prenosa, ter jih objavijo — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Priloga I k Direktivi 76/769/EGS se spremeni, kakor je določeno v Prilogi k tej direktivi.
Člen 2
1. Države članice najpozneje do ... (8) sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Te predpise uporabljajo od ... (9) .
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Ta direktiva začne veljati na dan njene objave v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V ..., ...
Za Evropski parlament
Predsednik
Za Svet
Predsednik
(1) Mnenje z dne 13. septembra 2006 (še ni objavljeno v Uradnem listu).
(2) Stališče Evropskega parlamenta z dne 14. novembra 2006.
(3) UL L 395, 31.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).
(4) UL L 262, 27.9.1976, str. 201. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2005/90/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 28 ).
(5) UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
(6) UL L 131, 5.5.1998, str. 11 .
(7) UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
(8) Eno leto po začetku veljavnosti te direktive.
(9) Osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
PRILOGA
V Prilogo I k Direktivi 76/769/EGS se vstavi naslednja točka:
|
19a živo srebro CAS št.: 7439-97-6 |
|
(1) Tri leta po začetku veljavnosti te direktive.
(2) Osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
(3) Dan začetka veljavnosti te direktive.
(4) Dve leti po začetku veljavnosti te direktive.
P6_TA(2006)0484
Vodenje zračnega prometa (SESAR) *
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi skupnega podjetja za uresničitev nove generacije evropskega sistema vodenja zračnega prometa (SESAR) (KOM(2005)0602 — C6-0002/2006 — 2005/0235(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2005)0602) (1), |
|
— |
ob upoštevanju člena 171 Pogodbe ES, na podlagi katerega se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0002/2006), |
|
— |
ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi, |
|
— |
ob upoštevanju členov 51 in 35 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenja Odbora za promet in turizem (A6-0382/2006), |
|
1. |
odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen; |
|
2. |
poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES; |
|
3. |
poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament; |
|
4. |
poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije; |
|
5. |
naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji. |
|
BESEDILO, KI GA PREDLAGA KOMISIJA |
SPREMEMBE PARLAMENTA |
||||||||||||||
|
Sprememba 1 |
|||||||||||||||
|
Navedba sklicevanja 1 |
|||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 2 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 2 |
|||||||||||||||
|
(2) Projekt posodobitve upravljanja zračnega prometa v Evropi, v nadaljnjem besedilu „projekt SESAR“, je tehnološki del enotnega evropskega neba. Njegov namen je opremiti Skupnost z učinkovito infrastrukturo za nadzor, ki bo omogočila razvoj varnega in okolju prijaznega zračnega prevoza ter bo v celoti izkoristila tehnološke pridobitve, ki jih prinašajo programi, kot je GALILEO. |
(2) Projekt posodobitve vodenja zračnega prometa v Evropi, v nadaljevanju„projekt SESAR“, je tehnološki del enotnega evropskega neba. Njegov namen je opremiti Skupnost z učinkovito infrastrukturo za nadzor, ki bo omogočila razvoj varnega , energetsko učinkovitega in okolju prijaznega zračnega prevoza ter bo v celoti izkoristila tehnološke pridobitve, ki jih prinašajo programi, kot je GALILEO. Da se zmanjša vpliv letalstva na podnebne spremembe, je njegov namen vključiti tudi upravljanje hitrosti letal, zaradi energetske učinkovitosti, in intenzivno sodelovanje z meteorološkimi službami. |
||||||||||||||
|
Sprememba 3 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 3 |
|||||||||||||||
|
(3) Projekt SESAR želi povezati in uskladiti dejavnosti, ki so jih prej v Skupnosti izvajali razpršeno in neusklajeno. |
(3) Projekt SESAR želi povezati in uskladiti dejavnosti, ki so jih prej v Skupnosti izvajali razpršeno in neusklajeno , tudi v najbolj oddaljenih in obrobnih regijah, naštetih v členu 299 (2) Pogodbe . |
||||||||||||||
|
Sprememba 4 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 6 |
|||||||||||||||
|
(6) Opredelitveni fazi bo sledila izvedbena faza načrta za posodobitev upravljanja zračnega prometa v Skupnosti, ki se deli na dve zaporedni fazi: razvoj (2008-2013) in razširitev (2014- 2020). |
(6) Opredelitveni fazi bosta sledili dve zaporedni fazi: faza razvoja (2008-2013) in faza razširitve (2014-2020). |
||||||||||||||
|
Sprememba 5 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 6 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
(6a) Za vsako fazo morajo biti določene poglavitne vsebinske prvine, pravne določbe za fazo razširitve pa je treba navesti v posebnem predlogu. |
||||||||||||||
|
Sprememba 8 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 12 |
|||||||||||||||
|
(12) Ob upoštevanju velikega števila udeležencev, ki bodo morali sodelovati v tem procesu, potrebnih finančnih sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj je treba ustanoviti pravni subjekt, ki bo lahko zagotovil usklajeno upravljanje sredstev, dodeljenih projektu SESAR v izvedbeni fazi. |
(12) Ob upoštevanju velikega števila udeležencev, ki bodo morali sodelovati v tem procesu, potrebnih finančnih sredstev ter strokovnega znanja in izkušenj je treba ustanoviti pravni subjekt, ki bo lahko zagotovil usklajeno upravljanje sredstev, dodeljenih projektu SESAR v fazi razvoja . |
||||||||||||||
|
Sprememba 9 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 13 |
|||||||||||||||
|
(13) Ta subjekt , ki je zadolžen za upravljanje javnega raziskovalnega projekta evropskega pomena , je treba šteti za mednarodni organ iz druge alinee člena 15(10) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, in iz druge alinee člena 23(1) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov. |
(13) Ta subjekt bo zadolžen za upravljanje javnega raziskovalnega projekta evropskega pomena v smislu druge alinee člena 15(10) Šeste direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, in iz druge alinee člena 23(1) Direktive Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske proizvode in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih proizvodov. |
||||||||||||||
|
Sprememba 10 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 14 |
|||||||||||||||
|
(14) Ta subjekt mora biti oproščen obdavčitve s strani držav članic za vse obdavčitve in davke razen DDV in trošarin, plače osebja pa morajo biti oproščene nacionalnega davka na dohodek . |
(14) Ta subjekt mora biti oproščen obdavčitve s strani držav članic za vse obdavčitve in davke, razen DDV in trošarin, plače osebja pa morajo biti v skladu s pogoji zaposlovanja drugih uslužbencev Evropskih skupnosti . |
||||||||||||||
|
Sprememba 11 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 15 |
|||||||||||||||
|
(15) SESAR je raziskovalni in razvojni projekt, ki upravičuje financiranje iz naslova okvirnih programov Skupnosti za raziskave in razvoj. Treba je torej ustanoviti skupno podjetje v skladu s členom 171 Pogodbe, da bi omogočili znaten napredek v razvoju tehnologij, povezanih s sistemi zračnega nadzora za fazo razvoja (2008-2013). |
(15) SESAR je raziskovalni in razvojni projekt, ki upravičuje financiranje iz naslova okvirnih programov Skupnosti za raziskave in razvoj. Treba je torej ustanoviti skupno podjetje v skladu s členoma 171 in 173 Pogodbe, da bi omogočili znaten napredek v razvoju tehnologij, povezanih s sistemi zračnega nadzora za fazo razvoja (2008-2013). |
||||||||||||||
|
Sprememba 12 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 17 |
|||||||||||||||
|
(17) Glavni nalogi skupnega podjetja morata biti organizacija in usklajevanje projekta SESAR preko povezovanja javnih in zasebnih sredstev ter s podporo zunanjih tehničnih virov, ki izvirajo predvsem iz članov, in še posebej na podlagi Eurocontrolovih izkušenj. |
(17) Glavni nalogi skupnega podjetja morata biti organizacija in usklajevanje projekta SESAR prek povezovanja javnih in zasebnih sredstev ter s podporo zunanjih tehničnih virov, ki izvirajo predvsem iz članov, in še posebej na podlagi izkušenj in strokovnega znanja Eurocontrola. |
||||||||||||||
|
Sprememba 13 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 17a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
(17a) Za zasebni sektor je zaželjeno, da bi bil ustrezno vključen v vse faze, še zlasti v fazo razvoja, da se zagotovi odgovornost udeležencev iz zasebnega sektorja v fazi razširitve. |
||||||||||||||
|
Sprememba 14 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 20 |
|||||||||||||||
|
(20) Treba je določiti podrobna pravila za organizacijo in delovanje skupnega podjetja s pripravo statuta skupnega podjetja. |
(20) Treba bi bilo določiti podrobna pravila za organizacijo in delovanje skupnega podjetja , izogibanje navzkrižju interesov v podjetju in postopek imenovanja njegovih članov s pripravo statuta skupnega podjetja , kakor je določeno v Prilogi . |
||||||||||||||
|
Sprememba 15 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 20 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
(20a) Evropskemu parlamentu bi bilo treba dodeliti status opazovalca v upravnem odboru skupnega podjetja. |
||||||||||||||
|
Sprememba 16 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 20 b (novo) |
|||||||||||||||
|
|
(20b) Prošnje za pristop novih članic k skupnemu podjetju je treba odobriti ob upoštevanju določb člena 1(3) Priloge. |
||||||||||||||
|
Sprememba 17 |
|||||||||||||||
|
Uvodna izjava 22 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
(22a) Komisija bi morala vsaka tri leta poročati Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe ter po potrebi predlagati njene spremembe. |
||||||||||||||
|
Sprememba 18 |
|||||||||||||||
|
Člen 1, odstavek 1 |
|||||||||||||||
|
1. Za izvrševanje razvojnih dejavnosti v izvedbeni fazi izvajanja projekta za posodobitev upravljanja zračnega prometa v Evropi, v nadaljnjem besedilu „projekt SESAR“, se ustanovi skupno podjetje, imenovano „skupno podjetje SESAR“ za obdobje do 31. decembra 2013 . |
1. Ustanovi se skupno podjetje (v nadaljevanju „skupno podjetje“). Njegov poglavitni cilj je vodenje dejavnosti v fazi razvoja projekta posodobitve vodenja zračnega prometa v Evropi, v nadaljevanju „projekta SESAR“, za obdobje , ki se začne z dnem, ko Svet sprejme glavni načrt za vodenje zračnega prometa iz spodnje točke (a) člena 1, in zaključi ob koncu faze razvoja . |
||||||||||||||
|
Sprememba 19 |
|||||||||||||||
|
Člen 1, odstavek 1 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 20 |
|||||||||||||||
|
Člen 1, odstavek 1 b (novo) |
|||||||||||||||
|
|
1b. Svet po potrebi in v skladu z razvojem projekta in glavnega načrta za vodenje zračnega prometa preveri obseg, vodenje, financiranje in trajanje skupnega podjetja. Pri tem upošteva vrednotenje iz člena 6 in določbe člena 6a. |
||||||||||||||
|
Sprememba 21 |
|||||||||||||||
|
Člen 1, odstavek 2, uvodni del |
|||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 22 |
|||||||||||||||
|
Člen 1, odstavek 2, alinea 1 |
|||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 23 |
|||||||||||||||
|
Člen 1, odstavek 2, alinea 2 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 24 |
|||||||||||||||
|
Člen 1, odstavek 2, alinea 2 b (novo) |
|||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 25 |
|||||||||||||||
|
Člen 1, odstavek 3 |
|||||||||||||||
|
3. Sedež skupnega podjetja je v Bruslju . |
3. Sedež skupnega podjetja se določi v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programovSkupnosti (2) . |
||||||||||||||
|
Sprememba 26 |
|||||||||||||||
|
Člen 2, odstavek 2 |
|||||||||||||||
|
2. Skupno podjetje se prizna kot mednarodni organ iz druge alinee člena 15(10) Direktive 77/388/EGS in druge alinee člena 23(1) Direktive 92/12/EGS. |
črtano |
||||||||||||||
|
Sprememba 27 |
|||||||||||||||
|
