21.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 69/1

1.1

Svet in Komisija sta sprejela petletni akcijski načrt za izvajanje haaškega programa za krepitev območja svobode, varnosti in pravice.

1.2

EESO trenutno pripravlja mnenje o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu: Haaški program: Deset prednostnih nalog za naslednjih pet let — Partnerstvo za evropsko prenovo na področju svobode, varnosti in pravice  (1). Mnenje navaja, da ima haaški program „težko nalogo utrjevanja in spodbujanja oblikovanja skupnega območja svobode, varnosti in pravice“ ter poudarja, da je pomembno doseči „pravilno ravnovesje med tremi dimenzijami (svoboda, varnost in pravica), da ne bi zlorabili temeljnih vrednot (človekove pravice in državljanske svoboščine) ter demokratičnih načel (pravna država), ki so skupne vsem državam članicam EU“. Odbor ugotavlja, da to ravnovesje ni bilo doseženo, saj je nesorazmerno veliko zakonodaje osredotočene na varnost.

1.3

Finančni okvir 2007–2013 za podporo haaškemu programu vključuje naslednje postavke:

1.3.1

Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov (2)

1.3.2

Varnost in varstvo svoboščin (3)

1.3.3

Temeljne pravice in pravosodje (4)

1.4

EESO meni, da se neravnovesje med tremi dimenzijami — svobodo, varnostjo in pravico — kaže tudi v finančnem načrtu, saj varnost zavzema največji del proračuna.

1.5

Petletni akcijski načrt je tesno povezan z drugimi načrti in predlogi na področju svobode, varnosti in pravice, na primer z novim akcijskim načrtom EU za boj proti drogam.

1.6

EESO se namerava hkrati odzvati na haaški program in na tri okvirne programe in tako vplivati na končno vsebino programa.

1.7

Poudarek je na izboljšanem medvladnem sodelovanju med samimi državami članicami ter med državami članicami, pristojnimi agencijami in službami Unije, ki se ukvarjajo z notranjo varnostjo. Naloga Komisije je, da spremlja učinkovitost različnih načrtov, programov in predlogov, kar je v skladu z načelom subsidiarnosti, določenim v členu 5 Pogodbe ES.

2.1

EESO ugotavlja, da je predlog Komisije za ustanovitev okvirnega programa Temeljne pravice in pravosodje del usklajenega niza predlogov, katerih cilj je zagotavljanje primerne podpore haaškemu programu v okviru finančnega načrta za leto 2007.

2.2

EESO tudi ugotavlja, da se je Komisija osredotočila na poenostavitev in racionalizacijo obstoječe finančne podpore na področju svobode, pravice in varnosti, s ciljem zagotavljanja večje fleksibilnosti pri razdeljevanju prednostnih nalog in večje splošne preglednosti.

2.3

EESO meni, da morajo države članice ravnati dosledno, ko gre za načela demokracije, spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter pravnih predpisov. To je še posebej pomembno z vidika širitve EU, ko se Unija pogaja z državami kandidatkami.

2.4

Vendar EESO izraža zaskrbljenost, ker Komisija predstavlja svoj predlog v času precejšnje negotovosti, ki vlada v EU. Pogodba o ustavi za Evropo naj bi podprla haaški program, zato bo imela trenutna situacija, povezana z novo ustavo, posledice, ki jih je treba upoštevati.

2.5

Poleg tega splošni program sestavljajo štiri specifični programi. Vprašanje je, ali ima kateri koli direktorat Komisije pregled nad vsemi vidiki tega posebnega političnega področja. EESO zato dvomi, ali obstajajo vsi ustrezni sistemi spremljanja, nadzora in ocenjevanja, ki bi lahko učinkovito ovrednotili program.

2.6

Finančni načrt za 2007–2013 je bil sprejet, vendar je bil celotni proračun zmanjšan za 524 mio EUR, in sicer s 7 154 mio EUR na 6 630 mio EUR. EESO meni, da je proračun v višini 543 milijonov EUR, ki ga je za omenjeno obdobje za program Temeljne pravice in pravosodje predlagala Komisija, negotov, saj je treba sredstva najprej razporediti med tri okvirne programe. EESO se zato sprašuje o posledicah, ki jih bo takšno stanje prineslo konkretnim programom in dejavnostim v okviru splošnega programa.

