Pritožba, ki jo je 15. februarja vložila Bausch & Lomb Inc. zoper sodbo Sodišča prve stopnje, z dne 17. novembra 2005 v zadevi Biofarma SA proti Uradu za harmonizacijo na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), T-154/03

(Zadeva C-95/06 P)

(2006/C 108/06)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožnica: Bausch & Lomb Inc. (zastopniki: M. Silverleaf QC, R. Black, B. Gerber in E. Kohner, solicitors)

Drugi stranki v postopku: 1. Biofarma SA; 2. Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli)

Predlogi pritožnice

Pritožnica predlaga Sodišču, naj

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica predlaga, naj se sodba Sodišča prve stopnje razveljavi iz naslednjih razlogov:

V sodbi je Sodišče prve stopnje presodilo, da med zadevnima znamkama obstaja verjetnost zmede v delu javnosti. Pritožnica zatrjuje, da je Sodišče prve stopnje s sprejetjem take sodbe napačno uporabilo pravo in/ali kršilo postopek. Te napake so povzete v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje s tem, da ni ugotovilo oziroma ni ugotovilo pravilno, ali so proizvodi, za katere sta zadevni znamki registrirana oziroma se registracija zahteva, podobni proizvodi. Sodišče prve stopnje je pri teh izhodiščih napačno uporabilo pravo.

Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, ali so proizvodi, za katere se zahteva registracija, podobni proizvodom, za katere se uporablja sporna znamka. Če bi Sodišče prve stopnje to storilo, bi ugotovilo, da si proizvodi niso podobni in da torej ni podlage za uporabo člena 8(1)(b). Podredno pa bi moralo ugotoviti, da obstaja kvečjemu površinska podobnost in da ta majhna podobnost pri presoji, ali obstaja verjetnost zmede, zahteva zelo visoko stopnjo podobnosti med spornima znamkama in razloge (ki niso bili podani), zakaj bi upoštevna javnost lahko menila, da izhajata iz ekonomsko povezanih podjetij.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo s tem, ko je pri preučevanju relativne podobnosti zadevnih znamk uporabilo člen 8(1)(b). Ni presojalo na podlagi celotnega vtisa, ki ga znamke vidno ali slišno naredijo na povprečnega potrošnika, ampak na podlagi natančne razčlenitve jezikovnih in besednih značilnosti besed, ki sestavljata zadevni znamki.

Pri preučevanju podobnosti bi Sodišče prve stopnje moralo presojati znamki kot celoto in v zvezi z vidnim in zlasti slišnim vplivom celote spornih znamk na povprečnega potrošnika. Nadalje Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je glede zadevnih proizvodov običajno od upoštevne javnosti pričakovati veliko skrbnost pri izbiri in uporabi. Če bi Sodišče prve stopnje uporabilo pravilen pristop, bi ugotovilo, da ti dve znamki zvenita in izgledata različno.

Sodišče prve stopnje ni pravilno določilo upoštevne javnosti in je tako napačno uporabilo pravo. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo člen 8(1)(b), ker je ugotovilo, da so pacienti del upoštevne javnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z zakonodajo ugotoviti, da upoštevno javnost sestavljajo strokovnjaki z zdravstvenega področja.

Sodišče prve stopnje je podobnost presojalo mehanično. Ni pretehtalo podobnosti, ki jih je odkrilo niti razmislilo, če vodijo do verjetnosti zmede. Namesto tega je menilo, da gre za tak primer. S tem je Sodišče prve stopnje nadaljevalo z zavračanjem razlik med zadevnima znamkama in proizvodi, ki ne morejo zabrisati podobnosti. To je storilo, ne da bi za to navedlo razloge. Iz tega sledi, da je Sodišče prve stopnje z uporabo člena 8(1)(b), kot ga razlaga Sodišče, napačno uporabilo pravo in/ali je kršilo postopek, zlasti člen 81 Poslovnika, ker ni navedlo razlogov za svojo odločitev.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravo, ker ni upoštevalo ravni pozornosti povprečnega potrošnika zadevnih proizvodov in ali bi to lahko zmanjšalo verjetnost zmede. Moralo bi upoštevati posebno visoko stopnjo pozornosti povprečnega potrošnika pri odločanju med zadevnimi proizvodi in učinkom, ki ga ima to lahko na verjetnost zmede. Iz tega sledi, da je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo člen 8(1)(b), kot ga razlaga Sodišče.