Člen 2, odstavek 3 |
|||||||||||||||
|
3. Skupno podjetje je oproščeno obdavčitve s strani držav članic, razen za DDV in trošarine. Predvsem je oproščeno plačila pristojbin za registracijo in davka na družbe ali podobnih davkov. Plače osebja v skupnem podjetju so oproščene vseh nacionalnih davkov na dohodek . |
3. Skupno podjetje je oproščeno obdavčitve s strani držav članic, razen za DDV in trošarine. Predvsem je oproščeno plačila pristojbin za registracijo in davka na družbe ali podobnih davkov. Plače osebja v skupnem podjetju so v skladu s pogoji zaposlovanja drugih uslužbencev Evropskih skupnosti. |
||||||||||||||
|
Sprememba 28 |
|||||||||||||||
|
Člen 3, odstavek 1 |
|||||||||||||||
|
1. Sprejme se statut skupnega podjetja, ki je priložen tej uredbi. |
1. Sprejme se statut skupnega podjetja, ki je priložen tej uredbi in je njen sestavni del . |
||||||||||||||
|
Sprememba 29 |
|||||||||||||||
|
Člen 3, odstavek 2 |
|||||||||||||||
|
2. Statut se lahko spreminja v skladu s postopkom iz člena 5 (2), predvsem v zvezi s členi 3, 4, 5, 6 in 8 tega statuta . |
2. Statut se lahko spreminja v skladu s postopkom iz člena 6a . |
||||||||||||||
|
Spremembi 63 in 61 |
|||||||||||||||
|
Člen 4, odstavek 1, točki (a) in (b) |
|||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 32 |
|||||||||||||||
|
Člen 4, odstavek 3 |
|||||||||||||||
|
3. Vsi finančni prispevki Skupnosti skupnemu podjetju bodo prenehali z iztekom obdobja iz člena 1 . |
3. Vsi finančni prispevki Skupnosti skupnemu podjetju bodo prenehali z iztekom faze razvoja, razen če Evropski parlament in Svet na podlagi predloga Komisije ne odločita drugače . |
||||||||||||||
|
Sprememba 34 |
|||||||||||||||
|
Člen 5, odstavek 2 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
2a. Stališče Komisije v zvezi z odločitvami upravnega odbora glede tehničnih prilagoditev glavnega načrta za vodenje zračnega prometa se sprejme v skladu s postopkom iz člena 3 Sklepa 1999/468/ES. |
||||||||||||||
|
Sprememba 35 |
|||||||||||||||
|
Člen 5 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
Člen 5a Pristop novih članov Komisija Svetu in Evropskemu parlamentu poroča o pristopu novih članov k skupnemu podjetju. Pristop novih članov, vključno s člani iz tretjih držav, morata odobriti Evropski parlament in Svet. |
||||||||||||||
|
Sprememba 36 |
|||||||||||||||
|
Člen 6 |
|||||||||||||||
|
Komisija vsake tri leta po začetku dejavnosti skupnega podjetja in do zaključka njegovega delovanja ovrednoti izvajanje te uredbe, rezultate, ki jih je doseglo skupno podjetje, in njegove metode dela. |
V skladu s členom 173 Pogodbe Komisija po začetku dejavnosti skupnega podjetja in do zaključka njegovega delovanja ovrednoti izvajanje te uredbe, rezultate, ki jih je doseglo skupno podjetje, in njegove metode dela. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročila o rezultatih teh vrednotenj in na njih oprtih sklepih. |
||||||||||||||
|
Sprememba 37 |
|||||||||||||||
|
Člen 6 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
Člen 6a Pregled Komisija v skladu s postopkom, določenim v Pogodbi, predloži ustrezen zakonodajni predlog, če meni, da je to potrebno, ali če Svet ali Evropski parlament na podlagi postopka komitologije zahtevata pregled te uredbe ali statuta skupnega podjetja. |
||||||||||||||
|
Sprememba 38 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 1, odstavek 2, alinea 3 |
|||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 39 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 1, odstavek 3, pododstavek 2 |
|||||||||||||||
|
Upravni odbor odloči , ali je treba prošnjo sprejeti ali zavrniti. V primeru pozitivne odločitve se izvršni direktor pogodi o pogojih pristopa in jih predloži upravnemu odboru. Ti pogoji lahko vsebujejo zlasti določbe v zvezi s finančnimi prispevki in zastopanostjo v upravnem odboru. |
Upravni odbor svetuje Komisiji , ali je treba prošnjo sprejeti ali zavrniti , Komisija pa v skladu s postopkom iz člena 5a v ta namen predloži predlog . V primeru pozitivne odločitve se izvršni direktor pogodi o pogojih pristopa in jih predloži upravnemu odboru. Ti pogoji lahko vsebujejo zlasti določbe v zvezi s finančnimi prispevki in zastopanostjo v upravnem odboru. |
||||||||||||||
|
Sprememba 40 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 1, odstavek 3 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 41 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 3, odstavek 1, točka (a a) (novo) |
|||||||||||||||
|
|
(aa) predstavnik vojske; |
||||||||||||||
|
Sprememba 42 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 3, odstavek 2 |
|||||||||||||||
|
2. Predstavnike iz odstavka 1(b), (c), (d), (e) in (f) imenuje posvetovalni organ panoge, ustanovljen v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 549/2004. |
2. Evropski parlament ima v upravnem odboru status opazovalca. |
||||||||||||||
|
Sprememba 43 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 3, odstavek 2 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
2a. Upravnemu odboru predseduje Komisija. |
||||||||||||||
|
Sprememba 44 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 4, odstavek 1 |
|||||||||||||||
|
1. Predstavniki iz člena 3(1) (a) in (b) so upravičeni do glasovalne pravice . |
1. Vsi predstavniki iz člena 3(1 ) imajo ponderiran glas v sorazmerju z njihovim prispevkom k sredstvom skupnega podjetja in ob upoštevanju določb odstavka 2 . |
||||||||||||||
|
Sprememba 46 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 4, odstavek 5 |
|||||||||||||||
|
5. Za vsako odločitev o pristopu novih članov v smislu člena 1(2), imenovanju izvršnega direktorja in prenehanju delovanja skupnega podjetja je potrebno pozitivno mnenje predstavnika Skupnosti v upravnem odboru. |
črtano |
||||||||||||||
|
Sprememba 47 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 4, odstavek 5 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
5a. Za sklepe o sprejetju glavnega načrta za vodenje zračnega prometa in njegovih sprememb se morajo izreči vsi ustanovni člani. Ne glede na določbe odstavka 1 ti sklepi niso sprejeti, če se predstavniki iz člena 3(1)(c) do (f) soglasno izrečejo proti njim. |
||||||||||||||
|
Sprememba 48 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 4, odstavek 5 b (novo) |
|||||||||||||||
|
|
5b. O glavnem načrtu za vodenje zračnega prometa se obvesti Evropski parlament in se mu ga predloži. |
||||||||||||||
|
Sprememba 49 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 5, odstavek 1, točka (b) |
|||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 50 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 5, odstavek 1, točka (c) |
|||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 51 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 5 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
Člen 5 a Preprečevanje navzkrižja interesov 1. Člani skupnega podjetja ali upravnega odbora in osebje skupnega podjetja ne sodelujejo pri pripravi javnih razpisov ali pri oceni in dodelitvi javnih naročil, če so lastniki organov, ki so potencialni kandidati za javni razpis, če imajo s takšnimi organi partnerske sporazume ali če takšne organe predstavljajo. 2. Člani skupnega podjetja in upravnega odbora morajo razkriti vse neposredne ali posredne osebne ali poslovne interese pri odločitvah upravnega odbora o vseh točkah dnevnega reda. Ta zahteva velja tudi za osebje skupnega podjetja v zvezi z njihovimi nalogami. 3. Na podlagi razkritij iz odstavka 2 se lahko upravni odbor odloči za izključitev članov, udeležencev ali osebja iz sprejemanja odločitev ali opravljanja nalog, če bi lahko prišlo do navzkrižja interesov. Izključeni člani, udeleženci in osebje nimajo dostopa do informacij v zvezi z vprašanji, pri katerih obstaja morebitno navzkrižje interesov. |
||||||||||||||
|
Sprememba 52 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 6, odstavek 1 |
|||||||||||||||
|
1. Izvršni direktor je pristojen za tekoče upravljanje skupnega podjetja in je njegov zakoniti zastopnik. Na predlog Komisije ga imenuje upravni odbor. Svoje naloge opravlja povsem neodvisno. |
1. Izvršnega direktorja imenuje upravni odbor na podlagi zaslug in na osnovi dokumentiranih sposobnosti upravljanja in vodenja ter ustreznih sposobnosti in izkušenj, s seznama vsaj treh kandidatov, ki sta jih Komisija in Eurocontrol predlagala na osnovi rezultatov javnega razpisa in po posvetovanju s predstavnikom, ki ga je imenoval Evropski parlament. Upravni odbor odloča s tričetrtinsko večino svojih članov . |
||||||||||||||
|
Sprememba 53 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 6, odstavek 1 a (novo) |
|||||||||||||||
|
|
1a. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Po posvetovanju s predstavnikom, ki ga imenuje Evropski parlament, in po oceni se lahko mandat na predlog Komisije podaljša enkrat in za največ tri leta. |
||||||||||||||
|
Sprememba 54 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 8, uvodni del |
|||||||||||||||
|
Za izvajanje nalog, opredeljenih v členu 1 te uredbe, skupno podjetje sklene sporazum z Eurocontrolom, v skladu s katerim: |
1. Za izvajanje nalog, opredeljenih v členu 1 te uredbe, skupno podjetje sklene posebne sporazume s svojimi člani. |
||||||||||||||
|
|
1a. Vloga in prispevek Eurocontrola sta določena v sporazumu s skupnim podjetjem SESAR. Ta sporazum: |
||||||||||||||
|
Sprememba 55 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 8, točki (a) in (b) |
|||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
|
Sprememba 56 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 11, odstavek 3, pododstavek 1 |
|||||||||||||||
|
3. Člani iz druge in tretje alinee člena 1(2) se obvežejo, da bodo nakazali začetni prispevek v znesku najmanj 10 milijonov EUR najkasneje eno leto po tem, ko je sprejeta njihova priključitev k skupnemu podjetju. Ta znesek se zmanjša na 5 milijonov EUR za člane, ki se vpišejo v skupno podjetje najkasneje 12 mesecev po ustanovitvi skupnega podjetja. |
3. Člani iz druge in tretje alinee člena 1(2) se obvežejo, da bodo nakazali začetni prispevek v znesku najmanj 10 milijonov EUR najpozneje eno leto po tem, ko je sprejeta njihova priključitev k skupnemu podjetju. |
||||||||||||||
|
Sprememba 57 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 11, odstavek 3, pododstavek 2 |
|||||||||||||||
|
Za podjetja, ki se vpišejo posamezno ali kolektivno in ki veljajo za mala ali srednja podjetja v smislu priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij, se znesek zmanjša na 250 000evrov ne glede na čas pristopa; |
Za podjetja, ki se vpišejo posamezno ali kolektivno in ki veljajo za mala ali srednja podjetja v smislu priporočila Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi malih in srednje velikih podjetij, se znesek zmanjša na 250 000EUR ne glede na čas pristopa; Ustanovni člani lahko to vsoto razdelijo in jo plačajo v več obrokih v obdobju, ki ga določijo zadevne strani . |
||||||||||||||
|
Sprememba 58 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 11, odstavek 5 |
|||||||||||||||
|
5. Možni so prispevki v naravi. Ovrednoti se jih glede na njihovo vrednost in uporabnost pri izvajanju nalog skupnega podjetja. |
5. Prispevki v naravi so dovoljeni in se določijo v sporazumih iz člena 8 te priloge . Ovrednoti se jih glede na njihovo vrednost in uporabnost pri izvajanju nalog skupnega podjetja. |
||||||||||||||
|
Sprememba 59 |
|||||||||||||||
|
Priloga, člen 17 |
|||||||||||||||
|
Skupno podjetje je lastnik vseh ustvarjenih ali za izvedbeno fazo projekta SESAR prepuščenih materialnih in nematerialnih dobrin. |
Skupno podjetje je lastnik vseh ustvarjenih ali prepuščenih materialnih in nematerialnih dobrin za fazo razvoja projekta SESAR v skladu s sporazumi o članstvu, ki jih je sklenilo. Skupno podjetje lahko pravice dostopa do znanja, ki izvira iz projekta, za lastne, netržne namene dodeli zlasti članom, vendar tudi državam članicam Evropske unije in/ali Eurocontrola. |
||||||||||||||
(1) Še ni objavljeno v Uradnem listu.
