9.7.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 171/31

—

razglasi za ničnega člen 1(d) Odločbe Komisije št. K(2004) 4876 konč. z dne 19. januarja 2005, ki določa, da je Elf Aquitaine med 1. januarjem 1984 in 7. majem 1999 kršila člen 81 ES, med 1. januarjem 1994 in 7. majem 1999 pa člen 53 EGP;

—

posledično, razglasi za ničnega (i) člen 2(c) Odločbe Komisije št. K(2004) 4876 konč. z dne 19. januarja 2005, ki, na podlagi skupne in nerazdelne odgovornosti, družbama Elf Aquitaine in Atofine nalaga globo v višini 45 milijonov evrov, (ii) člen 3 iste odločbe, kolikor od Elf Aquitaine zahteva, naj preneha s sporno kršitvijo členov 81 ES in 53 EGP, in (iii) člen 4(9) omenjene odločbe, kolikor omenjeno odločbo naslavlja na Elf Aquitaino;

—

podredno, razglasi za ničnega člen 2(c) Odločbe Komisije št. K(2004) 4876 konč. z dne 19. januarja 2005, kolikor, na podlagi skupne in nerazdelne odgovornosti, družbama Elf Aquitaine in Atofine nalaga globo v višini 45 milijonov evrov;

—

še bolj podredno, spremeni člen 2(c) Odločbe Komisije št. K(2004) 4876 konč. z dne 19. januarja 2005, ki, na podlagi skupne in nerazdelne odgovornosti, družbama Elf Aquitaine in Arkema nalaga globo v višini 45 milijonov evrov, in zadevno globo zniža na primerno raven;

—

v vsakem primeru naloži Komisiji plačilo vseh stroškov postopka.

S prvim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje kršitev pravic do obrambe. Zatrjuje, da naj bi Komisija v svojem obvestilu o očitkih ni razdelala jasno svojih trditev, da naj ne bi prevzela svojega dokaznega bremena ter da naj ne bi upoštevala elementov iz upravnega postopka.

S svojim drugim tožbenim razlogom tožeča stranka zatrjuje nezadostnost obrazložitve izpodbijane odločbe, glede na to, da naj bi bilo prevzeto stališče o naložitvi odgovornosti za ravnanje njene hčerinske družbe tožeči stranki, novost, kakor tudi glede na zatrjevano odsotnost odgovorov na ugovore tožeče stranke.

V okviru tretjega tožbenega razloga tožeča stranka med drugim zatrjuje neskladje med na eni strani dejstvom, da je bila odgovornost za kršitev naložena njej, in med ugotovitvijo, da se sodelovanje njene hčerinske družbe ni daleč razvilo, na drugi strani.

Zatrjevana kršitev pravil o nalaganju odgovornosti matični družbi za kršitve njenih hčerinskih družb predstavlja četrti tožbeni razlog tožeče stranke.

S svojim petim tožbenim razlogom tožeča stranka nadalje zatrjuje, da naj bi izpodbijana odločba kršila več bistvenih načel, ki jih priznavajo vse države članice in ki so sestavni del pravnega reda Skupnosti, in sicer načelo individualizacije kazni, načelo zakonitosti in splošno načelo domneve nedolžnosti.

Pri šestem tožbenem razlogu gre za zatrjevanje več neizpolnitev obveznosti Komisije med postopkom, ki je vodilo do sprejetja izpodbijane odločbe in ki jih tožeča stranka označuje kot kršitev načela dobre uprave.

Tožeča stranka prav tako, s svojim sedmim tožbenim razlogom, zatrjuje, da naj bi novost, ki jo predstavlja merilo naložitve odgovornosti za kršitve hčerinskih družb njihovi matični družbi, kakor je uporabljeno v izpodbijani odločbi, kršilo načelo pravne varnosti.

V okviru naslednjih dveh tožbenih razlogov tožeča stranka zatrjuje, da naj bi Komisija izkrivila predložene listinske dokaze in da naj bi pri izpodbijani odločbi šlo za zlorabo pooblastil.

Tožeča stranka podredno predlaga, naj se globo razglasi za nično, ker naj bi bila presoja Komisije glede njene določitve povsem nedosledna.

Še bolj podredno pa tožeča stranka predlaga znižanje zneska globe.