Tožba Éditions Odile Jacob SAS proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 8. julija 2004

(Zadeva T-279/04)

(2004/C 262/64)

Jezik postopka: francoščina

Éditions Odile Jacob SAS, s sedežem v Parizu, ki jo zastopata Olivier Fréget in Wilko van Weert, avocats, je dne 8. julija 2004 na Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene navedbe

Z izpodbijano odločbo je Komisija dopustila družbi Lagardère prevzem nadzora nad določenim premoženjem družbe Vivendi Universal Publishing, ki jo nadzoruje Investima, njo pa Natexis Banques Populaires, in ki ji je bil priglašen skladno s členom 4 Uredbe št. 4046/89/EGS (2) dne 14. aprila 2003; ter razglasila koncentracijo za združljivo s skupnim trgom in sporazumom EGP z omejitvami, potrebnimi za njeno izvedbo.

Tožeča stranka, ki trdi, da jo izpodbijana odločba neposredno in posamično zadeva in da je aktivno sodelovala v upravnem postopku njenega sprejema, zahteva razglasitev ničnosti predmetne odločbe in v prvi vrsti zatrjuje, da je Komisija kršila Uredbo št. 4064/89. Po mnenju tožeče stranke banka Natexix ni upravičena do izjeme, ki jo določa člen 3(5)(a) te uredbe, glede na to, da je družbo Vivendi Universal Publishing pridobila šele po sklenitvi dogovora, da jo bo prodala družbi Lagardère. Ob tem naj bi Komisija napačno opredelila zadevni posel kot prevzem nadzora s strani enega podjetja, medtem ko gre dejansko za prevzem s pridobitvijo skupnega nadzora podjetij Lagardère in Natexix – ki bi morali zato koncentracijo skladno s členom 4(2) Uredbe št. 4064/89 skupno priglasiti.

Tožeča stranka prav tako navaja, da je Komsija kršila člen 6(1) in 2(1)(a) Uredbe št. 4064/89, s tem da je sprejela priglasitev koncentracije več kot 4 mesece po svojem posredovanju in da je podjetju Lagardère dala na voljo predolge roke, kar je posledično odgodilo sprejem odločbe za devet mesecev. Prav tako naj bi Komisija kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku pri presoji dejanske moči podjetja Lagardère.

Tožeča stranka zatrjuje tudi, da je Komisija kršila člen 2 Uredbe št. 4064/89 in pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, saj naj bi izpodbijana odločba še okrepila prevladujoči položaj podjetja Lagardère. Nadalje navaja, da kršitev člena 8(2) Uredbe št. 4064/89 predstavlja tudi dejstvo, da je Komisija odobrila zavezo o odsvojitvi, katere načela in pogoji za izvedbo ne dopuščajo ponovne vzpostavitve učinkovite konkurence. Končno tožeča stranka toženi stranki očita neobrazloženost izpodbijane odločbe, v koliko ta zadeva učinek te zaveze na strukturo trga v njegovi obstoječi obliki.

(1)  UL L 125, 28.4.2004, str. 54.

(2)  Uredba Sveta št. 4064/89/EGS z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij UL L 257/90, str. 13.