P6_TA(2006)0485
Letno poročilo za leto 2006 o območju eura
Resolucija Evropskega parlamenta o letnem poročilu za leto 2006 o območju eura (2006/2239(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije „Letna izjava o območju eura“ (KOM(2006)0392), |
|
— |
ob upoštevanju vmesnih gospodarskih napovedi Komisije iz septembra 2006, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2003 o mednarodni vlogi euro območja in prvi oceni uvedbe bankovcev in kovancev (1), |
|
— |
ob upoštevanju resolucije z dne 4. aprila 2006 o stanju evropskega gospodarstva - pripravljalno poročilo o širših smernicah ekonomske politike za leto 2006 (2), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o strateški reviziji Mednarodnega denarnega sklada (3), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. maja 2006 o javnih financah v Ekonomski in monetarni uniji (EMU) (4), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euro območja (5), |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2006 o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2005 (6), |
|
— |
ob upoštevanju poročil Evropske centralne banke (ECB) o mednarodni vlogi eura in finančnem povezovanju v euro območju, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2005 o obdavčevanju podjetij v Evropski uniji: skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe (7), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0381/2006), |
|
A. |
ker se s članstvom v euro območju povečuje stopnja gospodarske soodvisnosti držav članic in zahteva tesnejše usklajevanje gospodarskih politik, da bi odpravili strukturne pomanjkljivosti, omogočili reševanje prihodnjih izzivov, dosegli večjo blaginjo in konkurenčnost ter tako bili pripravljeni na bolj globalizirano gospodarstvo, |
|
B. |
ker se v letu 2006 gospodarska rast euro območja pospešuje in se zdi, da temelji na širši podlagi, saj domače povpraševanje, zlasti naložbe naraščajo; vendar pa se rast v letu 2007 lahko zmanjša zaradi visokih cen nafte, zapoznelih vplivov krepitve eura in manjše rasti v ZDA, |
|
C. |
ker se potencialna rast euro območja običajno ocenjuje na približno 2% ter jo je treba povečati in ohraniti na 3%, da bi zagotovili delovna mesta za več kot dvanajst milijonov brezposelnih Evropejcev, povečali njihov razpoložljivi dohodek in dodelili potrebna sredstva za posodobitev edinstvenega evropskega modela socialne države, |
|
D. |
ker se za merilo stopnje inflacije uporabljata dve različni opredelitvi „stabilnosti cen“; ker je ECB pojasnila, da si pri zasledovanju cilja stabilnosti cen prizadeva ohraniti srednjeročno stopnjo inflacije pod 2%, vendar blizu te vrednosti, medtem ko ECB in Komisija v svojih konvergenčnih poročilih uporabljata referenčno vrednost, izračunano kot povprečno stopnjo inflacije v preteklih 12 mesecih v treh državah članicah z najboljšimi rezultati, ki se ji prišteje 1,5 odstotne točke, na podlagi Protokola o konvergenčnih merilih iz člena 121(1) Pogodbe ES, ki predpostavlja, da najboljši rezultat glede stabilnosti cen dejansko pomeni najnižjo možno inflacijo, |
|
E. |
ker bo euro območje od 1. januarja 2007 obsegalo samo 13 držav članic, usklajevanje makroekonomske politike in notranji trg pa bosta vključevala 27 držav članic, |
|
F. |
ker zastopanost euro območja v mednarodnih institucijah in forumih ni sorazmerna z njegovim gospodarskim pomenom v svetovnem gospodarstvu; ker je bil od uvedbe eura dosežen le delni napredek, ki bi zagotovil enotno zastopanje euro območja v mednarodnih finančnih institucijah in forumih, in ker te pomanjkljivosti otežujejo zastopanje interesov euro območja ter prevzemanje vodilne vloge pri soočanju z globalnimi gospodarskimi izzivi, |
|
G. |
G ker si ECB s Svetom deli odgovornost za vprašanja, ki se nanašajo na menjalni tečaj in na mednarodno predstavništvo za euro območje; |
|
H. |
H ker je Euroskupina postavljena na čelo neformalnega dialoga z ECB, in ker je njena glavna naloga oblikovanje skupnih pogledov na splošno delovanje gospodarstva v euro območju, kot tudi ocena razvoja menjalnih tečajev eura glede na druge valute; |
Makroekonomska politika
|
1. |
pozdravlja, da je Komisija predstavila svoje prvo letno poročilo o euro območju, ki odraža razvoj gospodarstev euro območja v letu 2006 in je koristen prispevek k razpravi o skupnih izzivih gospodarske politike, s katerimi se soočajo člani euro območja; |
|
2. |
meni, da bi jasna in pregledna pravila o tem, kako oba glavna stebra - denarna ponudba na eni strani, na drugi strani pa vse pomembne informacije o prihodnjem razvoju inflacije - vplivata na oblikovanje odločitev na področju monetarne politike in kako bi lahko prispevala k njeni večji predvidljivosti in učinkovitosti; meni tudi, da bi morali biti zapisniki sej izvršilnega odbora ECB objavljeni ter da bi morali vključevati jasno izjavo o argumentih za sprejete odločitve in proti njim ter razloge, zakaj so bile sprejete; meni, da je takšna transparentnost pomembna predvsem zato, da si lahko tržni udeleženci ustvarijo jasno sliko o monetarni politiki ECB; |
|
3. |
ob upoštevanju, da se monetarne spodbude, zagotovljene v zadnjih letih, postopoma umikajo, poziva Komisijo k doslednemu tolmačenju obnovljenega pakta stabilnosti in rasti ter poziva države članice, naj skušajo na letni ravni zmanjšati svoj ciklično prilagojeni proračunski primanjkljaj za priporočenega 0,5% BDP, kar bi ublažilo inflacijske pritiske in ohranilo nizke obrestne mere na ravni, ki ne ogroža sedanjega gospodarskega okrevanja; s tem v zvezi opozarja na dodano vrednost boljšega davčnega, zlasti proračunskega, usklajevanja med državami članicami, da bi v primerjavi z dobro razvito monetarno politiko EMU dosegli skladnejše ravnotežje makroekonomske politike; |
|
4. |
meni, da je pomembno, da vse države članice, vsaj države članice euro območja - brez poseganja v načelo subsidiarnosti pri davčni politiki in ob spoštovanju posebnih pravic nacionalnih vlad pri oblikovanju svoje strukturne in proračunske politike, pri svojih nacionalnih proračunskih napovedih in načrtovanih proračunskih ukrepih uporabljajo podobna merila in statistike, da bi se izognili razlikam, ki izhajajo iz uporabe različnih makroekonomskih kazalnikov (gospodarska rast v svetu, rast v EU, cena za sodček nafte, obrestne mere) in drugih parametrov; meni, da ima Komisija lahko pri tem pomembno vlogo; |
|
5. |
poziva države članice, naj precejšen delež dodatnih davčnih prihodkov, ki so posledica trenutne gospodarske rasti, namenijo zmanjšanju javnega dolga, s čimer se bodo sprostila sredstva za izobraževanje, poklicno usposabljanje, infrastrukturo, raziskave in inovacije v skladu s cilji Lizbonske in Göteborške strategije ter za reševanje težav v zvezi s staranjem prebivalstva in podnebnimi spremembami; |
|
6. |
opozarja Komisijo, da je Parlament v zgoraj navedeni resoluciji z dne 4. aprila 2006 zahteval izvedbo splošnega pregleda davčnih sistemov držav članic, ki je ključna metoda za krepitev konkurenčnosti gospodarstva in trajnosti javnih financ; |
|
7. |
poziva Komisijo, da pripravi raziskavo o koristih, za euro območje in Unijo kot celoto, boljšega delovanja gospodarskega stebra EMU, veljavno za euro območje z vidika rasti in zaposlovanja; |
Gospodarske reforme
|
8. |
s tem v zvezi ponovno opozarja na pomen aktivnega in takojšnjega izvajanja Lizbonske strategije in sicer v enaki meri na vseh ravneh in na vseh področjih politike, ki potrebujejo uskladitev in integracijo celotne vrste reform na področju gospodarske, zaposlovalne, okoljske in socialne politike; |
|
9. |
ugotavlja, da se gospodarstvo euro območja zelo počasi prilagaja ponovni rasti svetovnega gospodarstva, zlasti zaradi šibkega domačega povpraševanja, in da bodo gospodarske reforme na trgu proizvodov, dela in kapitala omogočile hitrejše prilagajanje cen in plač spreminjajočim se gospodarskim okoliščinam, kar je bistveno za povečevanje potenciala rasti, odpravljanje neosnovanih razlik v rasti in inflaciji med državami članicami euro območja in prilagajanje morebitnim neugodnim razmeram v mednarodnem okolju; |
|
10. |
upošteva dejstvo, da so nekatere države članice sprejele obveznosti v okviru svojih nacionalnih programov reform (NPR), vendar ugotavlja, da to ni dovolj ter poziva države članice, da ukrepajo; opozarja, da bi sprejetje kodeksa ravnanja pospešilo gospodarsko uspešnost; omogočilo bi vzajemno spremljanje NPR s strani držav članic prek izmenjav najboljše prakse in z objavo letne „razpredelnice uspešnosti“ s strani Komisije, ki prikazuje države z najboljšimi in najslabšimi rezultati, kot predlaga poročilo iz novembra leta 2004 z naslovom „Sprejeti izziv — Lizbonska strategija za rast in zaposlovanje“, ki ga je pripravila skupina Komisije na visoki ravni pod predsedstvom Wima Koka; |
|
11. |
meni, da bi morale države članice euro območja nadaljevati istočasni napredek glede treh načel Lizbonsko-göteborškega modela (gospodarska rast, socialna kohezija in varstvo okolja) ter poudarja tudi potencial „prožne varnosti“ (prožnost in varnost) za povečanje udeležbe na trgu dela, zlasti žensk, starejših delavcev, mladih, kronično nezaposlenih in priseljencev; |
|
12. |
ponovno izraža svoje prepričanje, da je mogoče skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe uvesti tudi z mehanizmom okrepljenega sodelovanja, če države članice ne bi bile sposobne soglasno sprejeti dogovora; poudarja, da bi mehanizem okrepljenega sodelovanja, čeprav manj zaželen kot soglasen sporazum držav članic, omogočil veliki večini držav članic napredovanje na področju skupnega okvira za obdavčitev podjetij na notranjem trgu, medtem ko bo državam članicam, ki pri tem niso udeležene, omogočeno, da se pridružijo kasneje; je prepričan, da je to vprašanje vedno večjega pomena za euro območje in poziva države članice euro območja, da povečajo svoja prizadevanja za dosego napredka na tem področju; |