2.7

EESO meni, da predlog Komisije ne spoštuje dovolj načela subsidiarnosti, določenega v členu 5 Pogodbe ES, saj se zdi, da področja, ki se jih lahko najučinkoviteje lotimo na nacionalni, regionalni in/ali lokalni ravni ter ob sodelovanju ustreznih socialnih partnerjev, niso dovolj upoštevana.

2.8

EESO zato na vsak način priporoča, da ta predlog počaka na razjasnitev pravnih in finančnih temeljev. Odbor predlaga, da se medtem — dokler se trenutno stanje ne razjasni — nadaljuje s sedanjim programom za področje svobode, varnosti in pravice.

3.2.1

EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da Komisija priznava določeno napetost, ki nastaja pri zagotavljanju osnovnih pravic posameznika in osnovnimi zahtevami, ki jih morajo države članice v okviru Unije izpolnjevati na področju svobode, varnosti in pravice. O teh vprašanjih namreč razpravljajo vsi, od posameznih državljanov do birokratov v EU.

3.2.2

Glede temeljnih pravic Komisija omenja bolj usklajeno delovanje v boju proti rasizmu, ksenofobiji in antisemitizmu ter predlaga večjo podporo medverskim in multikulturnim oblikam dialoga kot orodju v tem boju.

3.2.3

EESO izraža pohvalo tej izjavi Komisije, vendar meni, da ne odraža dovolj sodobnega konteksta EU. Mednarodna helsinška federacija za človekove pravice (IHF) je marca 2005 objavila poročilo, ki navaja, da so muslimani v Evropi od napadov 11. septembra izpostavljeni večji diskriminaciji. Po besedah Aarona Rhodsa, izvršnega direktorja IHF, so se „muslimanske manjšine v EU v času po 11. septembru morale soočati z vedno večjim nezaupanjem in sovražnostjo. Okrepljen boj proti terorizmu in prisoten strah pred verskimi skrajneži, ki je postal osrednja točka javnih razprav, je povečal že obstoječe predsodke in diskriminacijo. Muslimani so vedno bolj čutili, da so zaznamovani zaradi svoje vere.“ (5)

3.2.4

EESO zato priporoča, da se upošteva tudi islamofobijo in s tem poudari nujnost boja proti tej posebni obliki rasizma, pri kateri se mešata kultura in religija.

3.2.5

EESO ugotavlja, da je boj proti nasilju edino področje, kjer ni nobene agencije, ki bi omogočala sinergijske učinke. Zato priporoča, da Komisija preuči, kakšen sistem bi bilo najbolje vzpostaviti, da nobene oblike boja proti nasilju ne bi spregledali kot ene izmed prednostnih nalog.

3.2.6

EESO poleg tega v dejstvu, da program Temeljne pravice in pravosodje ne bo usklajen z novim Evropskim institutom za enakost med spoloma, vidi hudo napako. Zato priporoča, da se upošteva ta poseben cilj in tako zagotovi omenjeno usklajevanje ob odprtju instituta leta 2007.

3.3.1

Evropski svet je junija 2005 še posebej pozdravil akcijski načrt za boj proti drogam (2005–2008) v okviru strategije za boj proti drogam (2005–2012). Osrednji točki srečanja sta bili torej akcijski načrt za boj proti drogam in boj proti terorizmu.

3.3.2

EESO pozdravlja omenjeni izbor osrednjih točk srečanja, vendar se boji, da bosta boj proti nasilju do otrok, žensk in mladih ter proti trgovanju z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja v ozadju, saj sta povezana z bojem proti drogam in trgovanju z ljudmi — še posebej, ker celotni proračun in razdelitev proračunskih sredstev med posamezne programe še nista dokončno sprejeta.

3.3.3

EESO priporoča, da se za boj proti nasilju oblikujeta ločen cilj in ločena proračunska postavka. Tako bi zagotovili pravilno razdelitev prednostnih nalog in povečali transparentnost.

3.3.4

Odbor pozdravlja priznanje, da boj proti nasilju ni le težava s področja javnega zdravja, temveč spada na področje zaščite temeljnih pravic, ki so navedene v Listini o temeljnih pravicah.

