8.1.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 6/7

1.

Člen 45(1) v povezavi s členom 59(1) Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani, in Republiko Bolgarijo na drugi strani, ki je bil potrjen s sklepom Sveta in Komisije 94/908/ESPJ, ES, EURATOM z dne 19. decembra 1994, člen 44(3) v povezavi s členom 58(1) Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani, in Republiko Poljsko na drugi strani, ki je bil potrjen s sklepom Sveta in Komisije 93/743/ EURATOM, ESPJ, ES, z dne 13. decembra 1993, kot tudi člen 45(3) v povezavi s členom 59(1) Evropskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani, in Republiko Slovaško na drugi strani, ki je bil potrjen s sklepom Sveta in Komisije 94/909/ESPJ, ES, EURATOM z dne 19. decembra 1994, načeloma ne nasprotujejo ureditvi države članice, ki vključuje sistem predhodnega nadzora, skladno s katerim je vstop na ozemlje te države članice z namenom opravljanja samostojne dejavnosti pogojen z izdajo dovoljenja za začasno prebivanje diplomatskih ali konzularnih služb, ki jih ima ta država članica v državi izvora prosilca ali v državi, kjer ta oseba stalno prebiva. Kot pogoj za izdajo navedenega dovoljenja se lahko določi, da mora ta oseba izkazati resnični interes za začetek opravljanja samostojne dejavnosti, ne da bi bila istočasno zaposlena ali da bi imela dostop do javnih sredstev, in da že od začetka razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za opravljanje te neodvisne dejavnosti, in da ima realne možnosti za uspeh. Postopek za izdajo zadevnih predhodnih dovoljenj za začasno prebivanje pa mora biti kljub temu zlahka dostopen, in mora biti primeren, da se zadevnim osebam zagotovi, da bo njihova prošnja obravnavana v razumnem roku in objektivno, ter da jim bo v primeru morebitne zavrnitve izdaje dovoljenja zagotovljeno sodno varstvo.

2.

Navedene določbe Sporazumov o pridružitvi se morajo razlagati tako, da načeloma ne nasprotujejo niti temu, da nacionalna ureditev določa, da pristojni organi države članice gostiteljice zavrnejo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje zaradi opravljanja samostojne dejavnosti na podlagi navedenih sporazumov, ki je vložena na ozemlju te države članice, če prosilec nima dovoljenja za začasno prebivanje, ki ga zahteva ta zakonodaja.

3.

V tej zvezi ni pomembno, da bi naj prosilec nedvomno in očitno izpolnjeval zahtevane vsebinske pogoje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje in za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje za namene opravljanja samostojne dejavnosti, niti okoliščina, da prosilec na dan, ko je bila vložena vloga, v državi članici gostiteljici zakonito prebiva na drugi podlagi, kolikor je ta neskladna s pogoji, ki so izrecno povezani s vstopom zadevne osebe v to državo članico in predvsem tistimi pogoji, ki se nanašajo na trajanje dovoljenega prebivanja.