Tožba, vložena 29. novembra 2005 — ENDESA proti Komisiji

(Zadeva T-417/05)

(2006/C 22/38)

Jezik postopka: španščina

Stranke

Tožeča stranka: Endesa, S.A. (zastopniki: M. Merola, M. Odriozola, S. Baxter in M. Muñoz de Juan, abogados, J. Flynn, QC, barrister)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 15. novembra 2005, zadeva COMP/M.3986 Gas Natural/Endesa

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Predmet tožbe je razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 15. novembra 2005, s katero je bilo ugotovljeno, da javna ponudba za prevzem, objavljena 5. septembra 2005, po kateri naj bi družba Gas Natural SDG, S.A. pridobila 100 % delnic družbe Endesa, S.A., ne pomeni koncentracije z razsežnostjo Skupnosti.

Ničnostna tožba zoper Komisijo se prvič nanaša na obstoj več napak v postopku. S tem v zvezi je predvsem oprta na to, da bi izpodbijana odločba morala biti sprejeta pred odločitvijo o zahtevi za napotitev, ki je določena v členu 22 Uredbe o združitvah, saj iz besedila te iste določbe izhaja, da se morajo odločitve o zahtevah za napotitev nanašati na transakcije koncentracij, ki dosegajo pragove ene ali več nacionalnih zakonodaj in nimajo razsežnosti Skupnosti.

Drugič, tožeča stranka očita Komisiji nepreglednost pri izvedbi postopka in posledično kršitev njenih pravic do obrambe.

Končno trdi, da bi morala Komisija zahtevati ustavitev nacionalnega postopka, ki je istočasno potekal pred nacionalnimi organi. Tožeča stranka meni, da že samo dejstvo, da ni podala nobene zahteve v tem smislu, pomeni bistveno kršitev postopka v smislu temeljnih načel sistema nadzora koncentracij.

Po temelju tožeča stranka zatrjuje kršitev nekaterih členov Uredbe (ES) št. 139/2004 (1) kot tudi očitno napačno presojo. V tem smislu po mnenju tožeče stranke odločba krši določbe o pristojnosti, določene v Uredbi o združitvah, kolikor na Endeso prenaša dokazno breme opredelitve razsežnosti Skupnosti koncentracije, kar je očitno nezdružljivo z dejstvom, da imajo določbe, ki določajo izključne pristojnosti Komisije, značaj javnega reda.

Tožeča stranka med drugim trdi, da je Komisija, s tem, da ni upoštevala konsolidiranih računovodskih izkazov Endese za zadnje poslovno leto, pripravljenih v skladu z računovodskimi standardi Skupnosti (IAS/IFRS), ki so veljali v trenutku, v katerem se je izvedla operacija koncentracije, kršila člen 5 Uredbe o združitvah, ker se je oddaljila od svoje prakse, in je v nasprotju z načeli, ki so opredeljena v sporočilu o izračunu prometa.

Tožeča stranka v zvezi z uskladitvami, ki jih odločba analizira, dodaja, da ob upoštevanju sporočila o izračunu prometa za večino teh uskladitev velja stroga uporaba veljavnih računovodskih standardov Skupnosti, ki se jih ne sme zamenjevati s popravki iz člena 5 Uredbe o združitvah. V vsakem primeru bi morali biti vsi popravki, ki so analizirani v odločbi, priznani kot taki, ki odgovarjajo cilju določitve realne ekonomske vrednosti podjetij, ki so predmet koncentracije.

Tožeča stranka nazadnje navaja, da odločba napačno opredeljuje izključne pristojnosti Komisije in s tem krši načelo pravne varnosti in je v nasprotju z enotno uporabo Uredbe o združitvah.

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1.