Notranji trg
|
13. |
meni, da je dokončna vzpostavitev notranjega trga, zlasti na področju storitev, ključna za pospeševanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest v EMU; zato poziva k nadaljnjemu in izboljšanemu izvajanju direktiv; obsoja ukrepe, ki so jih sprejele nekatere države članice za zaščito svojih ključnih industrijskih panog in storitev pred čezmejno konkurenco ter ponovno poudarja svojo zavezanost načelom prostega pretoka oseb, blaga, storitev in kapitala; |
|
14. |
soglaša s Komisijo glede potrebe po odstranitvi ovir za vzpostavitev enotnega evropskega plačilnega območja in sprejetju nadaljnjih ukrepov za odpiranje razdrobljenih trgov finančnih storitev na drobno (varčevalne sheme, hipoteke, zavarovanja in pokojnine) ter hkrati po zagotovitvi varstva potrošnikov; poudarja pomen razvijanja skupnega evropskega pristopa k urejanju finančnega trga in njegovemu nadzoru ter opozarja, da je potrebno pregledati pravila v zvezi s plačilno sposobnostjo zavarovalnic (Solventnost II) in diskrecijskimi pravicami regulatorjev v primeru čezmejnih združitev, da se preprečijo spori med nadzornimi organi v matičnih državah članicah in državah članicah gostiteljicah; |
|
15. |
meni, da je ambiciozna politika EU na področju inovacij eden temeljev trajnostnega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest ter bi jo bilo treba kot najpomembnejšo prednostno nalogo vključiti v okvir izboljšanega gospodarskega usklajevanja; obžaluje, da izdatki za raziskave in razvoj v euro območju obsegajo okoli 2 % BDP in torej občutno manj od cilja 3%, določenega za EU kot celoto; poziva Komisijo, da vloži konkretne predloge v zvezi s financiranjem raziskovanja in razvoja v EU in učinkovitim okvirom za zaščito pravic intelektualne lastnine; poziva države članice, naj dodelijo več sredstev za raziskave in inovacije in uvedejo davčne spodbude za podjetja in univerze, ki vlagajo v raziskave in razvoj, saj so tovrstne spodbude v primerjavi z neposrednimi subvencijami boljše jamstvo, da bodo javna sredstva porabljena za podporo uspešnih projektov; |
|
16. |
meni, da bi trg delovne sile moral postati prožnejši, odpraviti pa bi morali tudi tiste zakonodajne vidike v zvezi s zaposlovanjem za nedoločen čas, ki ovirajo prilagajanje trga dela; priznava, da bi morale dolgoročno dejanske plače in produktivnost sočasno rasti; obžaluje, da številni predlogi Parlamenta niso bili upoštevani, zlasti tisti v zvezi z izboljšanjem zmogljivosti za varstvo otrok, doseganjem boljšega ravnotežja med delom in življenjem, uvajanjem spodbud za delavce, ki se odločijo za poznejšo prostovoljno upokojitev, oblikovanjem politik za vključevanje zakonitih priseljencev na trg dela in boj proti nezakonitemu priseljevanju; |
|
17. |
obžaluje, da je sedanja raven izobraževanja in vseživljenjskega učenja, ki bi ju bilo treba vključiti kot prvenstveni prednostni nalogi v okvir izboljšanega gospodarskega usklajevanja, nedvomno nezadostna in soglaša z večino predlaganih ukrepov Komisije; vendar obžaluje, da nekateri predlogi Parlamenta niso bili upoštevani, zlasti tisti, katerih cilj je izboljšati znanje tujih jezikov, matematike in naravoslovnih predmetov v osnovni in srednji šoli, doseči integriran model poklicnega usposabljanja, spodbuditi študente k izbiri poklicne poti na znanstvenem področju, okrepiti sodelovanje med univerzami ter industrijskim in poslovnim sektorjem, spodbujati ponudbo izobraževanja, ki upošteva povpraševanje na trgu dela, vsem zagotoviti dostop do terciarnega izobraževanja, spodbujati vseživljenjsko učenje, ustrezno reševati dolgoročno brezposelnost in brezposelnost mladih ter zagotoviti boljše sporočanje, širjenje in uporabo rezultatov raziskav; |
|
18. |
poziva države članice in Komisijo, da med svoje najpomembnejše prednostne naloge vključijo vzpostavitev notranjega trga za energijo, izboljšano politiko R&R na področju nadomestnih energetskih virov ter okolju prijaznejšo in čistejšo energijo, vključno s prizadevanjem za večjo uporabo obnovljive energije, večjim zavzemanjem za prihranek energije in energetsko učinkovitost, pa tudi okrepitvijo političnih in gospodarskih povezav s čim več državami dobaviteljicami, da bi imeli različne energetske vire in bolje reševali pomanjkanje ponudbe; |
Delovanje EMU
|
19. |
soglaša s Komisijo, da so razlogi za razlike v stopnjah rasti in inflacije v euro območju vse bolj strukturne narave; v letu 2005 so razlike v rasti segale do 4,5 %, razlike v inflaciji pa do 2,7 %; obžaluje, da različne stopnje inflacije med državami članicami z višjimi stopnjami inflacije negativno vplivajo na konkurenčnost in monetarno stabilnost euro območja kot celote; ugotavlja, da so te razlike včasih rezultat pozitivnega procesa konvergence različnih ravni dohodkov in ravni cen, in sicer zaradi procesa zmanjševanja gospodarskega zaostanka; ponovno poziva države, ki so članice euro območja, da povečajo prizadevanja za učinkovito usklajevanje gospodarske in monetarne politike, zlasti s krepitvijo skupnih strategij znotraj Euroskupine zaradi izboljšanja dejanskega zbliževanja gospodarstev in omejitve tveganja asimetričnega šoka v EMU; |
|
20. |
pozdravlja vključitev Slovenije v euro območje 1. januarja 2007; poziva nove države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnjevanje konvergenčnih meril iz Maastricta in opozarja na dejstvo, da morata ECB in Komisija uporabljati merilo stabilnosti cen, kot je določeno v Pogodbi ES, ki se razlikuje od merila, ki ga ECB uporablja pri izvajanju svoje monetarne politike; predlaga, da ECB in Komisija ocenita, ali je upravičeno ohranjati tako različen pristop; |
|
21. |
priznava, da v skladu s konvergenčnimi merili iz Maastrichta stopnja inflacije ne sme presegati za več kot 1,5 % stopnje inflacije treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati na področju stabilnosti cen; poudarja, da je treba pozorno preučiti opredelitev treh najuspešnejših držav članic glede na stabilnost cen kot tudi metodologijo izračunavanja referenčne vrednosti, da bosta odražali dejstvo, da sedaj dvanajst držav članic EU sodeluje v EMU, uporablja skupno valuto, ki se upravlja s skupno monetarno politiko in da razlike v njihovem individualnem obvladovanju inflacije odražajo strukturne dejavnike bolj kot različne izbire makroekonomske politike; |
|
22. |
poziva Komisijo in Eurostat, da povečata kakovost statističnih makroekonomskih podatkov (zlasti proračunski primanjkljaj in javni dolg) ter uporabita vsa svoja razpoložljiva sredstva za preprečevanje javnofinančnega neravnovesja v kateri koli državi članici; poziva k nadaljnjemu povečanju pristojnosti Komisije za preverjanje kakovosti posredovanih podatkov; |
|
23. |
poziva Komisijo, naj nameni več pozornosti vplivu delovanja finančnih trgov na makroekonomski položaj v euro območju; |
|
24. |
poziva pristojne nadzornike k večjim prizadevanjem za učinkovitejšo oceno dejavnosti skladov za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe z vidika sistemskih tveganj, ki jih slednji lahko ustvarijo, ter poziva Euroskupino, da obravnava to vprašanje; |
Zastopanje Unije v razmerju do tretjih držav
|
25. |
pozdravlja doseženi dogovor s Svetom o enotnem zastopanju na letnem srečanju institucij iz Bretton Woodsa v Singapurju dne 19. in 20. septembra 2006; vztraja, da morajo biti stališča predstavništev držav članic v MDS bolje usklajena; ponovno poziva države članice, da si prizadevajo za eno samo volilno enoto, ki bi na začetku mogoče bila skupina držav euro območja, da bi tako dolgoročno zagotovili dosledno EU zastopanje, v katerem bi sodelovala predsedstvo Sveta ECOFIN in Komisija pod nadzorom Evropskega parlamenta; |
Usklajevanje
|
26. |
pozdravlja ponovno izvolitev Jean-Clauda Junckerja kot predsedujočega Euroskupini; meni, da bi se morala Euroskupina dogovoriti o načrtu za uresničevanje ciljev euro območja v naslednjih dveh letih; |
|
27. |
poudarja, da Pogodba ne vsebuje pojasnil o tem, kako mora Svet izvrševati svoje pristojnosti na področju politike menjalnih tečajev; poziva Euroskupino, Svet in ECB k izboljšanju medsebojnega usklajevanja na področju politike menjalnih tečajev; |
|
28. |
poudarja potrebo po utrditvi sodelovanja v euro območju, da bi okrepili gospodarsko upravljanje in proces evropske integracije ter se tako lahko soočili s svetovnimi gospodarskimi izzivi; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo letno poročilo o euro območju v prihodnosti vključevalo bolj konkretne instrumente, ki bodo omogočili poglobljen dialog med različnimi institucijami EU, ki se ukvarjajo z izboljšanjem gospodarskega upravljanja Unije; poziva Komisijo, da zagotovi veliko podporo dejavnostim Euroskupine in njenemu predsedniku; |
|
29. |
meni, da bi bilo za vse strani koristno, če bi se vzpostavil reden in strukturiran dialog o makroekonomskih vprašanjih med Euroskupino, Komisijo in Parlamentom, podoben monetarnemu dialogu med Parlamentom in ECB, ki bi potekal vsaj štirikrat letno, da bi poglobili obstoječe okvire in razpravo o izzivih, s katerimi se sooča gospodarstvo euro bmočja, ter načinih za soočanje z njimi; |
|
30. |
meni, da bi redna srečanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov nedvomno lahko pomembno prispevala k boljšemu izvajanju zahtevanega usklajevanja gospodarske politike s strani nacionalnih parlamentov; |
*
* *
|
31. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Euroskupine, Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki. |
(1) UL C 74 E, 24.3.2004, str. 871.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0124.