3.3.5

EESO priporoča, da se med posebne cilje v okviru splošnega programa za boj proti nasilju v vseh njegovih oblikah jasno vključi tudi trgovanje z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja. To je pomembno zato, ker ima boj proti trgovanju z ljudmi čezmejno razsežnost; ustrezna strategija EU in akcijski načrt sta na tem področju torej nujna in primerna.

3.3.6

Ciljne skupine (člen 6) v okviru boja proti nasilju je treba določiti bolj natančno, še posebej če se to utemeljuje z dodano vrednostjo EU. Drugače obstaja nevarnost ravnanja, ki bo v nasprotju z načelom subsidiarnosti.

3.3.7

EESO meni, da bi morali organe mejne kontrole vključiti med ciljne skupine, saj imajo pomembno vlogo pri prizadevanjih za prekinitev distribucijskih poti, ki se uporabljajo za tihotapljenje ljudi in drog.

3.3.8

EESO ni zadovoljen z dejstvom, da je boj proti nasilju do žensk, mladih in otrok očitno v glavnem prepuščen nevladnim organizacijam, ob podpori programa Daphne. Odbor meni, da bi se morale države članice ob uporabi vseh svojih zakonodajnih in finančnih virov bolj zavzemati za ta vprašanja, pri čemer to ne sme obremeniti virov nevladnih organizacij. Sodelovanje med nevladnimi organizacijami, EU in oblastmi v državah članicah je še naprej izredno pomembno za odpravo spolnega izkoriščanja in zlorabe. EESO bi si želel, da bi države članice in agencije nevladnih organizacij sodelovale pri izboljšanju ozaveščenosti ljudi in izmenjavi najboljše prakse.

3.4.1

EESO pozdravlja cilj „pospeševanja kulture temeljnih pravic med vsemi narodi Evrope“, ki naj bi podprla Listino o temeljnih pravicah in vse državljane obveščala o njihovih pravicah, vključno s pravicami, ki jih imajo kot državljani EU.

3.4.2

EESO pozdravlja priznanje posebne vloge, ki jo imajo akterji civilne družbe pri zagotavljanju temeljnih pravic in njihove širitve ter meni, da je krepitev civilne družbe v novih državah članicah EU ena izmed prednostnih nalog. V tem kontekstu EESO znova potrjuje svojo pripravljenost za aktivno delo na tem področju.

3.5.1

EESO podpira in vzpodbuja pravno sodelovanje na področjih, na katerih so se države članice dogovorile o prednostnih nalogah, na primer pri boju proti terorizmu. Zato Odbor poziva Komisijo, da nadaljuje svoja prizadevanja za solidarnost in usklajenost s ciljem vzpostavitve evropskega pravnega prostora, kljub nekaterim neskladnostim med pravnimi sistemi držav članic.

3.5.2

Čeprav denimo na področju civilnega prava med državami članicami obstajajo razlike pri razumevanju in omejitvi pojmov kot so malomarnost, dolžnost oz. kršitev dolžnosti, dobra vera, naklepna kršitev pogodb in jamstvo, pa te razlike ne smejo biti ovira za nadaljnje ukrepe za približevanje zakonodaj, če se pri tem upoštevata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Komisija je na tem področju že veliko storila in Odbor jo je pri tem zmeraj odločno podpiral.

3.5.3

Tudi vloga sodstva se lahko v posameznih državah članicah zelo razlikuje, saj nekatera delujejo v federativnem okviru na osnovi sprejete ustave, druga spet ne. EESO poziva Komisijo, da nadaljuje s svojimi prizadevanji za krepitev obstoječih oz. uvajanje novih civilnopravnih mehanizmov s ciljem usklajevanja postopkov pri čezmejnih in tudi notranjih sporih.

3.5.4

Kljub zgoraj naštetim težavam je tesno sodelovanje med kazenskimi organi držav članic izredno pomembno v boju proti hudim kaznivim dejanjem, kot so trgovanje z drogami in trgovanje z ljudmi zaradi spolnega izkoriščanja in izkoriščanja delovne sile.

3.5.5

Obstaja veliko dobrih primerov sodelovanja med preiskovalci, državnimi tožilci in člani sodstva. EESO spodbuja dodeljevanje sredstev tem oblastem za nadaljnjo krepitev njihovega sodelovanja.