a)

navedeni člen nasprotuje temu, da bi bilo mogoče šteti za „posvetovanje odbora za DDV“ v skladu s členom 29 navedene direktive samo obvestilo države članice o sprejetju nacionalne pravne norme, kakršna je vsebovana v obravnavanem členu 19a(1)(c) in (d) D.P.R. št. 633/72 in nadaljnja podaljšanja veljavnosti le-tega, ki omejuje pravico do odbitka vstopnega davka v zvezi z uporabo in vzdrževanjem stvari iz člena 17(2), in s katero se je odbor za DDV le seznanil;

b)

navedeni člen prav tako nasprotuje temu, da bi bilo mogoče šteti za ukrep, ki spada na področje uporabe tega člena, kakršenkoli ukrep, ki omejuje pravico do odbitka DDV za nakup, uporabo in vzdrževanjem stvari iz točke a, ki je bil uveden pred posvetovanjem odbora za DDV in katere je zakonodajalec ohranjal v veljavi s številnimi podaljšanji, ki so se verižno in nepretrgoma ponavljala več kot 25 let;

c)

v primeru pritrdilnega odgovora na vprašanje pod 1b, se Sodišče prosi, da navede merila, na podlagi katerih je mogoče določiti najdaljše obdobje podaljšanj v povezavi z v členu 17(7) Šeste direktive navedenimi cikličnimi gospodarskimi razlogi; oziroma opredeli, ali neupoštevanje začasnega značaja odstopanj(ki se ponavljajo v času) daje davčnemu zavezancu pravico do odbitja vstopnega davka;