(3) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0076.
(4) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0214.
(5) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0240.
(6) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0464.
(7) Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0511.
P6_TA(2006)0486
Tematska strategija za morsko okolje
Resolucija Evropskega parlamenta o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja (2006/2174(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja (KOM(2005)0504), |
|
— |
ob upoštevanju Šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (OAP) (1), |
|
— |
ob upoštevanju predloga direktive o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Direktiva o morski strategiji) (KOM(2005)0505), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (2) (Okvirna direktiva o vodah), katere cilji so med drugim prispevati k varstvu ozemeljskih in morskih voda ter preprečevanje in odprava morskega onesnaževanja, |
|
— |
ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2003 o sporočilu Komisije z naslovom „Razvoj strategije za varstvo in ohranjanje morskega okolja“ (3), |
|
— |
ob upoštevanju najnovejšega Poročila o stanju okolja Evropske agencije za okolje (EEA), objavljenega leta 2005 (4), |
|
— |
ob upoštevanju poročila o politiki Inštituta za evropsko okoljsko politiko (IEEP) (5), |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS) (6), |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinška konvencija) (7), |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (OSPAR) (8), |
|
— |
ob upoštevanju Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem in dodatnih protokolov k njej (Barcelonska konvencija) (9), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0364/2006), |
|
A. |
ker je morsko okolje podvrženo velikim pritiskom in ker po prej omenjenem poročilu EEA obstajajo zgodnji znaki, da se prehrambene verige evropskih morskih in obalnih ekosistemov strukturno spreminjajo, kar dokazuje izginjanje ključnih vrst, pojav velikih koncentracij ključnih planktonskih vrst, ki nadomeščajo druge vrste, ter širjenje invazivnih vrst; to se dogaja zaradi podnebnih sprememb in splošno razširjenega človekovega delovanja, |
|
B. |
ker se v Šestem OAP prednostno obravnavajo ukrepi za nadaljnje varstvo morskih območij in večjo vključenost okolja v druge politike Skupnosti, |
|
C. |
ker so vode EU največje vode na svetu in imajo večjo površino kot celotno ozemlje EU; 20 držav članic ima obale, ki se raztezajo na dolžini skoraj 70 000 km in skoraj polovica prebivalcev EU živi manj kot 50 km od obale; delež morskih območij EU 15 držav članic je bil že leta 2004 večji od 40 % BNP; ladjedelništvo, pristaniška, ribiška in z njimi povezane storitvene dejavnosti dajejo zaposlitev dvema in pol milijonoma ljudi; EU ima 1 200 pristanišč, 90 % vse zunanje trgovine in 41 % trgovine znotraj EU se odvija po morju, |
|
D. |
ker so turizem, ribištvo in ribogojstvo dejavnosti, ki jih je mogoče dobro razviti le v morskem okolju, ki je v dobrem ekološkem stanju, |
|
E. |
ker so se na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 strani sporazumele, da bodo do leta 2012 bistveno zmanjšale stopnjo zmanjševanja biotske raznovrstnosti, k temu pa so se ponovno obvezale na Konferenci o biotski raznovrstnosti v Curitibi leta 2006, |
|
F. |
ker bi države članice morale sprejeti vse ustrezne ukrepe za ohranjanje naravnega življenjskega okolja in biološke raznovrstnosti v morju ter za varovanje obalnih ekosistemov; ker bi bilo te ukrepe treba sprejeti tudi zaradi zagotavljanja trajnostne uporabe naravnih virov v njihovih morjih, |
|
G. |
ker je dobra politika odvisna od visoko-kakovostnih informacij, uporaba znanstvenih informacij pa je potrebna na različnih ravneh upravljanja, ki bi moralo poiskati in dopolniti vrzeli v znanju, zmanjšati podvajanje zbiranja podatkov in raziskav ter spodbujati usklajevanje, vsesplošno razširjanje in uporabo pomorske znanosti in podatkov, |
|
H. |
ker ni mogoče dovolj poudariti, da morajo biti merila, izbrana za opredelitev dobrega okoljskega stanja, dovolj daljnosežna, ker bodo ti kakovostni cilji verjetno upravljali programe ukrepov še dolgo v prihodnosti, |
|
I. |
ker so za varstvo in izboljšanje morskega okolja na posebnem morskem območju potrebni čezmejni ukrepi v vseh sektorjih, ki vplivajo na zadevno območje, tj. potrebni so lahko ukrepi na morskem območju ter na sosednjih morskih in obalnih območjih, na povodjih in, v primeru nekaterih čezmejnih vsebin, v drugih regijah, |
|
J. |
ker so nekatere arktične vode pomembne za Skupnost in Evropski gospodarski prostor in so nekatere države članice (Danska, Finska in Švedska) članice Sveta Arktike, |
|
K. |
ker bo prihodnja širitev EU leta 2007 na Bolgarijo in Romunijo v evropske vode vključila Črno morje, |
|
L. |
ker Skupnost in države članice sodelujejo v mednarodnih sporazumih, ki vključujejo pomembne obveznosti v zvezi z varstvom morskih voda pred onesnaževanjem, zlasti Helsinški konvenciji in konvenciji OSPAR ter Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem, |
|
M. |
ker varstva in izboljšanja morskega okolja ni mogoče učinkovito doseči le s prizadevanji na nacionalni ravni, zahtevata namreč tesno regionalno sodelovanje in druge ustrezne mednarodne ukrepe, |
Vzpostavitev prave ravni ciljev
|
1. |
pozdravlja tematsko strategijo Komisije za varstvo in ohranjanje morskega okolja in njen celovit cilj spodbujanja trajnostne uporabe morij in ohranjanja morskih ekosistemov; z obžalovanjem ugotavlja, da predlog direktive o morski strategiji v tej obliki ne bo uspel spodbuditi dejavnosti regionalnih in lokalnih organov, da sprejmejo ustrezne ukrepe; |
|
2. |
je prepričan, da ima EU v tem procesu vodilno vlogo in zato poziva k odločni politiki EU za varstvo morskega okolja, ki bo preprečila nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in slabšanje morskega okolja ter spodbudila obnovo morske biotske raznovrstnosti; |
|
3. |
poziva, naj se v Direktivo o morski strategiji vključi skupna vseevropska opredelitev dobrega okoljskega stanja, ki se razume kot stanje okolja, ko se vsi morski ekosistemi v nekem morskem območju upravljajo na način, ki jim omogoča, da kljub podnebnim spremembam delujejo uravnoteženo in samoohranitveno, ter podpira biotsko raznovrstnost in človekove dejavnosti; meni, da to omogoča večjo učinkovitost pri izvajanju te direktive o morski strategiji; |
|
4. |
ugotavlja, da je dobro okoljsko stanje evropskih regionalnih morij mogoče doseči samo z odločnim in usklajenim delovanjem na regionalni ravni, ne pa samo z delovanjem vsake države članice posebej, in zato poziva, naj Direktiva o morski strategiji vključuje pravno obveznost držav članic, da dosežejo dobro okoljsko stanje; zato meni, da mora strategija določiti zavezujoče nadnacionalne obveznosti, ki lahko vključujejo tudi skupne zaveze v tretjih državah; |
|
5. |
nadalje poziva, naj se vključi seznam generičnih kakovostnih deskriptorjev, meril in standardov za ugotavljanje dobrega okoljskega stanja, to je obstoječ seznam, ki ga strani, zainteresirane za morsko problematiko, splošno sprejmejo, ne da bi se izključile nadaljnje izboljšave in širjenje seznama; |
|
6. |
meni, da je pomembno, da so cilji, ukrepi, jezik in koncepti iz Direktive o morski strategiji ter drugih direktiv v zvezi z morskim okoljem, kot sta Okvirna direktiva o vodah in Direktiva o habitatih (10), usklajeni, da se doseže večja jasnost ter olajša usklajevanje teh direktiv; |
|
7. |
meni, da je treba ukrepe za izboljšanje kakovosti vode sprejeti hitro, in je zato zaskrbljen zaradi podaljšanega časovnega razporeda, določenega v predlogu Direktive o morski strategiji; meni, da bi bilo časovni razpored bolje uskladiti s časovnim razporedom za Okvirno direktivo o vodah; |
|
8. |
ugotavlja, da se je časovni razpored za Okvirno direktivo o vodah, na podlagi katere je treba do leta 2015 doseči dobro ekološko stanje obalnih voda, že izvajal v državah članicah; meni, da ni logično ali primerno hkrati predlagati manj ambiciozen cilj za delno prekrivajoča se in sosednja morska območja; poudarja, da ne bo mogoče doseči dobrega okoljskega stanja na več območjih obalnega morja, če na sosednjih morskih območjih ni ustrezno dobrega okoljskega stanja; |
Sinergije s politikami EU
|
9. |
pozdravlja zeleno knjigo „Prihodnji pomorski politiki Unije naproti“ (KOM(2006)0275), ki predvideva celovit pristop k trajnostnemu razvoju oceanov, vendar opozarja na prevelik poudarek gospodarskega pristopa ter poziva k iskanju ravnovesja med gospodarskim in ekološkim vidikom; pričakuje, da bo okoljski steber Direktive o morski strategiji zagotovil pravni okvir za ohranitev in celovitost morskega okolja ter s tem pravni okvir za ustrezne upravne enote - morske regije in strategije - za morsko načrtovanje in odločanje; |
|
10. |
verjame, da je treba pojasniti posledice za države članice, če cilji in ukrepi glede varstva okolja niso dovolj daljnosežni, tj., da je treba razmisliti o tem, kako se lahko zagotovi dejansko doseganje cilja Direktive o morski strategiji - dobro okoljsko stanje; |
|
11. |
