Tožba Union française de l'express (UFEX) in drugih proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 2. februarja 2005

(Zadeva T-60/05)

(2005/C 93/71)

Jezik postopka: francoščina

Union française de l'express (UFEX), s sedežem v Roissy Charles de Gaulle (Francija), DHL International SA, s sedežem v Roissy Charles de Gaulle (Francija), Federal Express International (Francija) SNC, s sedežem v Gennevilliersu (Francija) in CRIE, s sedežem v Asnièresu (Francija), ki jih zastopata Eric Morgan de Rivery in Jacques Derenne, avocats, so dne 2. februarja 2005 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložili tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožniki Sodišču prve stopnje predlagajo, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Cilj predmetne tožbe je razglasitev ničnosti odločbe, s katero je bila zavrnjena pritožba, ki jo je, zaradi navzkrižnih subvencij v korist Société française de messagerie internationale (SFMI), ki naj bi domnevno predstavljale zlorabo prevladujočega položaja, zoper la Poste v decembru vložil UFEX, takrat imenovan SFEI. Ta odločba sledi predlogu za obnovo postopka pred Komisijo, po tem, ko je sodišče Skupnosti odločbo Komisije z dne 30. decembra 1994, s katero je bila zavrnjena prvotna pritožba, (1) razglasilo za nično.

Glavno vprašanje postavljeno v predmetni zadevi, je še vedno enako kot tisto, ki je bilo premet zgoraj navedenih sodb Sodišča in Sodišča prve stopnje, in sicer ali je tožena stranka spoštovala svoje obveznosti v okviru obravnave pritožbe. Tožeče stranke menijo, da napadena odločba s tem, da zavrača pritožbo zaradi domnevnega pomanjkanja interesa Skupnosti, krši pravna pravila glede presoje interesa Skupnosti, nasprotuje svojim razlogom in vsebuje vrsto pravnih nepravilnosti glede zavrnitve dela pritožbe, ki temelji na členih 86 ES, 82 ES, 3(g) ES in 10 ES.

Natančneje, tožeče stranke zlasti zatrjujejo, da je Komisija napačno presodila elemente, ki obvezno prispevajo k opredelitvi interesa Skupnosti, saj mora za utemeljitev svoje ugotovitve pomanjkanja interesa Skupnosti presoditi težo in trajanje kršitev, očitanih v pritožbi. Posledično ne zadošča, da se ugotovi, ali obstajajo protikonkurenčni učinki in da v primeru, da teh ni, ne obstaja noben interes Skupnosti za nadaljnjo obravnavo pritožbe.

Kar zadeva trajanje kršitve, tožeče stranke grajajo dejstvo, da naj bi se Komisija zadovoljila s tem, da je preverila trajanje postranskih učinkov očitanih kršitev (razvoj tržnih deležev, izstopi s trga, elastičnost povpraševanja glede na ceno, odsotnost trajnih vplivov na cene; itd.), ne da bi se ukvarjala z glavnim učinkom strukturne narave, in sicer, da je bil SFMI-Chronopost postavljen v vodilni položaj na trgu in se na njem obdržal.

Kar zadeva obrazložitev je navedeno, da v napadeni odločbi Komisija po eni strani trdi, da je bila popolnoma sposobna preveriti raven pokritja stroškov la Poste, kar je tako glede na člen 82 kot tudi 87 ES edini izračun, na podlagi katerega se je mogoče prepričati o obstoju navzkrižnih subvencij, po drugi strani pa trdi, da ni preverila ravni pokritja stroškov la Poste glede na člen 82 zato, ker naj bi bilo to podvajanje dela, ki bi ga, za del pritožbe, ki zadeva državne pomoči, morala opraviti sama la Poste.

Tožeče stranke ravno tako nasprotujejo trditvi Komisije, da naj bi bile ugodnosti dodeljene Chronopost pri carinjenju in frankiranju dejanje, države Francije s področja njene javne oblasti, in naj ne bi spadale v področje uporabe povezanih določb členov 82 in 86 ES.

(1)  Zadevi C-119/97, UFEX in drugi proti Komisiji (Recueil 1999, str. I-1341) in T-77/95, REV UFEX in drugi proti Komisiji (Recueil 2000, str. I-2167).