ugotavlja, da so države članice v zaostanku pri usklajevanju z obstoječimi morskimi sestavinami mreže Natura 2000; spodbuja države članice, naj določijo zaščitena morska območja, ki so posebnega pomena za znanost ali biotsko raznovrstnost ali so pod hudim pritiskom, v skladu z direktivama o pticah in habitatih (11); |
|
12. |
daje prednost dolgoročnemu prizadevanju za vključevanje okoljskih ciljev v skupno ribiško politiko (SRP) ter s tem za izpolnjevanje zahtev po trajnostnem razvoju, vendar vztraja, da bi morale imeti države članice možnost, da sprejmejo nujnejše in kratkoročne ukrepe, npr. ustanovitev zaprtih območij (morski rezervati) ali morskih zavarovanih območij, da se zavarujejo najranljivejši morski ekosistemi; |
|
13. |
obžaluje, da Komisija tako v sporočilu kot v Direktivi o morski strategiji ne omenja morskih voda francoskih čezmorskih departmajev, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov, ob upoštevanju pogojev iz člena 299 Pogodbe ES ter morskih voda čezmorskih držav in ozemelj, naštetih v Prilogi II Pogodbe; |
Proračunske zadeve
|
14. |
je zaskrbljen zaradi pomanjkanja finančne zavezanosti za izvajanje morskih strategij; poziva Komisijo in države članice, naj določijo ukrepe, ki bi se lahko sofinancirali iz Life+, ker so posebej pomembni za doseganje dobrega okoljskega stanja v evropskih morskih vodah; |
|
15. |
meni, da bi se moralo usklajevanje gospodarskih in okoljskih interesov, kadar je to mogoče, izvajati na lokalni ravni, da se varuje načelo subsidiarnosti in zagotovi udeležba lokalnih zainteresiranih strani, vendar bi se moralo izvajati tudi na višjih ravneh (na regionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni), kadar je to primerno in potrebno; |
|
16. |
poudarja, da se različne morske regije v EU med seboj razlikujejo in imajo različne potrebe po varstvu; zato meni, da so na ravni EU morda potrebni daljnosežnejši finančni ukrepi za nekatere regije v primerjavi z drugimi, da se dosežeta dobro okoljsko stanje in trajnost; |
|
17. |
verjame, da se lahko usklajevanje z obstoječimi programi najbolje izkoristi tako, da se časovni razpored za morsko strategijo uskladi s pomembnimi programi na ravni EU; verjame, da je usklajenost z naslednjim programskim obdobjem za kmetijski sklad EU (od leta 2014) zlasti pomembna za regije, v katerih je kmetijstvo odgovorno za znaten delež izpustov v morska območja; |
|
18. |
verjame, da bi bilo v vseh sektorjih treba razmisliti o finančnih spodbudah, kot so - če vzamemo učinkovit primer Baltskega morja - okoljsko različne dajatve za pristanišča in plovne poti; meni, da so v zvezi s tem morda potrebni tudi daljnosežnejši ukrepi v nekaterih regijah; |
Izmenjava podatkov
|
19. |
priporoča uporabo novega pristopa k pomorskemu ocenjevanju in spremljanju, ki temelji na obstoječih ustanovah in programih, vključno z Uredbo o zbiranju podatkov v okviru SRP, ter je prirejen tako, da zagotovi popolno doslednost z zadevnimi novimi pobudami Komisije za infrastrukturo prostorskih podatkov in GMES (Globalnim nadzorovanjem okolja in varnosti), zlasti pomorskih storitev, ter s vključevanjem vanje; |
|
20. |
opozarja na pristojnost EEA, da razvije redno vseevropsko ocenjevanje morskega okolja na osnovi obstoječih kazalnikov in drugih nacionalno dostopnih podatkov in informacij; poudarja, da so nadaljnje izboljšave v nacionalnem poročanju potrebne, vključno s specifičnimi protokoli za izmenjavo podatkov o, na primer, pretoku podatkov za podporo razvoju nabora temeljnih kazalnikov agencije; |
|
21. |
meni, da je bistveno sprejetje ukrepov ter programov v zvezi s sledljivostjo in zaznavnostjo, na podlagi katerih se opredelita onesnaženje in njegov vir, da se lahko učinkovito odpravita; |
|
22. |
meni, da je bistveno sodelovanje z decentraliziranimi agencijami (Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost itd.) in z Evropskim raziskovalnim središčem, da se pridobijo podatki o kakovosti morskih voda ter ugotovi, prostorsko opredeli in odpravi onesnaževanje; |
Odnosi do konvencij in s tretjimi državami
|
23. |
pozdravlja odlične prispevke številnih regionalnih morskih konvencij k morskemu varstvu zaradi njihove znanstvene in tehnične pristojnosti in zmožnosti, da služijo kot povezava z ne-EU državami, ter od njih pričakuje, da bodo postale ključni partnerji pri doseganju ciljev Direktive o morski strategiji ter poziva k vključitvi izrecnih zavez k spodbujanju mednarodnega sodelovanja s tretjimi državami in organizacijami z namenom, da sprejmejo morske strategije, ki bodo vključevale regije ali podregije z evropskimi morskimi vodami; |
|
24. |
da se izogne dvojni birokratski obremenitvi pri učinkovitem izvajanju Direktive o morski strategiji, poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imele regionalne morske konvencije potrebne pravne in administrativne zmogljivosti ali da se med različnimi regionalnimi organi v isti morski regiji razvijejo mehanizmi za skupno izvajanje strategije; v vsakem primeru mora to vključevati najširše možno medsektorsko sodelovanje in sodelovanje zainteresiranih strani; |
|
25. |
poziva Komisijo, da preuči možnost, da Baltsko morje postane pilotno območje, glede na to, da je posebno občutljivo morsko območje ter da se bodo države članice, ki ležijo ob njem, verjetno strinjale s hitrejšim izvajanjem načrtov in ukrepov z delovanjem v okviru Helsinške konvencije in drugih organov; ugotavlja, da bi lahko predvideni akcijski načrt za Baltsko morje iz Helsinške konvencije deloval kot pilotni program za izvajanje ciljev strategije v morski regiji Baltskega morja; |
|
26. |
meni, da je treba veljavna mednarodna pravila spremeniti, tako da se mednarodne vode (več kot 12 navtičnih milj od obale) ne bodo več mogle uporabljati za izpust kanalizacije; |
|
27. |
ugotavlja, da pri varstvu Sredozemskega morja primanjkuje potrebne okoljske zakonodaje ali, kjer ta zakonodaja obstaja, politične volje za njeno izvajanje; cilji Barcelonske konvencije za spodbujanje integriranega upravljanja obalnih območij se morajo soočati z dvohitrostnim razvojem regij, to je z južnimi in vzhodnimi sredozemskimi državami na eni strani in severnimi sredozemskimi državami na drugi strani; |
|
28. |
ugotavlja, da so ekosistemi Baltskega morja zaradi nizke temperature vode in nizke stopnje izmenjave vode zelo občutljivi na onesnaževanje ter da se ocenjuje, da je ekologija morja baltske regije skoraj nepopravljivo poškodovana; zato poziva države članice in Komisijo, da uvedejo posebne ukrepe, med drugim v skupni kmetijski politiki (SKP), za izboljšanje okoljskega stanja Baltskega morja; razen tega je treba okrepiti sodelovanje med EU in Rusijo; v zvezi s tem je sklad okoljskega partnerskega programa iz programa EU Severne dimenzije nujno potreben za izboljšanje varstva voda v Baltskem morju; |
|
29. |
poziva Komisijo, naj predlaga primerne ukrepe za varstvo arktičnih voda, ki so nenehno in vedno bolj ogrožen in skrajno krhek ekosistem, in naj razvije in podpre programe in projekte, ki obravnavajo pravice in potrebe avtohtonih ljudstev pri reševanju trajnostne uporabe naravnih virov Arktike; |
|
30. |
poziva Komisijo, da preuči predpogoje za ureditev Arktike kot zavarovanega območja, podobno kot pri Antarktiki, in imenovanega za „naravni rezervat, namenjen miru in znanosti“ ter o tem poroča Parlamentu in Svetu najpozneje leta 2008; |
|
31. |
poziva države članice in Komisijo, v skladu z mednarodnimi in regionalnimi sporazumi EU s tretjimi državami, ki imajo suverenost ali pristojnost nad vodami, ki mejijo na evropske morske vode, da spodbujajo sprejetje ukrepov in programov morske strategije v skladu z Direktivo o morski strategiji, ki je v postopku sprejemanja; |
|
32. |
priporoča, da se med morske regije, ki jih bo pokrivala Direktiva o morski strategiji, vključi Črno morje; ta pomembna morska regija meji na Bolgarijo in Romunijo, ki se bosta leta 2007 pridružili EU in že sodelujeta pri izvajanju Okvirne direktive o vodah v okviru del, ki jih vodi mednarodna komisija za varstvo reke Donave, ter na Turčijo, s katero potekajo pogajanja o pristopu; |
|
33. |
obžaluje, da ni dovolj okoljskih zagotovil v zvezi z gradnjo severnoevropskega plinovoda, da bi se preprečila morebitna okoljska katastrofa v baltski regiji; poziva Komisijo, naj sestavi okoljsko presojo vplivov za načrtovani projekt in naj odloži vse odločitve o sofinanciranju projekta; |
|
34. |
poziva k predhodnemu posvetovanju, v vseh primerih, sosednjih držav in drugih zadevnih držav, v katerih lahko projekti vplivajo na skupno okolje, tudi če se projekt izvaja v mednarodnih vodah; ugotavlja, da izkušnje kažejo, da so presoje vplivov na okolje pogosto pomanjkljive in se izvajajo brez posvetovanja z drugimi državami; zato poziva Komisijo, da predlaga obvezen mehanizem za pogajanja med državami članicami, in poziva Svet, da za razvoj obveznih presoj vplivov na okolje v odnosih med EU in tretjimi državami ukrepa na mednarodni ravni; |
*
* *
|
35. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic. |
(1) UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
(2) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).
(3) UL C 69 E, 19.3.2004, str. 141.
(4) http://reports.eea.europa.eu/state_of_environment_report_2005_1/en.
(5) http://www.europarl.europa.eu/comparl/envi/pdf/externalexpertise/ieep_6leg/marine_thematic_strategy.pdf.
(6) http://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/convention_overview_convention.htm.
(7) http://www.helcom.fi/stc/files/Convention/Conv0704.pdf.
(8) http://www.ospar.org/eng/html/welcome.html.
(9) http://europa.eu/scadplus/leg/en/lvb/l28084.htm.
(10) Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7).
P6_TA(2006)0487
Hipotekarni krediti
Resolucija Evropskega parlamenta o hipotekarnih kreditih v EU (2006/2102(INI))
Evropski parlament,
|
— |
ob upoštevanju Zelene knjige Komisije o hipotekarnih kreditih v EU (KOM(2005)0327) „Zelena knjiga“, |
|
— |
ob upoštevanju Bele knjige Komisije o politiki finančnih storitev za obdobje 2005-2010 (KOM(2005)0629), |
|
— |
ob upoštevanju odziva Sveta Evropske centralne banke na Zeleno knjigo o hipotekarnih kreditih v EU z dne 1. decembra 2005, |
|
— |
ob upoštevanju Druge direktive Sveta 89/646/EGS z dne 15. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih ustanov (1), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) (2) (Direktiva o kapitalski ustreznosti) in Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih družb in kreditnih ustanov (preoblikovano) (3), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2002/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 o trženju finančnih storitev potrošnikom na daljavo (4), |
|
— |
ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (5) |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o potrošniških kreditnih pogodbah, ki spreminja Direktivo Sveta 93/13/ES (KOM(2005)0483), |
|
— |
ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije za Direktivo Sveta o svobodi ustanavljanja in prostem opravljanju storitev na področju hipotekarnih kreditov (KOM(1987)0255), |
|
— |
ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov in Odbora za pravne zadeve(A6-0370/2006), |
|
A. |
ker hipotekarni krediti predstavljajo velik in hitro rastoč trg in so pomemben del gospodarske in socialne strukture EU, |
|
B. |
ker so nekatere države članice beležile nepričakovano rast na področju trga nepremičnin, ki je omogočil, da je postal gradbeni sektor necikličen, kar je bistveni dejavnik pri doseganju rasti in zaposlenosti v obdobju gospodarske recesije, ki jo je Evropa doživela v obdobju od 2000 do 2005; |
|
C. |
ker so izredno nizke obrestne mere povzročile povečanje povpraševanja po hipotekarnih kreditih, zlasti v državah, kjer so temeljili na zaupanju, ki je pospešilo gospodarsko rast; |
|
D. |
ker mora biti zaščita evropskih potrošnikov glavna značilnost vsakega zakonodajnega ukrepa o hipotekarnih kreditih, saj so ti za večino državljanov EU največja finančna obveznost v življenju, ki ima dolgoročne posledice za njihov življenjski standard in njihovo finančno stabilnost; |
|
E. |
ker okrepljena preglednost ključnih značilnosti razpoložljivih hipotečnih proizvodov ne bi samo izboljšala učinkovitosti trga, ampak bi okrepila tudi zaupanje evropskih posojilojemalcev, ki se zanimajo za hipotekarne kredite v drugih državah članicah in jim omogočila, da se odločijo na podlagi prejetih informacij; |
|
F. |
ker morajo imeti potrošniki vedno na voljo najizčrpnejše in najpreprostejše informacije v standardizirani obliki, kar jim bo omogočilo primerjavo ponudbe v različnih državah članicah, da bodo imeli pri najemanju hipotekarnih kreditov v drugih državah večjo svobodo izbire; |
|
G. |
ker lahko ciljni ukrepi za izboljšano vrsto izdelkov in storitev, večjo razpoložljivost in združen trg financiranja povečajo tržno učinkovitost, ekonomije obsega in raznovrstnosti, znižajo stroške najemanja posojil, kar koristi evropskemu gospodarstvu; |
|
H. |
ker je omogočanje dostopa do podatkovnih baz o posojilih strank za ponudnike hipotečnih storitev v primeru čezmejnega najemanja posojil, ključni prispevek k povečanju konkurenčnosti dejavnosti, ki temeljijo na hipotekarnih posojilih, in oblikovanju enotnega evropskega hipotečnega trga; |
|
I. |
ker bo združen hipotekarni trg olajšal mobilnost delovne sile, |
|
J. |
ker hipotekarni posojilodajalci ali potrošniške organizacije presenetljivo malo vztrajajo pri razvoju čezmejnega najemanja posojil, ki je drugačno od fizične ustanove na ločenih nacionalnih trgih, |
|
K. |
ker so precejšnje tržne ovire doslej ovirale rast čezmejnih ponudb za hipotekarni kredit, ki trenutno znašajo manj kot 1% celotnega hipotekarnega trga EU, |
|
L. |
ker Skupnost pri številnih pomembnih vprašanjih nima pristojnosti oziroma je ta omejena in ker je treba upoštevati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti, |
|
M. |
ker lahko hipotekarni posredniki igrajo pomembno vlogo, saj uporabljajo lastne izkušnje, pridobljene na področju s hipotekami povezanimi proizvodi na domačem trgu kot tudi na trgih drugih držav članic, ter tako podprejo čezmejne dejavnosti in predstavljajo most med potrošniki in tujimi kakor tudi lokalnimi finančnimi institucijami; |
|
N. |
ker med državami članicami zaradi pravnih, davčnih, zakonodajnih pogojev in pogojev varstva potrošnikov obstajajo bistvene razlike v vrstah in značilnostih izdelkov, prodajnih strukturah, trajanju posojil in mehanizmih financiranja, |
|
O. |
ker je delovanje trgov hipotekarnih kreditov izjemno kompleksno in ker se pravni red, kultura financiranja, ureditev na področju nepremičnin in zemljiških knjig, stvarno pravo, ureditev za kreditne pogodbe, pravila za ovrednotenje, postopki prisilne prodaje, trgi za refinanciranje kreditov in podobno med posameznimi državami zelo razlikujejo, hkrati pa so ta področja medsebojno zelo odvisna, |
|
P. |
ker še vedno obstajajo davčne ovire diskriminatorne narave, ki preprečujejo izkoriščanje enotnega trga za hipotekarne kredite in lahko v nekaterih primerih tudi kršijo zakonodajo ES; |
|
Q. |
ker obstaja neposredna povezava med hipotekarnim trgom in makroekonomsko politiko ter predvsem izvajanjem monetarne politike, |
|
R. |
ker lahko nestanovitnost hipotekarnega trga vpliva na stanovanjske in gospodarske cikle in lahko zato povzroči sistemsko tveganje, |
|
S. |
ker bi se bilo treba - če naj trg hipotekarnih kreditov EU postane učinkovitejši in bolj konkurenčen - najprej osredotočiti na izvajanje in učinkovitost priporočila Komisije 2001/193/ES z dne 1. marca 2001 o predpogodbenih informacijah, ki jih potrošnikom posredujejo posojilodajalci, ki ponujajo stanovanjska posojila (6), (kodeks vedenja) ter na uporabo evropskega standardnega informativnega lista (ESIS), s čimer bi potrošniku omogočili, da pridobi pregledne in primerljive podatke o stanovanjskih posojilih; |
|
T. |
ker se zdi, da je imelo izvajanje prej omenjenega kodeksa vedenja različno stopnjo uspeha v državah članicah in pri tem še vedno ni bila rešena globalna težava, ki je pomanjkanje skupnega zakonodajnega okvira, |
Uvod
|
1. |
priznava, da lahko nadaljnja dobro usmerjena integracija hipotekarnega trga EU koristi potrošnikom; |
|
2. |
meni, da mora vsak ukrep, ki zadeva evropski trg hipotekarnih kreditov na ravni EU, najprej in predvsem koristiti neposredno javnosti kot hipotekarni dolžnici in da mora biti ta trg dostopen večjemu številu morebitnih hipotekarnih posojilojemalcev, vključno s tistimi z nižjim ali nepopolnim kreditnim profilom, delavcem s pogodbami za določen čas in tistim, ki se prvič odločajo za nakup; |
|
3. |
pozdravlja obširno posvetovanje Komisije in vztraja, da je treba za vse posebne predloge prej podati temeljito presojo gospodarskih in socialnih vplivov; |
|
4. |
odobrava prizadevanje Komisije, da bi upoštevala zahteve po boljši ureditvi; kljub temu jo opominja, da morajo biti vse odločitve vedno sprejete po obsežnem posvetovanju; |
|
5. |
ugotavlja, da so v Zeleni knjigi poudarjene številne ovire na poti k skupnemu maloprodajnemu trgu hipotekarnih kreditov EU, in poziva Komisijo, da se osredotoči na ciljne ukrepe, ki ponujajo največje koristi, in da spodbuja tržne iniciative, kjer je to mogoče; |
|
6. |
opozarja Komisijo, da bi poenotenje proizvodov samih utegnilo pripeljati do pravnih neskladnosti in torej slabo učinkovalo na sektor; |
|
7. |
vztraja, da ukrepi EU me smejo omejevati konkurence in inovacij, zlasti kar zadeva proizvode, pomožne storitve in tehnike financiranja; |
Kodeks vedenja in predpogodbene informacije
|
8. |
poziva k usklajevanju določb o predpogodbenih informacijah, na podlagi katerih se lahko posojilojemalci odločijo glede hipotekarnih pogodb; |
|
9. |
vztraja, da morajo biti te predpogodbene informacije točne in razumljive, kar bo olajšalo potrošnikovo odločitev, ter da morajo ob upoštevanju razpoložljivih podatkov, na katerih temelji hipotekarna pogodba, potrošniku čim bolj celovito in razumljivo predstaviti situacijo; poudarja, da mora posojilodajalec, če se odloči ponuditi hipotekarni kredit v drugi državi članici, posojilojemalcu te informacije čim prej posredovati v uradnih jezikih države članice, kjer ima potrošnik stalno prebivališče; |
|
10. |
meni, da sta kodeks vedenja in evropski standardni informativni list pomembni, vendar nezadostni sredstvi za zaščito ekonomskih interesov državljanov, ki se selijo v drugo državo članico in bodo verjetno tam kupili nepremičnino; poziva Komisijo, naj oceni napredek in razmisli o tem, da bi bil kodeks vedenja, ki je trenutno prostovoljni, zavezujoč, če ni pričakovati, da bi se spoštovanje kodeksa lahko hitro uveljavilo; |
Financiranje
|
11. |
meni, da je razvoj skupnega, odprtega in združljivega trga financiranja prednostna naloga, saj bo povečal učinkovitost, omogočil mednarodno razpršitev kreditnega tveganja, optimiziral pogoje financiranja in razporeditve kapitala ter zmanjšal stroške najemanja posojil; priznava pomen in možnost povezovanja tržnih iniciativ na tem področju; |
|
12. |
poudarja, da se ne da oblikovati enotnega sekundarnega trga za hipoteke ne da bi postopoma poenotili nacionalna pogodbena pravila; |
|
13. |
pozdravlja ustanovitev strokovne skupine za hipotekarno financiranje in poziva k podrobni analizi razlik v nacionalni regulativni in pravni praksi, ki zadeva hipoteke; |
|
14. |
meni, da določbe iz Direktive o kapitalski ustreznosti o kritih obveznicah in hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjih nudijo pomembne možnosti za financiranje; |
|
15. |
predlaga, naj Komisija preuči najboljši način za vzpostavitev osrednje podatkovne zbirke, ki bi vsebovala informacije o različnih hipotekarnih trgih v državah članicah in o čezmejnih paketih hipotekarnih vrednostnih papirjev (npr. v zvezi z verjetnostjo neplačevanja dolgov ter izgubami zaradi neplačevanja dolgov in predplačil), s čimer bi vlagateljem omogočili, da ustrezno ovrednotijo in ocenijo skupne pakete hipotek; |
|
16. |
predlaga, da bi se lahko na kapitalskih trgih prodajala vrsta standardiziranih paketov evropskih hipotek, katerih značilnosti določajo njihove bonitetne ocene, kar bi poglobilo sekundarni trg listinskih hipotek; |
|
17. |
poziva Komisijo, naj preuči rastoč trg hipotek v skladu s šeriatskim pravom in naj zagotovi, da nobena zakonodaja ne izključuje zahtev tega trga; |
|
18. |
priznava pomembno vlogo hipotekarnega zavarovanja pri zmanjševanju tveganja izpostavljenosti posojilodajalcev in dovoljevanja dostopa do širšega kroga posojilojemalcev; |
Prodaja na drobno
|
19. |
poziva Komisijo, da razišče ovire, ki preprečujejo posojilodajalcem pravico do prostega opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja v drugih državah članicah, ter sprašuje, ali se klavzula „v javno korist“ izvaja zato, da se preprečujejo čezmejne dejavnosti; |
|
20. |
podpira ukrepe Komisije za enostavnejši postopek čezmejnih združitev in prevzemov na področju finančnih storitev, in zagotavlja, da distribucijske mreže upoštevajo zahteve regionalnih razmer in manjših trgov, vendar ugotavlja, da čezmejne združitve in prevzemi sami ne bodo spodbujali združevanja trga na tem področju; |
|
21. |
meni, da bo odprtje trga hipotekarnih kreditov za posojilodajalce, ki niso kreditne ustanove z enakovrednim nadzornim režimom, povečalo konkurenčnost in izbiro proizvodov; |
|
22. |
priznava koristno vlogo, ki jo imajo ponudniki posojil, kot so hipotekarni posredniki, pri omogočanju dostopa strankam do konkurenčnih hipotekarnih kreditov, ki jih ponujajo domači in tuji posojilodajalci, ter podpira zavezanost Komisije, da se posvetuje o primernem zakonodajnem okolju za take ponudnike; |
|
23. |
poziva Komisijo, da preuči ovire pri čezmejnih prenosih posojil in da nadalje razišče možnosti evrohipoteke kot zavarovalnega instrumenta, vključno s:
|
|
24. |
meni, da mora, če je potrebno, vsak predlog v ta namen spremljati presoja vplivov, vključno s pravnimi vidiki s podrobno študijo primerjalnega prava, kot tudi gospodarskih in socialnih vidikov v skladu s pristopom, ki ga zagovarja vodnik po presoji vplivov, ki ga je odobril Svet za konkurenco 29. maja 2006; |
|
25. |
poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj mehanizmov za obnovljive hipoteke in hipotekarna posojila z življenjskimi anuitetami s popolnimi jamstvi, kar zadeva javne informacije, ob upoštevanju vprašanj zaupnosti in učinkov do tretjih oseb; |
|
26. |
meni, da bodo posojilodajalci raje vstopali na trg, če jim bodo nacionalni predpisi dovoljevali določanje zgodnjih rokov predčasnega odplačila po ceni, ki je sorazmerna s stroški, ali spreminjanje obrestne mere glede na tržne pogoje in tveganje, ter da omejitve na tem področju lahko otežijo razvoj trga v smislu financiranja, novih proizvodov in odobravanja posojil bolj tveganim posojilojemalcem; |
|
27. |
meni, da mora standard EU, ki opredeljuje obseg in izračun letnega odstotka cene, vključevati vse dajatve, ki jih zaračuna posojilodajalec, in zagotoviti njihovo primerljivost s proizvodi z isto dospelostjo, ki so na razpolago v drugih državah članicah; vendar verjame, da morajo biti tudi posojilojemalci vnaprej obveščeni o vseh drugih dajatvah v zvezi s transakcijo in pravnimi obveznostmi posojilojemalca, vključno z dajatvami, ki jih zaračunajo tretje osebe, kot so npr. pravni stroški, stroški vpisa in vodenja ter stroški cenitev, kot tudi o okvirnem znesku tovrstnih stroškov, če natančna številka ni na razpolago; |
|
28. |
je prepričan, da bi moral posojilodajalec poleg natančnih podatkov o letni obrestni meri posredovati tudi informacije o drugih stroških, ki utegnejo nastati v povezavi z njegovimi dejavnostmi, na primer stroški obravnave vlog za posojilo, stroški rezervacije sredstev, kazni predčasnega popolnega ali delnega odplačila posojila in podobno; |
|
29. |
priznava možnosti interneta kot sredstva za trženje hipotekarnih kreditov in priporoča, da Komisija to še nadalje preuči; |
Pravne, davčne in operativne ovire
|
30. |
poziva Komisijo, da preuči pravne in pravne ovire, ki zavirajo tržni razvoj vseevropskega trga financiranja za hipotekarne kredite; |
|
31. |
poziva Komisijo, naj opredeli področje svojih prihodnjih predlogov in naj jih omeji na hipotekarne pogodbe in njihova jamstva (stalni stroški na nepremičnine), da se izogne kakršnemu koli prekrivanju s KOM(2005)0483; |
|
32. |
poziva Komisijo, da sprejme ukrepe, ki bodo zagotovili dobro delovanje sekundarnega hipotekarnega trga in vzpostavitev pravnega okvira za izvajanje učinkovitih transakcij portfelja, zlasti z opredelitvijo dejavnikov, ki preprečujejo razpoložljivim pravnim instrumentom in instrumentom refinanciranja doseganje želenega cilja, ob upoštevanju različnih pravnih običajev in modelov jamstva; |
|
33. |
se strinja s Komisijo, da je treba vprašanje zakonodaje o pogodbah o hipotekarnih kreditih rešiti v povezavi z revizijo Rimske konvencije iz leta 1980 o uporabi prava v pogodbenih obligacijskih razmerjih; vendar podpira mnenje forumske skupine za hipotekarne kredite, da zakonodaje, ki ureja hipotekarni kredit in jo bo v prihodnje urejala zakonodaja, ki ureja obligacijska razmerja, ni treba uskladiti z zakonodajo, ki ureja hipoteko in da za hipoteko velja zakon tistega kraja, kjer se lastnina nahaja (lex rei sitae); |
|
34. |
poudarja pomen obsežne in zanesljive podatkovne baze o posojilih strank ter poziva Komisijo, da spodbuja razvoj procesa prehoda v usklajeno oblikovano podatkovno bazo v vseh državah članicah; |
|
35. |
poziva Komisijo, naj olajša nediskriminatoren čezmejni dostop do podatkovnih baz o posojilih strank kot način spodbujanja vstopa posojilodajalcev na nove trge; |
|
36. |
priznava, da je ob upoštevanju upravičenega varstva zasebnosti dostop do ugodnih in neugodnih podatkov o posojilih zaželen; |
|
37. |
odobrava prizadevanja za izboljšanje in prilagoditev zakonodaje o postopkih prisilne prodaje; |
|
38. |
podpira predlog Komisije o prikazu dolžine in stroškov postopkov prisilne prodaje; |
|
39. |
predlaga, da se morajo poklicne organizacije cenilcev združiti, da bodo sprejele kakovostne in primerljive skupne standarde za cenitev lastnine EU; |
|
40. |
poudarja pomen enostavnega dostopa do popolnih in natančnih informacij o hipotekarnem zavarovanju in lastninskih pravicah za posojilodajalce; |
|
41. |
se strinja z olajševanjem dostopa do zemljiških knjig, kjer to ni v nasprotju z zakonodajo, podpira vsa prizadevanja za uskladitev informacij v teh knjigah z nacionalnimi ukrepi in spodbuja nadgradnjo evropskega informacijskega sistema za zemljišča (EULIS); |
|
42. |
podpira ukrepe za odpravo diskriminatornih davčnih ovir, kot so različna davčna obravnava domačih in tujih posojilodajalcev in vladne pristojbine; |
|
43. |
poziva Komisijo, naj v primeru čezmejnih hipotek preuči, kako uskladiti različne pristope k odbitku davka od hipotekarnih obresti po vsej EU; |
Sistemska, makroekonomska in bonitetna vprašanja
|
44. |
poziva Komisijo in Evropsko centralno banko, naj spremljata in analizirata morebitno tveganje povečane stopnje hipotekarnega dolga in hipotekarnih kreditov, ki jih financirajo kapitalski trgi; |
Sklep
|
45. |
ugotavlja, da lahko nadaljnje, dobro premišljeno povezovanje hipotekarnega trga EU koristi potrošnikom in gospodarstvu; |
*
* *
|
46. |
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki in vladam držav članic. |
(1) UL L 386, 30.12.1989, str. 1.
(2) UL L 177, 30.6.2006, str. 1.
(3) UL L 177, 30.6.2006, str. 201.
(4) UL L 271, 9.10.2002, str. 16.